Strani 2006-zacmyk.qxd (Page 1)

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Strani 2006-zacmyk.qxd (Page 1)"

Transkripcija

1 An einen Haushalt in der Pfarre 9072 Ludmannsdorf/Bilœovs/Postgebühr bar bezahlt LETNO POROŒILO 2005 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2006 Jo ko Bostjanœiœ je zadnjiœ zaigral na starih orglah. Dragi farani! V imenu æupnijskega sveta bilœovske fare Vam gre prisrœna zahvala ob koncu zelo delavnega leta Prispevali ste veliko za nabavo novih orgel. Pele bodo v slavo Bogu in bilœovskim rodovom v versko spodbudo. Veliko ste darovali za notranjo in zunanjo lepoto na e farne cerkve. V lepi cerkvi laæje molimo in dvigamo svoje du e k Njemu, ki je absolutna Lepota. Veliko ur in denarja ste mo ki, æenske in mladina investirali v obnovo na e stare meænarije. Gre Vam velika zahvala. Obnovljeno poslopje zdaj sluæi vsem v fari: ministrantom, otro kemu in mladinskemu zboru, birmancem ter odraslim. Tu se sreœava- (Nadaljevanje na 11. strani) Liebe Pfarrgemeinde! Der Pfarrgemeinderat dankt für alles, was Ihr im Jahre 2005 für das Wohl der Pfarrgemeinschaft getan habt. Ein Jahrhundertwerk: die neue Orgel steht Gott zur Ehre und uns zur Erbauung in der Pfarrkirche. Viele Spender haben das ermöglicht. Viel habt Ihr für die Innen-und Außenrestaurierung der Pfarrkirche gespendet. In einer schönen Kirche findet die Seele leichter den Weg zu dem, der die absolute und ewige Schönheit ist. Viel haben Erwachsene und Jugendliche für die Renovierung des alten Mesnerhauses getan. Dort versammelnen sich jetzt Ministranten, Firmlinge, Kinder-und Jugendchor, sowie Jugend und Erwachsene. Dort reden wir miteinander und nähern uns Gott und einander. (Fortsetzung auf Seite 11)

2 2 LETNO POROŒILO Du nopastirsko poroœilo za leto 2005 PRED POROŒNI OLTAR SO LETA 2005 STOPILI/IHR JA ZUEINANDER HABEN IM JAHRE 2005 IN DER KIRCHE GEGEBEN: Harald Hagen und Margaretha Maierhofer Kurt Reichmann und Christine Elisabeth Herzele Herbert Otto Stelzl und Nadine Natalie Nagele Gospod, daj jim zdravja in daj jim doæiveti dolgo skupno pot. Skupaj s svojimi otroki, sorodniki in prijatelji naj nekoœ vstopijo v Oœetovo hi o. Gewähre ihnen, o Herr, die Fülle deines Segens, damit ihre Liebe reife und sie in Treue zueinander glücklich werden. V LETU 2005 V FARI KR ŒENI OTROCI/ IM JAHRE 2005 IN DER PFARRE GETAUFTE KINDER Kneß Emma Sophie Astner Felix Michael, Kropiunig Miro Tumer David Werner Faltheiner Saskia Kruschitz Leonie Sophie Einspieler Theresa Gombocz Stefan Prvo obhajilo Erstkommunion Moswitzer Sebastian Andreas Kropiunik Elena Ploner Marvin Kru ic Ana Marija Furlan Sketelj Vitan Pribernig Andreas Ramusch Nico Æelimo tem otrokom, da bi kot odrasli rekli star em: hvala vam, da ste nas dali krstiti, da smo postali boæji otroci. Hvala vam, da ste nas vpeljali v boæiœni in velikonoœni misterij. Hvala vam, da ste nas vodili k prvemu sv. obhajilu. Hvala vam, da se smemo imenovati kristjani in da smo boæji otroci. Dragi star i, Bog naj vam povrne. * Im Jahre 2005 wurden 16 Kinder in der Pfarre getauft (ein Kind ungenannt) Den 16 Kindern haben wir bei der Taufe zu ihrem Kommen eingeläutet. * Im Jahre 2005 haben sich 20 unserer Lieben in die Ewigkeit verabschiedet und wir haben ihnen ausgeläutet. Wir wünschen den Neuangekommenen zwischen Ein- und Ausläuten ein langes und erfülltes Leben und den Hinübergegangenen ewigen Frieden. NEDELJNIKI SONNTÄGLICHE KIRCHEN- BESUCHER Ob navadnih nedeljah obiskuje boæjo sluæbo povpreœno 320 ljudi. Durchschnittlich besuchen den sonntäglichen Gottesdienst 320 Pfarrangehörige. Bei der sonntäglichen hl. Messe betet die Altargemeinschaft für alle in der Pfarre. Heil und Rettung möge durch Jesus Christus allen geschehen. * Kot du ni pastir sem na prve petke ter v adventu in postu z veseljem 57-krat prinesel bolnikom sv. obhajilo na dom in podelil 8-krat sv. maziljenje. Gospod ljubi bolnike in jim prina a mir. * PFARRSTATISTIK: Austritte und Eintritte Im Jahre 2005 sind in der Pfarre vier Personen aus der r. k. Kirche ausgetreten und zwei Personen wurden wieder in die r.k. Kirche aufgenommen. Weltstatistik: Alle Jahre wächst die katholische Kirche um 15 Millionen Gläubige. Weltweit wächst auch die Zahl der Priesterberufe. Frühling erlebt die Kirche besonders in Afrika und Asien.

3 LETNO POROŒILO 3 Pred nami so od li v veœnost Uns in die Ewigkeit vorausgegangen sind Michael Mischitz * F Maria Andreasch * F Alois Filipiœ * F Dorothea Müller * F Maria Einspieler * F Anna Kruschitz * F Theresia Wanschou * F Bartholomäus Schneider * F Anna Bo tjanœiœ * F Josef Reichmann * F Maria Schellander * F Agnes Sprachowitz * F Anton Valentinitsch * F Anna Jakopitsch * F Franz Bostjanœiœ * F Josef Tumer * F Ludmilla Lipusch * F Anita Josefine Lippusch * F Anna Sophie Stingler * F Naj poœivajo v miru! /Herr, lass sie ruhen in Frieden! s Franz Spitzer * F Dedi œina po mami Zdaj si umrla, zapustila si mi mene A ne samo moje telo. Vse mogoœe me priklepa nate. Ne le skupna leta, ne le tvoja ljubezen, ne le tvoje po tene in prijazne roke, ampak celo take reœi, kot so te moje zelene volnene nogavice, ki si mi jih spletla, ali skrivali œe sladkarij za tvoje vnuke. In danes, ko sem zalil roæe, sem opazil, da si e malo, preden si od la, privezala mojo najljub o in najbolj obœutljivo roæo z rdeœo prejico k opori.

4 4 LETNO POROŒILO Spomin na Linœijevega deda Jozija Reichmann Danes, dva meseca po smrti rajnega deda, se mi zdi zelo vaæno napisati nekaj vrstic spomina na njega. Besede spomina na œloveka, ki smo ga smeli poznati in tudi imeti radi. V teh 23 letih mojega æivljenja, sem spoznala deda kot zelo dobrega, prijaznega, delavnega in dobrosrœnega œloveka, soseda in prijatelja. Danes, ko sedim na nekem Linœijevem travniku, ga e vidim pred seboj, kolikokrat je on tu in tudi na vseh drugih poljih Linœijeve domaœije z veseljem delal. e v visoki starosti je rad sedel na traktor in pomagal, œe je le mogel. A tudi pobiranje ter pre anje sadja je bilo za njega nekaj, kjer je doæivel veliko veselje. Ta njegova dela so bila za njega æivljenje. Æivljenje na kmetiji in z druæino. Ne samo druæina in sorodniki so mu bili pri srcu, temveœ posebno e sosedje Mo œeni ke vasi- ce. Rad si je vzel œas, da se je pogovarjal in po alil z nami. A tudi pri Linœiju smo vedno bili in smo seveda tudi e danes dobrodo li. e posebej v zadnjih 2 letih in pol, po smrti rajne Linœijeve mame, je dal œutiti, da se je zelo veselil, œe ga je kdo obiskal in se z njim pogovarjal. Zaradi vseh teh utrinkov, razlogov in skupnih doæivljajev je on bil za nas vse, posebno pa e za Mo œeni ko vas, poseben in zlat œlovek. Maja 2005, ko mi je rajni ded pri el œestitak k rojstnem dnevu, sem imela obœutek, da se pride poslavljat. In res tako je tudi bilo. Doæivela sem ga kot moæa, ki nikoli ni jamral, da je bolan ali da ga nekaj teæi. Rekel je vedno: Vsak mora svoj punteljœek nositi in bo æe aj bo! Da pa bo doba no enja bolezni in hitra smrt tako kratka, e danes za nas ni razumljivo. Zdi se mi, da je e nekje v bolnici in da bo nekega dne spet pri el. Na æalost pa tega ne bo veœ. Komaj en mesec in pol je bil po razliœnih bolnicah, a nobena pomoœ ni veœ pomagala. Moral je zatisniti 14. julija svoje oœi za vselej. e kak teden prej sem ga obiskala v bolnici, kjer sva se dolgo pogovarjala, po alila in posmejala. Rekel mi je tedaj: Da se poœuti tako, kot mu niœ ne bi manjkalo. In ko sem tedaj zapustila njegovo sobo v belja ki bolnici, nisem mislila, da sva si tedaj zadnjiœ pogledala v oœi in si zadnjiœ podala roko. Obœutek imam na eni strani, da se nisem dosti poslovila od njega, na drugi pa mislim, da sva se tako poslovila kot vselej doma, kot dobra soseda in prijatelja. Zelo æalostni, a vendar hvaleæni, da smo smeli skupaj z njim doæiveti veliko lepih let in da so deda zdaj spet skupaj z rajno Linœijevo mamo, æivimo dalje z mislimi in spomini na njega in na vse rajne. Zelo hvaleæna sem, da sem ga smela poznati. Oba, on in rajna mama sta dobila poseben prostor v mojem srcu. Dragi Linœijev deda, pogre ala vas bom kot tudi vsi domaœi. Imela sem vas zelo rada. Poœivajte v miru! Videli se bomo nekoœ spet nad zvezdami! Petra Prijatelj Anton Valentinitsch je od el pred nami v veœnost Prijatelji in znanci smo ga sreœavali kot œloveka, ki je bil tesno povezan z naravo, s planinami in z gorami. Kakor je bil druæini skrben in ljubeœ oœe, tako je bil povezan s farno skupnostjo. Mnogokrat nas je vodil v planine in gore. Za marljivo organizirane izlete v planine mu gre prisrœna zahvala. Obœudoval je veliœino narave in tudi nam povedal, kako majhen je vendar œlovek v primerjavi z mogoœnostjo gorskih sten in sonœnih planin. Fara Bilœovs se ga tudi spominja kot meænarja in se mu zahvaljuje. Rajni Toni je sluæil Gospodu in spletal kot meænar in pozneje kilometre vencev, da bi mi ob praznikih in cerkvenih slovestnostih laæje zapeli hvalospev Gospodu, ki je skrit med nami v tabernaklju. Bogato naj ga poplaœa mogoœni stavbenik sveta, Die Blätter fallen, fallen wie von weit, als welkten in den Himmeln ferne Gärten, sie fallen mit verneinender Gebärde. Und in den Nächten fällt die schwere Erde aus allen Sternen in die Einsamkeit. Wir alle fallen. Diese Hand da fällt. Und sieh dir andre an: es ist in allen. Und doch ist Einer, welcher dieses Fallen Unendlich sanft in seinen Händen hält. katerega je obœudoval in kateremu je sluæil. Hvaleæni farani (Rainer Maria Rilke)

5 LETNO POROŒILO 5 Dolga leta sta spoznavala kraj in ljudi, seznanjala se s egami in z navadami na ega kraja, analizirala druæbene, jezikovne, gospodarske in politiœne posebnosti obœine Bilœovs, se poglabljala v farne kronike, se pogovarjala z domaœini in tako vzljubila kraj in pridobila prijatelje. Pogovori z ljudmi, vpogled v njihovo notranjost, polno strahov in priœakovanj, zapustijo tudi pri znanstveniku globoke vtise, ga oblikujejo in hkrati rojevajo œustvene vezi, ki œloveka e tesneje veæejo na kraj in prebivalstvo. Sreœavanja zapu œajo sledove, spomine, ki jih kot mati in oœe hoœe posredovati svojemu otroku. Œlovek je najprej to, kar je dobil podarjeno od drugih. Otrok prevzema svet Krst star ev, njihovo govorico, vrednote in prepriœanja, postaja nekdo, dobi ime in spoznava svoje naloge. Pri sv. krstu ta proces ponotranjenja vidno pride do izraza. Star i, botri, dedka in babici, sorodniki in prijatelji obljubijo, da bojo otroku v æivljenju nudili prostor, kjer bo lahko zaœutil boæjo ljubezen. Oktobra preteklega leta smo v bilœovski farni cerkvi pri sv. krstu skupno s star ema Polono Sketelj in Darkom Furlanom izrazili na a upanja in navezali na e æelje in priœakovanja na kr œenca Vitana. Kot botra sva mu z æeno izrekla in zapisala naslednje besede: Lepo ime sta Ti dala star a, globoke simbolike je. V latinskem jeziku pravimo, da je æivljenje - vita. Potemtakem si nekdo, kateremu je Bog prav krep- ko vdahnil æivljenje. Dejansko si krepak fantek, kateremu æelijo star i, dedek in babica, botra, sorodniki in znanci, da bi z obema nogama stal trdno v æivljenju. Odrasli dobro vemo, da œloveku v æivljenju piha v obraz kar moœan in zaœasno tudi oster veter. Dve moænosti se Ti bosta ponujale: ali si bo gradil zidove, za katerimi se bo skrival, ali pa, da bo razpel jadro, da Te bo veter odnesel tja, kamor se Ti bo æivljenje razprostrlo z vsemi moænostmi in izzivi. Vsi Ti æelimo, da bo spoznaval lepote æivljenja, se v spornih trenutkih odloœil za pravo pot in se odloœno upiral krivicam. Sv. Krst je poln simbolike: najpomembnej i simbol krsta pa je voda. Zato Ti botra æeliva, da bo umit z vodo praviœnosti, polit z vodo usmiljenja, œutil slap ljubezni in miru ter kr œen z vodo kr œanskega duha. Mag. R. Gasser Dobili smo lastne prostore V teku zadnjih dveh let smo se, bilœov ki mladinci, pod vodstvom Ingrid Zablatnik zaœeli sreœavati. Diskutirali in obravnavali smo razliœne teme. Na e delovanje je bilo precej omejeno, ker nismo imeli lastnega prostora. Leta 2005 se je v sklopu obnovitve bilœov ke meænarije ponudila moænost, da dobimo mladinski prostor. Po nekaj mesecih dela in truda je bila oktobra 2005, ob zajtrku, odtvoritev meænarije. Na a naloga je, da po na ih potrebah oblikujemo svojo sobo. S tem prostorom se nam daje moænost, da se lahko redno sreœavamo ter prirejamo razliœne aktivnosti kot npr.: predavanja, filmske ter igralne veœere itd. Prav prisrœno se hoœemo zahvaliti Ingrid Zablatnik in æupniku Leopoldu Kasslu, ki sta nas pri tem delu podprla. Bilœov ka katoli ka mladina Agapa Na œetrto adventno nedeljo, 18. decembra, je bila po prvi in po drugi sveti ma i v meænariji agapa za vse farane ( skupni zajtrk ). En dan prej smo se sreœali v meænariji, kjer smo vse pripravili in delali sveœe. Pomagala sta oba zbora, otro ki in mladinski zbor. Pecivo smo pa spekli skoraj vse sami. Œisti dobiœek te agape smo uporabili za nakup majic za mladinski zbor. Otro ki zbor ima namreœ æe majice s plamenom. Ta agapa nam je spet pokazala, kako lepo je, da spadamo skupaj in da se imamo radi. Hvala vsem, ki so nas pri agapi podprli. Danke all jenen, die uns bei unserer Agape unterstützt haben. Petrissa Gasser

6 6 LETNO POROŒILO Finanœno poroœilo za leto 2005 za faro Bilœovs Farna cerkev/pfarrkirche IZDATKI/AUSGABEN DOHODKI / EINNAHMEN Ofer/Opfer... a , Darovi/Spenden... a ,82 Namesto venca na grob/kranzablösen... a , Deli od ma /Stipendienabgabe... a 1.200, Grobnina/Grabgebühr... a 970, Obresti/Zinsen... a 72,24...Skupaj/Zusammen a Dolg iz leta 2004 pri pridruænicah... a Naprej poslani ofer/ Durchlaufende Kollekten... a Personalni stro ki/personalkosten... a Dan starih / Seniorentag... a 620, Zavarovalnina in davki/ Versicherungen und Steuern... a 2.118,60 Kanal/Müll/Wasser kanal/smeti/voda... a Hostije / Hostien... a Sveœe/Kerzen... a kofija/ordinariat: restavracija zunanj œine farne cerkev/ Außenrestaurierung der Pfarrkirche... a , Strom/elektrika... a 1.780,01 Telefon... a 791,23 Obnova meænarije/ Restaurierung des Messnerhauses... a Nebo za pranganje/baldachin... a 2.420, Letno poroœilo in oznanila/ Jahresbericht und Verkündigung... a 1.935,36...Skupaj/Zusammen a ,90 Stanje dne/kassastand am a Podruæna cerkev v Velinji vasi/filialkirche in Wellersdorf: DOHODKI / EINNAHMEN Preostanek iz leta 2004/ Übertrag aus dem Jahre a 8.103,07 Ofer/Opfer... a 2.064,50 Grobnina/Grabgebühr... a 144,...Skupaj/Zusammen a ,57 IZDATKI/AUSGABEN Hortenzije za veliko noœ/blumen... a 270, Ozvoœenje cerkve/ Lautsprecher Firma Wieser Ferlach... a 2.006,70 Kosilo za cerkvene pevce/kirchensänger.. a 339, Nega pokopali œa/friedhofspflege... a 150, Smeti/Müll... a 615,81 Meænarica/Mesnerin... a 650,...Skupaj/Zusammen a 4.031,51 Stanje dne/kassastand am a ,06 Podruæna cerkev v Æeluœah/Filialkirche in Selkach: DOHODKI / EINNAHMEN Preostanek iz leta 2004/ Übertrag aus dem Jahre a 5.609,54 Ofer/Opfer... a ,...Skupaj/Zusammen a 6.056,98 IZDATKI/AUSGABEN Meænarica/Mesnerin... a 500,...Skupaj/Zusammen a 500, Stanje dne/kassastand am a ,98

7 LETNO POROŒILO 7 Rechnungsabschluß der Pfarre Ludmannsdorf 2005 Podruæna cerkev Sv. Helena/Filialkirche St. Helena: DOHODKI / EINNAHMEN Preostanek iz leta 2004/ Übertrag aus dem Jahre a 575,94, Ofer/Opfer... a 366,70,...Skupaj/Zusammen a 942,64 IZDATKI / AUSGABEN Kosilo za pevce/kirchensänger... a 245,20 Meænarca/Mesnerin... a 500,...Skupaj/Zusammen a 745,20 Stanje dne/kassastand am a Farna karitas / Pfarrcaritas: socialni in misijonski kroæek fare/ Sozial- und Missionsarbeitskreis der Pfarre DOHODKI / EINNAHMEN Preostanek iz leta/ Übertrag aus dem Jahre a 4.938,69 Adventni bazar/adventbasar... a 3.411, Obresti / Zinsen... a 68,80...Skupaj/Zusammen a 8.418,49 IZDATKI/AUSGABEN Zwei elektrische Krankenbetten für Marienhof in Maria Saal... a 1.900, Za renoviranje meænarije/ für die Restaurierung des Mesnerhauses.. a 3.411, Socialna pomoœ v fari/ Sozialhilfe in der Pfarre... a 640, KEST... a 17,20...Skupaj/Zusammen a 5.968,20 Stanje dne/kassastand am a Farna mladina/pfarrjugend: DOHODKI / EINNAHMEN Preostanek iz leta 2004/ Übertrag aus dem Jahre a 1.582,69 Miklavæevanje/Nikoloaktion... a 590, Obresti/Zinsen... a 3,16...Skupaj/Zusammen a 2.175,85 IZDATKI / AUSGABEN Voænja mladinskega zbora na Dunaj/ Wienfahrt des Jugendchores... a 900, KEST... a 0,79...Skupaj/Zusammen a 900,79 Stanje dne/kassastand am a Katoli ki misijoni/katholische Missionen: DOHODKI / EINNAHMEN Preostanek iz leta 2004/ Übertrag aus dem Jahre a Æivi roæni venec in drugi dobrotniki/ Lebendiger Rosenkranz und andere Wohltäter... a 2.785,96...Skupaj/Zusammen a 2.892,36 IZDATKI/AUSGABEN Za misijonske bogoslovce/ für Theologiestudenten in den Missionsländern... a 2.671,49 Stanje dne/kassastand am a

8 8 LETNO POROŒILO Farna cerkev Pfarrkirche Leta 2004 je renoviralo cerkev znotraj podjetje Orasch z Radi in leta 2005 je obnovila zunanj œino farne cerkve firma Egger iz Vrbe. Pristojna za kleparska dela je bila firma Robert Hedenik iz Velinje vasi / Zuständig für Spenglerarbeiten war die Firma Robert Hedenik aus Wellersdorf. Fresko svetega Kri tofa na juæni strani cerkve je renoviral umetnik Wiedergut. Die Abbildung des heiligen Christophorus auf der Südseite der Kirche restaurierte Herr Wiedergut. Im Jahre 2004 erfolgte die Innenrestaurierung der Pfarrkirche und im Jahre 2005 haben wir die Außenrestaurierung bewerkstelligt. Stro ki v znesku a se delijo. Kosten in der Höhe von a werden wie folgt aufgeteilt: Darovi faranov / Eigenmittel der Pfarre aus Spenden... a kofija / Diözese Gurk... a Spomeni ki urad / Bundesdenkmalamt... a Deæela Koro ka / Land Kärnten Abt.3 (Gemeindeabteilung)... a Skupaj / Zusammen... a Noœna razsvetljava farne cerkve je dar obœine Bilœovs Die nächtliche Außenbeleuchtung der Pfarrkirche ließ die Gemeinde Ludmannsdorf installieren. Æupnijski svet fare se vsem darovalcem in sodelavcem prisrœno zahvaljuje. Hvala lepa gre tudi na i obœini za vzorno sodelovanje s faro, saj so œlani obœine v glavnem identiœni s œlani fare. Der Pfarrgemeinderat dankt allen Spendern und Mitarbeitern. Ein Danke gilt auch unserer Gemeinde Ludmannsdorf. Möge die harmonische Zusammenarbeit in die Zukunft hinein dauern. Farni dom Pfarrheim Leta 1900 so tedanji cerkveni moæje v Bilœovsu postavili stanovanjsko hi o za meænarja. To dejstvo govori za socialni œut tedaj odgovornih v fari. Œasi so se spremenili. Meænarija æe dalj œasa ni bila veœ primerna, da bi dajala kaki druæini streho. Hi a je propadala. Hoteli smo jo podreti in postaviti nov farni dom, pa se je izkazalo, da bi ta bil ele uresniœljiv v nekaj letih. Hvala Bogu, da se je æupnijski svet odloœil za temeljito obnovo stare meænarije. Nastal je kar lep farni dom, ki je zdaj zbirali œe raznih skupin. Bog daj, da bi obnovljeni prostori sluæili versko in kulturno otrokom, mladini in starej im generacijam. Æupnijski svet izreka zahvalo vsem, ki so z darom ali z delom pripomogli, da je iz meænarije nastal farni dom. Allen, die mit Spenden oder Arbeitsstunden geholfen haben aus der alten Mesnerei ein bescheidenes Pfarrheim zu schaffen, sei gedankt. Die renovierte Mesnerei dient jetzt verschiedenen Gruppen: Firmlingen, Ministranten, dem Kinder- und Jugendchor, Jugendlichen und Erwachsenen.

9 LETNO POROŒILO 9 Blagoslov orgel / Orgelweihe Od leta 1996 naprej smo zbirali darove za nabavo novih orgel v na i farni cerkvi v Bilœovsu. Stare orgle, prve v fari, so donele 175 let v œast Bogu in v blagor faranom. Naj bi nove orgle donele stoletja Bogu v œast in dvigale na e du e in du e na ih potomcev iz zemeljskih niæin v nebe ke vi ine. * Die Pfarrgemeinde Ludmannsdorf war am 10. Juni 2005 zur Weihe der neuen Orgel eingeladen. Bischof Alois Schwarz weihte die neue Orgel. Die alte Orgel diente der Pfarre 175 Jahre. Im Jahre 1830 ermöglichte ein todkrankes Mädchen Namens Ursula Wanschou aus Ludmannsdorf vlg. Lesjak die Anschaffung der Orgel, die der Pfarrgemeinschaft 175 Jahre diente. Aber jeder Dienst, auch der einer Orgel, geht einmal zu Ende. Ein Vergelts Gott sagen wir der edlen Spenderin Ursula Wanschou und den Erbauern aus dem Jahre Wir gedenken ihrer im Gebet. Stare orgle je darovala petnajstletna Ur ula Wanschou, ki je leta 1830 od la v veœnost. Hvala ji. Stare orgle so odsluæile in 10. junija 2005 smo pozdravili nove. Gospod kof Schwarz je nove orgle blagoslovil. Slovesnost sta olep ala dva cerkvena zbora: me ani in mladinski. Pozdravne besede so spregovorili: zastopnica æupnijskega sveta gospa Anna Gasser, æupanja gospa Stefi Quantschnig ter g. æupnik Leopold Kassl. Zapeli smo pete lavretanske litanije. Po kofovem blagoslovu je prof. H. Luksch na novih orglah zaigral. Ob spremljavi novih orgel smo zapeli in prosili Marijo: Vodi nas skozi æivljenje....! Wir verlassen das Heute, schauen in die Zukunft und hoffen, dass auch zukünftige Generationen uns in ihr Gebet einschließen werden. Im Namen des Orgelkomitees gilt allen Pfarrangehörigen für Spenden von a ein herzliches Vergelts Gott. Ein Danke auch dem Land Kärnten für die Beihilfe von a und der Familie Reichenhauser für ihre Vermittlung. Po slovesnosti v cerkvi so bili vsi vabljeni na sreœanje ob jedi in pijaœi pred cerkvijo. Odbor za nabavo novih orgel je 25. junija leta 1997 prviœ zasedal. Odbor je razmi ljal o kakovosti orgel ter o zbiranju financ. Farani so darovali a in koro ka deæela je prispevala a Vsem gre prisrœna zahvala. Zahvala gre tudi delavcem orgeljskega podjetja krabl iz Slovenije. Stare orgle so donele v œast Bogu in v spobudo nam in rodovom pred nami.

10 10 LETNO POROŒILO Gerhard Kropivnik na novi meænar Kar je bilo doslej samo domaœe hi no ime Meænar to je od 1. januarja 2006 dalje tudi resniœnost: novi bilœovski meænar je postal Gerhard Kropivnik, rojstni letnik 1955 (torej star dobrih 50 let), poroœen, oœe treh (æe odraslih) otrok, po poklicu tesar, bivajoœ v neposredni bliæini bilœovske farne cerkve. V sluæbi bilœovskega meænarja je Gerhard Kropivnik nasledil gospodinjo v æupni œu gospo Lizko Kuchling, ki je meænarsko sluæbo v farni cerkvi opravljala pribliæno tri leta, minulo jesen pa je po treh letih olanja zaœela delati kot polno zaposlena negovalka ostarelih v domu Martha v Celovcu. Ko je g. æupnik iskal novega meænarja, je izbira padla na Gerharda Kropivnika, in ta je to sluæbo rad sprejel: To je œast zame! je dejal za tole poroœilo. Gospod Kropivnik pa ima tudi vse lastnosti, ki so potrebne za meænarsko sluæbo. Æe od mladih nog mu cerkev in versko æivljenje ni tuje. Je eden najbolj rednih in vestnih obiskovalcev nedeljskega bogosluæja in æe doslej je vedno rad pomagal pri raznih delih v cerkvi. Tudi zasebno rad bere Sveto pismo, tedenski verski œasopis, ima pa tudi potrebno praktiœno in tehniœno nadarjenost. Poleg tega je Gerhard Kropivnik tudi grobar na starem pokopali œu. Meænarska sluæba pa je za g. Kropivnika tudi izziv, ki se ga ne boji. Ve, da bo poslej on odgovoren za urejenost v zakristiji, v cerkvi in okrog nje, pa tudi za vse, kar je potrebno za urejen potek bogosluæja. Med duhovnikovimi oæjimi pomoœniki v fari so meænar, organist, mini- stranti pa e kdo. Meænar je brez dvoma æupnikova desna roka. Za tako sluæbo je potrebna dobra mera idealizma in poærtvovalnosti. To Gerhard Kropivnik ima zato naj bi ga tudi farani z veseljem sprejeli; Lizki Kuchling pa gre zahvala, da je to sluæbo opravljala do zdaj (sama je rekla, da je rada bila meænarica). Tako lahko ob koncu zapi em samo e dve besedi: Dobrodo el, Gerhard! in Hvala, Lizka! Alojz Pu enjak Vas je moral g. æupnik dolgo prositi, da ste sprejeli sluæbo meænarja? Gerhard Kropivnik: Ne! To sluæbo sem rad sprejel. Tudi sam sem æe veœkrat mislil na to, da bi to bila œastna funkcija zame. Storiti kaj za cerkev mi je v veselje. Kaj pa va a æena, je tudi Kratek pogovor z novim meænarjem ona bila takoj za to, da prevzamete sluæbo meænarja? Gerhard K.: Æena mi pri tem ni delala teæav to sploh ni njena navada. Œe gre za faro ali cerkev, sva oba enako odprta in voljna pomagati. In e nekoliko materialistiœno vpra anje kak na bo va a meænarska plaœa? Gerhard K.: To zame ni vaæno in o tem e z æupnikom nisva govorila. Æupnik Kassl: Pri nas meænar dobi okrog 150 evrov na mesec plus napitnine od pogrebov, porok in krstov. To seveda ni kak na plaœa, temveœ bolj nagrada za poærtvovalnost. Nasmejana in optimistiœna gospa Anna Gasser je 4. julija 2005 obhajala æivljenjski jubilej. Æe leta vr i kot podpredsednica æupnijskega sveta povezovalno nalogo med raznimi skupinami v fari. Farani se ji zahvaljujemo in ji æelimo za bodoœa leta e mnogo zdravja in optimizma. In Dankbarkeit wünscht die Pfarrgemeinde der Obfrau des Pfarrgemeinderates, Frau Anna Gasser, zu ihrem Lebensjubiläum alles Gute, vor allem Gesundheit.

11 LETNO POROŒILO 11 Dragi farani (Nadaljevanje s 1. strani) mo, se pogovarjamo, se pribliæamo Bogu in med seboj. Vse do zdaj na teto je vaæno. A vaænej i je Va obisk ob nedeljah, praznikih in delavnikih v cerkvi. Œe smo v cerkvi zbrani, smo blizu Bogu, Mariji, angelom, svetnikom in vsem na im prednikom. Zahvala Vam gre tudi za velikodu no karitativno podporo potrebnim v bliæini in daljavi. Veliko darujete in molite za katoli ke misijone. Œlanice in œlani æivega roænega venca stojite v prvi vrsti. Bog naj Vam povrne. Hvala cerkvenim pevcem: me anemu in mo kemu zboru, mladim pevcem otro kega in mladinskega zbora. Hvala lektorjem in oblikovalcem nedeljske boæje sluæbe. Hvala mladini za sodelovanje ob miklavæevanju in dnevu starih in pri drugih akcijah v fari. Hvala vsem za delo v skupinah, posebno za pripravo na birmo in prvo sveto obhajilo. Hvala otrokom za izvedbo trikraljevske akcije. Hvala vsem, ki skrbite za kvalitetno zborovsko in ljudsko petje v cerkvi. Boga prosimo, da bi na a naboæna cerkvena pesem e donela v na i cerkvi v prihodnjih stoletjih. Ko skrbimo za lepoto cerkve, delamo dobro. Ko pa sklepamo roke k molitvi in molimo zase in vse na e, gradimo v pravem pomenu boæje kraljestvo. Dragi farani. Æupnijski svet se Vam zahvaljuje in Vam æeli: Bog z Vami v letu æupnik Liebe Leserin, lieber Leser dieser Zeilen! (Fortsetzung von Seite 1) Alles bis jetzt Aufgezählte ist wichtig. Aber wichtiger ist euer sonntäglicher Besuch beim Herrn in der Kirche. Als Gemeinschaft in der Kirche sind wir dem Herrn, Maria, den Heiligen und allen uns in die in die Ewigkeit Vorausgegangenen nahe. Ein Danke gebührt allen für das Teilen des Brotes mit Bedürftigen in der einen Welt. Viele Wege führen zu Gott, aber CARITAS ist der sicherste. Ein Danke sagt der Pfarrgemeinderat den Kirchensängern, den Lektoren und Gestaltern der sonntäglichen Messfeier. Ein Danke den vielen Stillen im Hintergrunde. Ein Danke für die Gruppenarbeit mit Firmlingen und Eltern der Firmlinge und Erstkommunionkinder. Es ist gut, wenn wir Kirchen restaurieren, aber Wichtigeres tun wir, wenn wir die Hände zum Gebet falten und beten. Wenn wir beten, bauen wir das Reich Gottes. Wenn wir beten, sind wir Wohltäter unserer Seelen und Wohltäter all unserer Lieben. Wenn wir beten, sind wir verbunden mit Gott, der alles zum Besten wendet. Wenn wir beten, verlieren wir die Angst und denken an die Worte der heiligen Theresia von Avilla: Vor nichts sollst du dich fürchten, alles vergeht, Gott bleibt, Er genügt. Allen ein herzliches Danke im Namen des PGR und Gottes Segen im Jahre Pfarrer Uredni tvo æeli vsem faranom blagoslovljeno, zdravo in sreœno novo leto. Die Redaktion wünscht allen Pfarrangehörigen ein gesegnetes, gesundes und erfolgreiches Jahr 2006 Leopold Kassl Hanzej Reichmann Anna Gasser Rezika Kapus Emil Stingler Josef Kuess Ingrid Zablatnik Lojze Pu enjak Petra Schellander Franz Quantschhnig Lastnik, izdajatelj in zaloænik: fara Bilœovs Za vsebino odgovarja: æupnik Leopold Kassl, 9072 Bilœovs 1 Tisk: RPI kr ke kofije Eigentümer, Herausgeber und Verleger: Pfarre Ludmannsdorf Für den Inhalt verantwortlich: Pfarrer Leopold Kassl, 9072 Ludmannsdorf 1 Druck: RPI der Diözese Gurk Pridne roke v Velinji vasi, v Æeluœah in po drugih vaseh fare vsako leto na prvo adventno nedeljo pripravijo adventni bazar. To je vsako leto preseneœenje in majhen œudeæ. Vsem marljivim sodelavkam in sotrudnikom gre prisrœna zahvala. Dobiœek je namenjen v socialne namene v fari in po svetu. Po sklepu socialnega in misijonskega farnega kroæka pa smo leto nji dobiœek namenili za obnovo meænarije, ki bo sluæila raznim skupinam, posebno pa mladini. Obnovljena meænarija naj bo center mladine in odraslih. V. S.

12 12 LETNO POROŒILO Mladinski zbor Jugendchor ANGELS Jeden Donnerstag um 17.45h, treffen wir uns im Pfarrhof zur Jugendchorprobe. Dort proben wir deutsche, slowenische und auch anderssprachige Lieder für die heilige Messe, welche wir einmal im Monat mitgestalten. Unser Chor hat 21 Mitglieder und unsere Chorleiterin Petra Schellander begleitet uns auf ihrer Gitarre. Am 4. Adventsonntag veranstalteten wir eine Schon lange planten wir mit unserem Chor einen Ausflug nach Wien zu unternehmen. So organisierte unsere Chorleiterin Petra Schellander, einen dreitägigen Ausflug ins schöne Wien. Somit begaben sich am Morgen des , 20 Mitglieder des Chores und der Ministrantengruppe und 4 Begleitpersonen, mit dem Zug auf die Reise. In Wien sahen wir uns am ersten Tag das Schloss Schönbrunn und den Stephansdom an. Am späten Nachmittag besuchten wir eine Vorstellung im Imax Kino (3D Kino). Ganz erschöpft kamen wir in die Herberge zurück, aber trotz allem war noch Agape für alle Pfarrangehörigen. Mit dem Reinerlös kauften wir uns T- shirts mit einem Angel (Engel) darauf. Ebenso wirken wir beim Seniorentag, beim Muttertag und noch bei anderen Konzerten in der Gemeinde und auch anderswo mit. Sehr gerne machen wir alle auch bei der Dreikönigsaktion mit. Es ist schön, wenn anderen durch diese Aktion geholfen werden kann. niemand bereit zu schlafen. So wurde noch lange geredet und gespielt. Am nächsten Morgen besuchten wir nach dem Frühstück den wunderschönen Tierpark Schönbrunn, das Palmenhaus und das Wüstenhaus. Dabei konnten wir verschiedene Klima erleben. Nach dem Mittagessen fuhren wir in die Maria- Hilfer-Straße, um dort ein wenig zu bummeln. Am Abend wurde in der Herberge noch geprobt und natürlich schliefen wir wieder sehr spät ein. Am 3. Tag, am Gründonnerstag, besuchten wir am Vormittag noch die Kärntnerstraße und fuhren Ich singe sehr gerne beim Jugendchor. * Vsak œetrtek ob se sreœamo v farovæu k pevski vaji mladinskega zbora. Tam vadimo nem- ke, slovenske in tudi pesmi v drugih jezikih. Enkrat na mesec pojemo pri sveti ma o v farni cerkvi. Pri zboru sodeluje 20 pevk in 1 pevec. Na a zborovodkinja, Petra Schellander, nas spremlja na kitari. Na œetrto adventno nedeljo smo pripravili agapo za vse farane. Z dobiœkom smo si kupili obleke, na katerih je narisan angel. Nastopamo pri dnevu starih, pri materinski proslavi in pri razliœnih konzertih v obœini in tudi drugod. Radi sodelujemo pri akciji treh kraljev, ker tako lahko pomagamo revnim ljudem. Rada pojem pri mladinskem zboru. Andrea Mikula Izlet mladinskega zbora na Dunaj Ausflug des Jugendchores nach Wien mit dem Lift zur Pummerin des Stephansdoms hinauf. Um 13.00h stiegen wir am Südbahnhof wieder in den Zug ein und verließen Wien mit sehr vielen und schönen Eindrücken und Erlebnissen. Dieser Ausflug wird uns noch lange in sehr guter Erinnerung bleiben. Lisa Stangl & Petra Schellander

13 LETNO POROŒILO 13 Birma v Bilœovsu Od oktobra 2004 do maja 2005 so se mladostniki v fari pripravljali na prejem zakramenta svete birme. Z veliko zavzetostjo je gospa Ingrid Zablatnik veliko ur brezplaœno investirala, da bi mlade vodila v center na e vere, k sveti evharistiji. Birmanci so o molitvi govorili in so tudi dejansko molili roæni venec. Poglabljali so se v sveto pismo, œuli in brali so, kaj nam Jezus hoœe danes povedati. Govorili so o sveti ma i in so nedeljske boæje sluæbe tudi sooblikovali. Govorili so o ljubezni do bliænjega in so bolne otroke tudi obiskali. Kot du ni pastir ji izrekam prisrœno zahvalo za petnajstletno delo z birmanci. Pribliæno 300 birmancev ji je ob koncu vsakoletne priprave pri zakljuœni ma i izreklo: Bog plaœaj. Od kofa poslani dr. Joæe Marketz je na el na birmo Gedanken eines Firmlings Bei der Taufe bekommen wir unsichtbare Flügel geschenkt, die wachsen können. Im Alter der Firmung können diese Flügel jetzt firm genug sein, das bedeutet stark genug, uns über die Abgründe des Lebens zu dobro pripravljene mladostnike in je to tudi povedal, ko je birmansko skupino obiskal. Na dan birme 9. julija 2005 je izrekel zahvalo vsem soudeleæenim pri pripravi na birmo. V imenu kofa se je zahvalil cerkvenim pevcem, obema organistoma, meænarici farne cerkve ter meænarjem in meænarcem podruænih cerkva. Razna alcem verskih listov. Molivcem: œlanicam in œlanom æivega roænega venca ter Marijini legiji. Vsem pododborom æupnijskega sveta. Vsem nedeljnikom, ki nosijo baklo vere in skrbijo, da veœna luœ v cerkvi ne ugasne. Pred sveto birmo je bila 15. junija seja æupnijskega sveta. Sejo je vodil dr. Marketz in dal priloænost navzoœim, da pokaæejo kot œlani æupnijskega sveta svoje poœutje in povejo svoje mnenje, kar so tudi storili. Birma z vizitacijo je vsako osmo leto. SVETI DUH prihaja na birmance. SVETI DUH pa je na delu v fari vsak dan v letu. Prosimo ga: Pridi in napolni na a srca in vægi v nas ogenj svoje ljubezni. Jezus, po lji svojega DUHA in prerojeni bomo. SVETI DUH, razsvetljuj nas, da spoznamo, kaj je prav. tragen. Aber trotzdem passiert es manchmal, dass wir sagen: Ich habe keinen Geist! Wir tun dies, wenn wir uns schwer fühlen wie ein Stein oder leer wie ein vertrockneter Brunnen. Wer so redet, der fragt zugleich: Wo ist der Geist? und wenn er ein Christ ist, dann fängt er an, um den Geist zu bitten. Wenn wir dem Geist Gottes in uns Raum geben, dann kann uns das Vertrauen auf Gott tragen. Misli birmanca Pri krstu smo dobili podarjena lahka nevidna krila. Pri birmi se ta krila utrdijo, tako se laæje dvigamo nad teæave æivljenja. Pri tem nam pomaga Sveti Duh, da ne zgubimo zaupanja v Boga. Die Firmung hat bei uns zu Hause in Ludmannsdorf stattgefunden, das Empfangen des Heiligen Geistes war für mich ein interessantes und wunderbares Erlebnis, ich werde diesen schönen Tag noch lange in Erinnerung behalten. Julia Gasser, 13 Jahre/let

14 14 LETNO POROŒILO Æivljenje ljubi tak no, kot je, tudi œe je polno sprememb... movala njeno mladost. Kmetje, kajæarji, hlapci in dekle pa so vsak po svojih moœeh delalil to, kar so se nauœili in znali: redili so æivino, sejali in æeli tako kot so to pred njimi delale ne tete generacije. Da se bo to spremenilo in da skoraj ne bo veœ kmetov v tej deæeli, si takrat ljudje niti v sanjah niso mogli predstavljati... Æe tedaj pa se je zaœelo izrinjanje sloven œine iz javnosti. Nekateri so se ponemœili, ker so se sramovali in ker so mislili, da je nem œina nekaj bolj ega. Nekateri pa iz zadrege in ker so bili pre ibki, da bi lahko ostali, kar so bili. Ti so bili pogosto kaznovani kar dvakrat: najprej od nem kih delodajalcev v mestu, ker so govorili slabo nem œino, in potem e enkrat doma na vasi, ker niso hoteli biti veœ Slovenci. Vœasih se œlovek seveda tudi vpra a, kak na bi bila ta na a deæela, œe bi bil izid plebiscita v letu 1920 drugaœen. Ali bi Slovenci z nem ko govoreœimi sodeæelani ravnali podobno nestrpno? Nespametnost se je stopnjevala v blaznost, ko je dosegla najkasneje leta 1942 tudi Bilœovs/Ludmannsdorf. Leni Einspieler je bila takrat pet let poroœena s Sramsiœnikom, Hanzijem Einspielerjem. Rodila je æe dve hœerki, Angelo in Kati. Danes si œlovek sploh ne more predstavljati, kako je to bilo. Pri li so ko blisk iz jasnega neba in zapovedali: Imate eno uro œasa in potem morate z nami vsi, brez izjeme! Pregnanstvo v zaporih v tujini je trajalo dobra tri leta. Leni Einspieler ne bi bila to, kar je, œe ne bi tudi iz tega stra nega obdobja pobrala nekaj pozitivnega: po lastnih besedah se je nauœila kar dobro nem ko in predvsem je na la osnovo za svojo globoko vernost: Nikdar nisem obupala, zmeraj sem vedela, da se bomo z boæjo pomoœjo vrnili! Œe ji kljubuje in vpra a, kje da je Bog bil, ko so se grozote zaœele, se le nasmeje in brez besed pove, da to le on ve. Od konca vojne je zdaj minilo 60 let in do danes ne vemo, ali je œlovek sposoben, da se iz preteklosti uœi. Pri tem so e najmanj e zlo tisti, ki so sluæili kljukastemu kriæu, ker jih je njihov Führer dostikrat v rani mladosti k temu obvezal in niti niso imeli izbire. Œe danes zamerijo ljudem, ki so se v njihovi domaœi deæeli nekomu uprli, ki jih je napadel in hotel izbrisati fiziœno in duhovno, paœ e zmeraj nimajo potrebne distance, da ne bi zamenjavali ærtev s storilci in priznali, da v vsaki vojni tudi ærtve postanejo storilci in da je to do neke mere logiœna posledica upora. Vpra anje pa je, ali je upor bil upraviœen. Kot odgovor se postavlja protivpra anje: Œe takrat upor ni bil upraviœen, kdaj potem? Dejansko nevarnost pomeni danes mladina, ki je izgubila vrednote prej njih generacij, novih svojih pa e ni uspela zgraditi. Zaradi tega dostikrat enostavno ne verjame v svojo prihodnost. Posledice so ponovna nestrpnost do drugaœnosti, rasizem, neonacizem skratka vandalizem moderne, ki zopet ogroæa ureje- Miklavæev Jozi, ki je na poti iz izseljenstva domov umrl in je v Slovenjem Gradcu pokopan.... leto 2005 je bilo leto jubilejev, uradnih in osebnih. Visok æivljenjski jubilej pa je praznovala v tem letu tudi Magdalena Einspieler, rojena Partl in danes poznana kot Sramsiœnikova mama. 19. decembra 1915 se je rodila pri Miklavcu v Kajzazah/Edling. Pravi, da je gorel dimnik, ko je zagledala luœ sveta. Œe nekaj gori, e ni hudo, pomembno je, da ne pogori, bi lahko dodali. Leni, kot jo kliœejo njene prijateljice, se je rodila v svet, ki je stal pred gromozamskimi in nepredstavljimi spremembami. Pribliæno 10 let pred njenim rojstvom je razvil mladi Albert Einstein svojo teorijo relativnosti in s tem konœal novi vek. Atomski vek, kot se je krstilo novo obdobje, v katerem danes æivimo, se je zaœel. Za to, da niœ ne bi bilo veœ tako, kot je bilo, sta kruto poskrbeli e dve svetovni vojni. Prva se je zaœela dobro leto, preden je leæala v zibelki pri Miklavcu majhna deklica, ki o vseh teh zgodovinskih prelomih seveda ni niœesar vedela. Kot priœa œasa pa je verjetno na ta ali oni naœin vse æe obœutila. Zaenkrat pa so v Bilœovsu/Ludmannsdorf delali naprej, kot so tega bili vajeni. Grozote prve vojne so posku ali pozabiti s tem, da so zaœeli takoj z delom obnove. Da ni bilo veœ cesarja in je bila Avstrija naenkrat nepomembna in majhna, malega œloveka ni motilo toliko kot gospodarska kriza, ki je zajela vso deæelo. Neizmerna rev œina, kot mi je pripovedovala baci (tako jo kliœemo veœina vnukov), je zaznanost dana njega vseevropsko naravnanega sveta. Sramsiœnikovi so se vrnili iz izseljenstva tako kot veœina drugih pregnancev v juliju leta V prvem desetletju povojne obnove je politika zopet dovolila ljudem, da so delali v dobro sveta in soœloveka. Tehnika je pospe ila beg s podeæelja. Hlapci so postali delavci in tudi pri veœini kmetov ni dolgo trajalo, da so zasluæili svoj denar v tovarnah. V teh letih je Leni Einspieler rodila e dva sina, Marjana in Nardija. Ko so zavezniki zapustili Avstrijo in je le-ta dobila spet neodvisnost in Dræavno pogodbo, je bila Leni Einspieler stara 40 let. Æenska v najbolj ih letih bi rekli. Danes je od tega minilo 50 let. Upanja v bolj o prihodnost so bila velika. Na a baci pravi, da so se v veliki meri izpolnila. Tako dobro kot danes ljudem e ni lo nikdar. Tudi meni ne. Bila je zmeraj realist. Obljubam politikov ne more verjeti kar tako. Morajo tudi dostikrat povedati stvari, ki so lepe, ker si to ljudje æelijo. Da potem vsega ne izpolnijo, je normalno. Kar se tiœe dvojeziœnih napisov, se veseli, da je zdaj problem vsaj v Bilœovsu/Ludmannsdorf vzorno re en. Ali se bo tudi e dru-

15 LETNO POROŒILO 15 Druæine jeseni 1944 na poti iz tabori œa Hesselberg na posestva Maresch v Niæji Avstriji. Na fotografiji vidimo med drugimi Sramsiœnikove ter druæino Œimæar iz Kotmare vasi. gje, je skeptiœna, praviœno pa bi vsekakor bilo! Leta so minila. Najlep a so bila tista, ko so otroci dora œali in smo mnogokrat bili doma in peli. Toplote druæinskega æivljenja nikoli kasneje ni veœ obœutila tako moœno. Njen moæ, Hanzi Einspieler, je imel prvi traktor v obœini. Bil je vzoren gospodar, ki ni bil le æupan obœine Zgornja vesca / Oberdörfl, temveœ je bil tudi znan po tem, da je pomagal povsod, kjer je le mogel. Prerana smrt moæa v jeseni 1971 jo je tudi zaradi tega zelo prizadela. Na splo no znano odprtost in gostoljubnost Sramsiœnikove hi- e pa sta nadaljevala nova gospodarja, sin Marjan in æena Neæi. Baci pa je ostala siva eminenca vse do dana njega dne. Socialne reforme 70-ih let so olep ale tudi Magdaleni Einspieler æivljenje. To, œesar je v mladosti povsod naokrog manjkalo, je poœasi, a vendar vztrajno rastlo in se mnoæilo, tako da z materialnega vidika globoko verjame, da dosti bolj e ne more biti veœ. Sramsiœnikova mama je vzljubila naravo in se ukvarja zdaj æe veœ ko dvajset let s œudeæem naravnih zdravil. Cela ælahta in e marsikdo drug ceni njene æavbe in œaje, in to zaradi tega, ker res pomagajo. Njeni vnuki in vnukinje so imeli na razpolago e nekaj, o œemer je prepriœana, da je najveœja blaginja dana nega œasa: odprta vrata do izobrazbe! Eden njenih vnukov je postal tudi to, kar bi mogoœe tudi ona æelela biti, œe bi e enkrat bila mlada: zdravnik/-ica! Odkar se je rodila, se je svet spremenil verjetno bolj kot kdaj poprej. Tradicije, ki so deloma trajale veœ ko tisoœ let, so zamrle. Svet od vœeraj, kot je imenoval novi vek nekoœ pisatelj V pregnanstvu Daleœ tam je zdaj deæela, kjer mamica mi je pesmi pela. Uœila me je tam lepo, ljubit Boga, narod in tudi njo. V duhu le mi je mogoœe, da vidim e, kako moj oœe delal tam je in se trudil, ker v hi i red je res on ljubil. Urejen dom smo tam imeli, prebivali v hi i beli, kjer pesmi je odmeval glas in blagoslov je boæji spremljal nas. Pa se zna li hudi so ljudje, bile temne so njih æelje, da uniœili bi sreœo to in tudi vzeli bi nam e zemljo. Stefan Zweig, je Magdaleno Einspieler spremljal dolga leta. Danes pa je drugaœen œas in Sramsiœnikova mama se tega zaveda. Da se mora prilagajati vse æivljenje in kljub temu obdræati pokonœno dræo, je ena od skrivnosti njenega æivljenja. Kako delujejo raœunalniki, elektronika, elektriœna in tudi atomska energija, ne ve. Ve pa, da so te tehnike in ta odkritja spremenila svet. Zdi se mi malo verjetno, da se bodo njeni pravnuki e zavedali, kako se je æivelo prej in kak ni napori so bili potrebni, da imamo danes to, kar nas obdaja. Tak en je paœ svet, v bistvu nehvaleæen. Tak en je, ker mora biti naravnan v prihodnost in to, kar je danes, jutri æe ni veœ pomembno. Za to in za marsikatero drugo skrivnost njenega æivljenja sem ji hvaleæen in z mano gotovo tudi vsi njeni otroci, vnuki in pravnuki. Filip Ogris-Martiœ Pride neki dan povelje: Beæite vi nam iz te zemlje! Tukaj drug bo gospodaril, Slovenc ne bo veœ zemlje kvaril! Objela æalost je srce, grozile so slutnje nam temne. So solze tekle nam z oœi, ko smo z doma se poslavljali. Kot zloœinci bli smo gnani, od straænikov zavarovani. Pa greh je na edini ta, da je mati nam Slovenka bila. V tujem svetu zdaj æivimo, s ponosom v srcu vse trpimo, ker trdno smo prepriœani, da dan vstajenja daleœ ni. Janko Ogris (sestavil v izseljenstvu)

16 16 LETNO POROŒILO Taizejsko sreœanje 2005/2006 v Milanu Heiliger Geist, du wohnst in jedem Menschen, du kommst und legst in uns, was im Evangelium so wesentlich ist: Herzensgüte und Verzeihen. Lieben und es durch unser Leben sagen, lieben mit der Güte des Herzens und verzeihen: darin lässt du uns eine der Quellen des Friedens und der Freude finden. (Frère Roger, de Taizé ) Leto nje taizejsko sreœanje v Milanu je bilo v znamenju spomina na lansko leto poleti umorjenega brata Rogerja. Tudi mi mladi iz Bilœovsa smo se udeleæili tega sreœanja od 28. decembra 2005 do 1. januarja Ob moœnem sneæenju smo se zgodaj zjutraj odpeljali s skupino Slovencev iz Celovca proti Italiji. Po sprejemu so nas razdelili v razne fare in nato po druæinah. Na dnevni spored je bil zelo raznolik. Vsako jutro smo se udeleæili ma e v fari ter imeli sreœanja v malih skupinah, kjer smo se medseboj bolje spoznavali in se pogovarjali o veri in o ljubezni do drugega in do samega sebe. Potem smo se odpravili proti mestu, kjer smo si ogledali center Milana. Videli smo mnogo znamenitosti kot npr. Milansko Scalo, stolnico, razne muzeje ter tudi razne trgovine kot Gucci, Prada in Versace. S finanœno podporo na ega æupnika pa smo lahko vsi skupaj li na tipiœno italijansko kosilo. Zveœer pa smo se odpravili proti Fieri, kjer se je vsak dan zbrala mnoæica mladinskih romarjev iz cele Evrope. Tam smo dobili skromno a dobro veœerjo. Ob 19. uri pa je bila skupna veœerna molitev, katere se je udeleæilo pribliæno ljudi. Ta molitev je vkljuœevala taizejske pesmi in za Taize znaœilno ti ino. Po molitvi nas je pot peljala spet nazaj k na i druæini. Tudi silvestrovo smo doæiveli na drugi naœin, kot smo bili navajeni od doma. Ob 23. uri smo se zbrali v cerkvi, da bi se z molitvijo in s petjem zahvalili za preteklo leto in istoœasno prosili za dobro novo leto. Nato pa je bila e v æupniji t. i. fe ta narodov, kjer je vsaka dræava predstavila svoje za njo tipiœne znaœilnosti (za Avstrijo smo zaplesali valœek). Na æalost je œas prehitro minil in naslednji dan smo se morali posloviti od na ih gostoljubnih druæin. Toœno ob 24. uri 1. januarja smo zopet zdravi, pomirjeni ter polni novih energij prispeli v Celovec. Mislim, da bo to potovanje ostalo nam vsem v spominu in upam, da bo vsak zase sposoben obdræati mir in energijo v sebi ter ju bo lahko prenesel tudi v druæino in v vsakdanje æivljenje. Morda pa nas bo pot peljala tudi naslednje leto na taizejsko sreœanje, ki bo v glavnem mestu Hrva ke v Zagrebu. Izlet v pravljiœni gozd so pevci otro kega zbora, ki niso bili na Dunaju, napravili izlet v pravljiœni gozd v Hodi ah. Tam smo videli veliko figur iz veliko razliœnih pravljic, a tudi sveto Marijo in Joæefa v hlevœku. Nato smo se peljali na Pyramidenkogel in tam naredili piknik. Bilo je zelo fletno! Martha & Lea Berchtold

17 LETNO POROŒILO 17 Odri-Kreuz Ein Kreuz am Weg. Gehst Du vorbei Gedenke was dessen Bedeutung sei. Zieh ab den Hut, Du bist ein Christ Der durch den Herrn erlöst ist. Täglich fahren oder gehen wir mehr oder weniger achtlos an Ihnen vorbei den Wegkreuzen, Marterln und Bildstöcken, die am Wegrand stehen. Sie können still an Unfälle, menschliches Schicksal, Ereignisse oder an Dank an erhörte Fürbitten erinnern. Sie zeugen vom Glauben und Frömmigkeit vergangener Generationen. Eine weitere Eigenschaft von Bildstöcken und Wegkreuzen ist, dass sie meist in Wanderkarten verzeichnet sind und damit wichtige Orientierungspunkte darstellen. Nach Erzählungen von Elisabeth Ogris wurde vor der Saat und nach der Ernte vor dem Kreuz gebetet. Familie Ogris entschloss sich, das Kreuz, dem die Witterung arg zugesetzt hat, zu erneuern. Vom 16-jährigen Tischlerlehrling Granig aus Großkirchheim (Neffe von Anni Ogris) wurde das Kreuz entworfen und er verbrachte viele Stunden (auch mit Hilfe seines Vaters) damit dieses Kreuz fertig zu stellen. Im Oktober 2004 stellte er es mit seinem Vater auf. Pfarrer Leopold Kassl weihte am unter der Mitwirkung Verwandter, Bekannter und Nachbarn in einer feierlichen Zeremonie mit Fürbitten, Gebet und Gesang das Wegkreuz ein. Anschließend feierten alle Mitwirkenden bei Kaffee und Kuchen. Anni Ogris Most- und Weinsegnung Am Johannistag (27. Dezember 2005) fand aus Anlass des Johannistages die Most- und Weinsegnung statt. Frau Rudolfine u. Johann Spitzer, vlg. Dounig waren wieder sehr gastfreundlich und luden alle Besucher der heiligen Messe zur Kostprobe ins alte Kaufhaus beim Miklavæ ein. Wie von einem Landessieger nicht anders erwartet, war die Qualität des angebotenen Mostes und Weines wieder hervorragend. Als zusätzliche Stärkung kredenzte Familie Spitzer und Maria Gaunersdorfer noch Brötchen und Mostkekse. Die Pfarre dankt für den Reinerlös von a 210, für den Ausbau der Mesnerei. Boris A. Novak NA ZDRAVJE Ljubezni in œasu odprti, æivimo trenutek kot slavje, podobno tajinstveni œrti, ki loœi æivljenje in navje. Sopotnik na poti do smrti, na zdravje trenutek, ljubezni in trti! r.k.

18 18 LETNO POROŒILO Wir können helfen! Wir haben geholfen! Im Sommer haben wir wieder Kleider für die Ukraine gesammelt. Insgesamt sind mehr als 200 Kartons aus Ludmannsdorf- Bilœovs nach Mariupol und Umgebung geliefert worden. Wie auch in den vergangenen Jahren haben wir wieder viele schöne Kleider verpacken können. Neben Kleidern wurde auch eine Geldspende für das Kinderheim Barmherziger Samariter Frau Christine Potisk zur Weiterleitung in die Ukraine übergeben. Dankesbriefe aus der Ukraine Liebe Freunde! Ich grüße Sie mit der Liebe Jesu Christi, unseres Gottes!! Ich möchte Ihnen allen persönlich und im Namen meiner lieben Schwestern im Glauben von ganzem Herzen danken für die geleistete Hilfe, sie erleichtert unser Leben um vieles. Durch sie sehen wir die Hand Gottes. Der Herr sorgt für uns, möge Sie alle der uns liebende himmlische Vater reichlich, reichlich segnen mit seinem besonderen väterlichen Segen! Und vergelte Er Ihnen 100 Mal die geleistete Arbeit und Sorge für uns! Jedes Mal, wenn ich eines der Kleidungsstücke anziehe, bete ich in Tränen und Dankbarkeit für jenen Menschen, der sich bemüht hat und dies gespendet hat. Möge der Herr jeden, jeden einzelnen segnen! Ich wünsche Gesundheit, den Frieden des Herrn, christliche Freude für alle Ihre Jahre. Werde Christus durch Ihre Arbeit verherrlicht! Noch einmal herzlichen Dank! In Liebe zu Ihnen allen! Sniridonova Alla. Liebe Brüder und Schwestern! Grüße aus Novoazovsk. Unsere Kirche beglückwünscht Sie zum neuen Jahr. Wir wünschen Ihnen Glück, Gesundheit, und das wichtigste: wir beten innigst zu unserem großen Gott und danken Ihm, dass Er unser alleiniger Retter ist. Im Namen unser Familie: Golubova V.A. und Golubov V.P., und auch unserer Brüder und Schwestern danken wir für die humanitäre Hilfe, die Sie uns schicken, ja, wir brauchen sie jetzt wirklich. Und wir danken Ihnen für Ihre nicht leichte, aber edelmütige Arbeit. Und wir bitten Sie, jenen Brüdern und Schwestern zu danken, die ohne auf ihre Zeit zu achten, diese nicht leichte Bürde auf sich genommen haben, jene Dinge zu sammeln, die wir benötigen. Möge Sie der Herr segnen für Ihre Sorge um uns. Und wir werden für Sie und Ihre Familien beten und unseren Herrn bitten, dass Ihr Glaube an unseren Retter noch stärker werde. Amen., Mit der Hochachtung der Brüder und Schwestern Golubova V.A. und V.P und weitere 11 Personen Auszug aus dem Schreiben der Heimleiterin vom Oktober 2005 an Frau Christine Potisk:... Mir fehlen die Wort, um die Freude auszudrücken, die wir empfanden, als wir am 6.Okt:2005 Ihre Spende auf unserem Bankkonto empfangen haben. Wieder hat sich der Spruch bewahrheitet: Gott überstürzt es nie, er verspätet sich aber auch nie. Diese Mittel haben wir jetzt sehr nötig. Und der Herr hat sich Ihrer bedient, um auf unsere Gebete zu antworten. Dank sei Gott! Und unser riesiger Dank und unsere Liebe gebührt Ihnen, Christina, und allen die daran teilhaben. Wie gerne möchte ich Sie sehen, umarmen und küssen. Der Herr segne sie und vergelte Ihnen 100 Mal nach seinem Wort. Er allein kann den Dank erweisen, den niemand auf der Erde Lebenden erweisen kann. Wir beten für Sie, daß der Herr Ihnen noch viel körperliche Kraft für die heute so wichtige und notwendige Arbeit in seinem Weinberg schenke. Sie verkünden den Kindern die Liebe Christi mit Taten, dem persönlichen Vorbild und nicht nur mit Worten. Diese Briefe zeigen uns, die große Dankbarkeit der Menschen und daß die gesammelten Kleider wirklich auch ankommen. Es ist doch wunderbar zu wissen, dass Menschen sich über unsere Gaben freuen. Frau Potisk hat noch mehr Dankesbriefe bekommen, diese hier sind nur ein kleiner Auszug davon. Dank sei hier auch der Rußlandhilfe, allen voran der Gräfin Cernin gesagt, welche den Transport organisieren und bisher auch bezahlten. Ein Transport kostet über a 2.000,. Neben dem Dank sei hier auch die Bitte ausgesprochen, dass wir an diese Menschen auch in den kommenden Jahren denken und sie auch weiterhin unterstützen. Eine finanzielle Unterstützung für das Kinderheim oder für die Transportkosten kann jederzeit beim Herrn Pfarrer abgegeben werden. Ingrid Zablatnik Markova procesija

19 LETNO POROŒILO 19 Auch im Jahr 2005 wurde wieder eine große Gruppe Kinder auf das Sakrament der Hl. Firmung vorbereitet. Fast jeden Sonntag traf die Gruppe sich vor dem 2. Gottesdienst zur Vorbereitung. Neben dem Lernen wurde auch auf die in die Das Sakrament der Hl. Firmung wir auch erfahren, dass für die Pflege dringend automatische höhenverstellbare Pflegebetten gebraucht würden, jedoch ihre eigenen Mittel dazu nicht ausreichten bzw. nur eine kleine schrittweise Erneuerung ermöglichen. Wir haben dies dem Sozialarbeitskreis der Pfarre mitgeteilt, dieser hat dann die Spende von 2 automatischen, höhenverstellbaren Betten im Gesamtwert von a 1.900, beschlossen. Im Sommer wurde dann die Spende für die beiden Betten überbracht. Pfarrer Kassl, Gitti Wuzella und ich haben uns bemüht die Kinder auf die Vorbereitungszeit fallenden Feste eingegangen. So gab es eine kleine Weihnachtsfeier, eine mit den Kindern gestaltete Kreuzwegandacht und gemeinsam vorbereitete und mitgestaltete Gottesdienste. Auch heuer besuchten wir mit den Firmlingen die soziale Einrichtung der Barmherzigen Schwestern, den Marienhof in Maria Saal. Schwester Hiltrud und Schwester Monika beantworteten unsere Fragen und erklärten uns auch genau die Aufgaben dieses Heimes. Der direkte Kontakt beim Spielen oder Spazierengehen mit den mehrfach schwerstbehinderten Kindern und teilweise auch Erwachsenen, hat bei uns allen eine starken Eindruck hinterlassen. Im Gespräch mit Schwester Hiltrud haben Firmung vorzubereiten. Den weiteren religiösen Weg müssen die Kinder selber gehen. Wir hoffen, dass sie in den Eltern und auch anderen Menschen gute Vorbilder finden. Ingrid Zablatnik Deni me kot peœat na svoje srce, kot peœat na svoj laket! Zakaj moœna kakor smrt je ljubezen, silna kakor podzemlje ljubezenska strast! Njene strele so ognjene strele, Gospodov plamen. Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in reke je ne morejo preplaviti. Visoka pesesm (VP 8,6)

20 20 LETNO POROŒILO In memoriam Maria Schellander V spomin na iviljo Mojcijo, mojo mamo Meine Mutti wurde am 6. Jänner 1914 in Edling 11/Gemeinde Ludmanndorf-Bilœovs geboren, wuchs hier mit ihren beiden älteren Schwestern Resi und Heli sowie dem jüngeren Bruder Lori auf und besuchte da die Volksschule mit sehr gutem Erfolg. Gerne hätte sie weitere Schulen besucht, doch dies erlaubte die wirtschaftliche Lage ihrer Eltern einer zweiten Tochter leider nicht. Ende der 20-er Jahre besorgte sie sich ihre Lehrstelle nach derzeitigem Ermittlungsstand vermutlich bei Frau Olipitz, einer Schneiderin in Suetschach im Rosental. Sie war lernbegierig, zielbewusst und kreativ, wollte einen Beruf und auf eigenen Beinen stehen. Kaum hatte sie die ersten Näherfahrungen gemacht, nähte sie zu Hause bereits für ihre Verwandten und Freundinnen oder war als Hausnäherin bei Familien beschäftigt. Geldmittel waren rar, so wurde aus alter Kleidung Neues angefertigt. Um 1931 erlitt sie Gelenkstuberkulose in der linken Hand, sie musste zur Behandlung auf die Stolzalpe in der Steiermark, die ihr Eltern, Verwandte und eine befreundete Familie bezahlten. Mit einer einigermaßen beweglichen Hand versuchte sie danach in den 30-er Jahren zu Hause ihre Näharbeit auf ihrer ersten Rast&Gasser-Nähmaschine fortzusetzen, die ihr Schwester Resi bereits als Lehrerin mitfinanzierte war sie als Lehrmädchen bei Frau Bleyer, einer Schneiderin in Köttmannsdorf gemeldet, wo sie 1939 das Gesellenstück Mutti an ihrer 1. Rast&Gasser-Nähmaschine 1930 machte und die Gesellenprüfung mit sehr gutem Erfolg abschloss. Ab dieser Zeit lernten bei ihr Mädchen des Ortes Grundbegriffe des Nähens. Bei ihrem Talent, ihrer Kernintelligenz, ihrem Mut und Durchhaltevermögen hätte sie unter günstigeren Lebensumständen Modedesignerin werden können. Wegen der Betreuung der kränkelnden Eltern, ihrer weiterhin instabilen Hand und der Kriegsjahre konnte sie kein fixes Arbeitsverhältnis eingehen, kam so zu keinen Gesellenjahren und in der Folge auch zu keinem Gewerbeschein. Neider zeigten sie mehrmals wegen Schwarzarbeit an. Sie war auch komödiantisch begabt, spielte in jungen Jahren gerne Theater, verfasste Gereimtes für verschiedene Anlässe in der Gemeinde wie z. B. Faschingszeitungen zur Unterhaltung der Leute. Trotz vieler Arbeit war sie manchmal auch für spontane Faschingsscherze zu gewinnen. Als ich 1946 auf die Welt kam, hatte sie das Ziel, ein eigenes Haus zu bauen, was ihr durch harte Arbeit und die Mithilfe von Verwandten und Freunden auch gelang. Viele Hilfeleistungen arbeitete sie mit dem Schneidern ab, da ihr erspartes Geld bald zu Ende ging. Anfang 1953 zogen wir aus dem großelterlichen Tischler-Haus in Edling mit unserem Hab und Gut auf dem Garling ins neue, noch nicht fertige, fast leere Heim ein. Nach mehreren Ansuchen erhielt sie 1956 die Schneidermeister-Ausnahmebewilligung; nun konnte sie endlich angstfrei ihren erlernten Beruf ausüben und war damit zufrieden. Sie schuftete weiter Tag und Nacht - immer v imenu Jezusovem - bis zur Elektrifizierung der Gemeinde 1957 bei der Petroleumlampe. Für die Nachtarbeit fädelte ich ihr zig Nähnadeln ein und legte sie in gleichmäßigen Abständen nebeneinander über die Tischkante, da ihre müden Augen das Nadelöhr schwer fanden. Besonders vor Hochzeiten, Begräbnissen und Kirchtagen herrschte großer Stress. In der kleinen Arbeits- und Wohnküche nähte sie u. a. unzählige Brautkleider aus Samt, Seide, Chiffon, Spitze, Tüll und aus leichtem Wollstoff für Hochzeiten im Winter. Auf einem dafür zu kleinen Tisch schnitt sie nur nach einer Kreidezeichnung am Stoff die Teile zu. Dabei durfte man sie in ihrer Konzentration nicht stören, sie konnte sich in die jeweilige Körperform so gut hineindenken, dass das Kleidungsstück zur ersten Anprobe schon meistens passte. Ich kann mich noch an die silbergrauen Freskobrautkleider in den 50-Jahren erinnern mit Biesen und genähten Stoffblumenranken - alles ihre eigenen Kreationen, die sie sich für jede einzelne Kundin im Besonderen ausdachte. Für den Verwandtschafts- und Freundeskreis bot sie einen Hochzeitsservice an, indem sie am Hochzeitstag meist mit der Brennschere anrückte und den Bräuten damit die schönsten Wellenund Lockenfrisuren fabrizierte; ich begleitete sie als Kind, assistierte und sagte den Bräuten meist vor dem Verlassen ihres Elternhauses zur Trauung Muttis dafür geschriebene Gedichte auf. Später half ich in den Schulferien in der Schneiderei bei Bedarf mit,

21 LETNO POROŒILO 21 KOPF (ZEIT-LAND-ANTEIL)/INNERE FREQUENZ 63 Gewidmet meiner Mutti zum 90. Geburtstag Meina Schellander 2003 SW-Fotographie + Zeichnung auf geleimtem Papier, kaschiert auf Alu, Grösse: 40 x 70 cm. wobei ich mich für Dirndlrüschen, genähte Knopflöcher und Säume zur Spezialistin entwickelte. Bis zu ihrem Pensionsantritt 1974 beglückte sie Kundinnen jedes Alters in der Gemeinde und darüber hinaus mit ihrer sehr gefragten und geschätzten Maßkleidung. In der Pension nähte sie noch für den Eigenbedarf sowie für einige Verwandte und gute Bekannte. Zwischen war Mutti freiwillige Helferin des Roten Kreuzes, leistete Verletzten aus der Gemeinde Erste Hilfe und veranlasste notfalls ihren Transport ins Krankenhaus. Meine Mutti förderte mich von Kind auf. Sie ließ mich Schulen besuchen, weil ich dafür geeignet war und sie es wollte, dass ich ein besseres Leben hätte. Sie wäre wohl glücklicher gewesen, wenn ich nach der Matura an der Lehrerinnenbildungsanstalt in Klagenfurt Lehrerin geblieben wäre und ein geregeltes Einkommen gehabt hätte. Doch schlug ich nach dem Studium an der Wiener Kunstakademie den Weg einer freischaffenden Künstlerin ein. Meine Mutti unterstützte mich immer so gut sie konnte, freute sich über meine Erfolge und teilte meine Sorgen. Sie half mir bei der Betreuung meiner Tochter Nati, die sie über alles liebte. So konnte ich in den 80-Jahren größere Projekte durchführen. Wir beide sind ihr überaus dankbar; ohne Muttis Hilfe wäre vieles nicht möglich gewesen. Als nach den großen Lebensbelastungen und mehreren Operationen im Alter ihre Kräfte abnahmen, bekam ich die Chance, ihr etwas von der großen Liebe, die sie in mich investierte, zurückzugeben. Ihre letzten sehr beschwerlichen Lebensjahre verbrachten wir zusammen fast ausschließlich in Wien; Mutti wurde ganz sanftmütig, ergeben in die Entscheidungen, die ich für sie zu fällen versuchte. Ich wuchs in die Aufgabe der Pflege hinein, es wurde zu einem manchmal anstrengenden, jedoch auch beglückenden, wichtigen und beziehungsintensiven Teil meines Lebens. Unsere Bindung verstärkte sich. Bis zu ihrem Tod in Wien am 23. Juli 2005 gab sie mir inneren Halt. Gott hat uns eine starke Frau mit festem Glauben gegeben und wieder genommen. Wenn ich auch darauf vertraue, dass es ihr in ihrem derzeitigen ewigen Leben besser geht, vermisse ich sie hier sehr. Ihren warmherzigen und gefühlvollen Zuspruch haben nun gute Freundinnen übernommen. Wir begegnen uns in Gedanken und im Gebet, das sie mich lehrte. Meina Schellander, im Jänner 2006 Ein Gruß an alle Mütter Ein Gruß an alle Mütter die geknausert haben und gespart, eingekauft und heruntergehandelt, die gebacken haben und gekocht, Leckeres gemixt und verquirlt, die auf dem Dachboden gekramt haben um die Schachtel mit Baumbehang zu finden, die auf Stühlen standen, um alles festlich zu dekorieren, die halbe Nächte aufblieben, um Überraschungen vorzubereiten, die Listen anlegten und Karten kauften, um alle Lieben rechtzeitig zu grüßen, die Joseph-Kostüme schneiderten, Weihnachtsverpackungen und nachfestliche Unordnung aufräumten, die es zu vertuschen verstanden, wenn die Katze sich der Nachspeise bemächtigt hatte, die den Abfallkorb durchstöberten, um einen verloren gegangenen Gutschein zu finden, die glücklich übermüdeten Kinder zu Bett brachten. Von denen alles ausgeht, was unser Weihnachtsfest ausmacht. Pam Brown, geb r.k.

22 22 LETNO POROŒILO Vvlaku sedim in se spet peljem domov v Zgornjo Avstrijo, v tujino, ki je 280 km oddaljena od Tebe. Zmeraj, ko se poslavljam od Tebe, se eno oko smeji, ker se spet veselim svidenja z moæem in otroki, ker me tam œaka delo, ki me izpolnjuje, ker sem tam na la prijatelje, ki me cenijo in kjer morem svoje æivljenje sreœno in po svojem oblikovati. Drugo oko pa se joœe hudo mi je, Te zapustiti samo, æalostno, trpeœo. Tako lepo bi bilo, œe bi mogla priti vsak dan vsaj na skodelico œaja oktobra 2003 si bila smrti æe zelo blizu, zadela Te je huda kap. Stra no novico sem zvedela po telefonu pri delu, pri terapiji s triletnim otrokom, ki ima isto usodo: kap ga je zadela, ko e ni bil rojen, v materinem telesu, in zdaj je zaradi tega njegova desna polovica prizadeta. Ne more si predstavljati, kako me je pretresla vest: Mama je na intenzivnem oddelku v deæelni bolnici, nihœe ne ve, ali bo ta dan e preæivela! Moja prva misel je bila: Ne! Ne sme umreti! Tako Te potrebujem Tvoj nasmeh, Tvoj nasvet, Tvojo nesebiœno ljubezen, da me pokriæa, da mi skuha zdravilni œaj. Ti si moj dom, Ti si Draga mama! moja domovina! In zares si preæivela, bolj za nas otroke in vnuke kot zase. Naporno, boleœe je Tvoje novo æivljenje. Trdo in vztrajno si se trudila, prej da Ti je uspel prvi korak s palico, a e do danes nisi mogla shoditi brez pomoœi, mobilna si samo z voziœkom. Leva roka ne uboga veœ, z njo me more veœ prijeti, boæati, dræati, niti ne opreti nanjo. Tvoj um in spomin pa sta ostala sveæa in jasna, lahko se pogovarja in pi e pisma, s katerimi osreœuje ne teto ljudi. In toliko je ljudi sorodnikov, prijateljev, znancev, ki Te nadvse ljubijo, spo tujejo in obœudujejo, ki nate mislijo in zate molijo. Vem, da Tvoja pot nikakor ni lahka in da potrebuje mnogo moœi, zaupanja in dobre volje, da vztraja in ne obupa. Vsak dan se mora znova motivirati. Pravi, da je delo blagor v primerjavi z brezposelnostjo. Aktivna si bila celo æivljenje, dela nikoli ni zmanjkalo. Bilo nas je est otrok in Ti deset let e eno noœ nisi mogla spati brez prekinitve. Pralnega stroja tedaj seveda e nisi imela na razpolago, roœno si prala vse plenice. Za nas deklice si sama ivala obleke, pletla si volnene nogavice, luknje v obleki si zmeraj sama zakrpala in pri ila si odtrgane gumbe. V roœnem delu si bila zelo spretna in si si s tem prihranila mnogo denarja, ki ga je kajpada primanjkovalo. Glava Te je mnogokrat bolela in trpela si zaradi migrene. Mi otroci smo imeli doma pri Tebi raj, na privatni otro ki vrtec. Niœ Te ni motil hrup,æiv-æav in na kaos. Bili smo sreœni, da nas je bilo toliko otrok, da smo se lahko skupno poigrali. Ne spomnim se, da bi nam bilo kdaj dolgœas. Bila si kreativna v tem, kako nas lahko zaposli. ivali smo verige iz gumb ali prebirali fiæol in svet je bil v redu, œeprav smo Ti postavili hi o na glavo. Kot olarje si nas zelo spodbujala, vadila in brala si z nami, kontrolirala si, ali smo na e domaœe naloge vestno opravili in na e kvaœkane in spletene izdelke iz roœnega dela si e dolgo v noœ popravljala, tako da je vsak izmed nas imel naslednji dan vse v redu. Pri slovesu si nas zmeraj pokriæala. To je bilo zame æe tedaj zelo vaæno. Ko sem bila nekdaj kot gimnazijka æe na poti k avtobusni postaji, sem se spomnila, da sem od la brez Tvojega blagoslova. Takoj sem se vrnila k Tebi domov in vseeno mi je bilo, œe bi bila zamudila avtobus. Na e olanje in izobrazbo si pospe evala æe samo s tem, da si bila doma in da si zmeraj imela œas za nas, za na e potrebe in probleme. Bila si zmeraj mama iz vsega srca, in tudi zdaj, ko smo vsi otroci odrasli, si za nas edinstvena. Zanimala si se za vsakega posameznega in si ga znala akceptirati, kakr en je. Bila si æe zelo nesebiœna, na prvem mestu je stala Tvoja druæina, sebi si redko privo œila oddih. Vsi na i prijatelji so bili v Tvoji hi i dobrodo li. Kuhala si izvrstno, pravzaprav si bolj œarala ob tedilniku. Tvoje juhe so bile najbolj e in œe sem Te povpra evala po receptih, si samo dejala: Malo od tega in malenkost od tega! Tehtnice za koliœine seveda nisi potrebovala in jaz e danes sanjam o tem, da bi nekdaj bila tako nadarjena kuharica kot moja mama. Imela si velik vrt, vse je rastlo, uspevalo in cvetelo. Rada si zbirala zdravilne rastline kot Tvoja, Rupijeva, mama in me ala razliœne œaje za vsak dan, proti prehladu, za æelodec,... Ravno vœeraj Ti je rekel znanec: Neli, s Tvojim œajem bom star 100 let! Vere nam nisi pridigala in vsiljevala, marveœ jo vzorno æivela z velikim spo tovanjem in ljubeznijo do œloveka, do æivali in rastline. Vsako nedeljo smo bili pri sveti ma i. V adventu smo molili vsak veœer roæni venec ali pa vsaj desetko. Tudi prepevali smo zelo radi, Marijine pesmi in narodne kot Sli ala sem ptiœko pet, Œej so tiste stezice, Horti pu kvancu ana æenkica hre. Kot Slovenka si zelo zavedna. Nikoli Te ni bilo sram spregovoriti v javnosti slovensko. Celo primarij nevrologije v deæelni bolnici se je potrudil, da je s Teboj spregovoril par slovenskih besed. In e nekaj mi pride na misel: Ti edina nikoli ne pozabi na moj god ali mi po lje karto ali mi vo œi po telefonu. Najbolj sreœna si, œe more drugega razveseliti z majhno pozornostjo ali darilom. Odkar sem od doma, sem vsako leto za boæiœ prejela posebni paket opek telohov kot osebni pozdrav od Tebe iz domovine. Ko sem bila kot 10-letna punca s skupino na letovi œu na morju, smo skupno pripravili spored za pester veœer. Fant je zapel zelo lepo in æalostno pesem s tekstom: Ko sem e majhen bil, sem bil vesel, sem mojo mamico prav rad imel. In refren: Mami, oj mami, tebe ni veœ med nami, za vedno si la od nas. Takoj sem imela solze v oœeh, saj sem imela ogromno domotoæje in dejstvo, da Te ne bi bilo veœ med nami, me je zelo potrlo in vzburilo. In zapela sem refren pesmi v duhu tako: Mami, oj mami, ostani vedno med nami, brez tebe ni niœ lepo! Emi,

23 LETNO POROŒILO 23 Lehre mich die Kunst der kleinen Schritte Ich bitte nicht um Wunder und Visionen, Herr, sondern um die Kraft für den Alltag! Lehre mich die Kunst der kleinen Schritte! Mach mich findig und erfinderisch, um im täglichen Vielerlei und Allerlei rechtzeitig meine Erkenntnisse und Erfahrungen zu notieren, von denen ich besonders betroffen und getroffen bin. Mach mich griffsicher in der richtigen Zeiteinteilung. Schenke mir das Fingerspitzengefühl, um herauszufinden, was erstrangig und was zweitrangig ist. Ich bitte um Kraft für Zucht und Maß, dass ich nicht durch das Leben rutsche, sondern den Tageslauf vernünftig einteile, auf Lichtblicke und Höhepunkte achte, und wenigstens hin und wieder Zeit finde für einen kulturellen Genuss. Lass mich erkennen, dass Träumereien nicht weiterhelfen, weder über die Vergangenheit, noch über die Zukunft. Hilf mir, das Nächste so gut wie möglich zu tun und die jetzige Stunde als wichtigste zu erkennen. Bewahre mich vor dem naiven Glauben, es müsste im Leben alles glatt gehen. Schenke mir die nüchterne Erkenntnis, dass Schwierigkeiten, Niederlagen, Misserfolge und Rückschläge eine selbstverständliche Zugabe zum Leben sind, durch die wir wachsen und reifen. Erinnere mich daran, dass das Herz oft gegen den Verstand streikt. Schick mir im rechten Augenblick jemanden, der Mut hat, mir die Wahrheit in Liebe zu sagen. Gib mir das tägliche Brot für Leib und Seele, eine Geste deiner Liebe, ein freundliches Echo, und wenigstens hin und wieder das Erlebnis, dass ich gebraucht werde. Ich weiß, dass sich viele Probleme dadurch lösen, dass man nichts tut. Gib mir, dass ich warten kann. Ich möchte Dich und die anderen immer aussprechen lassen. Das Wichtigste sagt man sich nicht selbst, es wird einem gesagt. Du weißt, wie sehr wir der Freundschaft bedürfen. Gib, dass ich diesem schönsten, schwierigsten, riskantesten und zartesten Geschäft des Lebens gewachsen bin. Verleihe mir die nötige Phantasie, im rechten Augenblick ein Päckchen Güte mit oder ohne Wort an der richtigen Stelle abzugeben. Mach aus mir einen Menschen, der einem Schiff im Tiefgang gleicht, um auch die zu erreichen, die unten sind. Bewahre mich vor der Angst, ich könnte das Leben versäumen. Gib mir nicht, was ich mir wünsche, sondern was ich brauche. Lehre mich die Kunst der kleinen Schritte! Florijanova procesija Florianiprozession Zahvalna nedelja Erntedankfest Zahvala materam ki si niso niœesar privo œile; ki so varœevale in sku ale poceni nakupovati; ki so pekle, kuhale, me ale in gnetle; ki so lezle po podstre ju in iskale katlo z okraski: ki so stale na stolu in pripenjale po sobi papirne verige; ki so vstajale sredi noœi in pripravljale skrivnosti; ki so pisale sezname, kupovale vo œilnice in jih pravoœasno odpo iljale; ki so se ile obleko Joæefu; ki so preæivele boæiœno dopoldne med kupi zavitkov in peœenega krompirja; ki so priskrbele konjak za flambiranje; ki so prikrile, da je maœka brskala po narastku; ki so pregledale vreœo z odpadki, da bi na le izgubljeno potrdilo; ki so spravile otroke v posteljo in nam pripravile vse potrebno za Boæiœ. Pam Brown, roj r.k.

24 24 LETNO POROŒILO Eine neue Weihnachtskrippe in der Schule/Nove jaslice v oli In diesem Schuljahr bastelten in der Adventzeit unsere Schüler und Schülerinnen unter der fachkundigen Leitung des Krippenbauers Herrn Kofler eine wunderschöne orientalische Weihnachtskrippe. Von nun an soll sie in der Vorweihnachtszeit unsere Schulkinder alljährlich erfreuen und ihnen die Vorfreude auf das Weihnachtsfest vergrößern. Otroci ljudske ole Bilœovs so v adventnem œasu napravili lepe orientalske jaslice.v bodoœe bodo jaslice na im otrokom olep ale advent in kraj ale œakanje na boæiœ. Upam, da bodo te jaslice spremljale bilœovske olarje in olarke e mnogo let. Daj nam danes na vsakdanji kruh! Unser tägliches Brot gib uns heute Ko smo konœno malo natanœneje pogledali po predalih olskih klopi in v ko ih za odpadke, smo ugotovili, da se je v nekaj dneh nabralo odvræene hrane za veœ hlebov kruha, ki bi drugim pomenil preæivetje, nam pa vœasih le blago za odpadke! Na zelo pouœljiv naœin smo spoznali pomen vsakdanjega kruha, kako naj ravnamo odgovorno s kruhom oziroma z malico in kaj konœno pomeni ljudem po svetu pro nja v Oœe na u: Daj nam danes na vsakdanji kruh! rk Ta pro nja iz molitve Oœe na pomeni za miljone ljudi po svetu, da je vsakodnevni boj proti lakoti vpra anje preæivetja druæinskih œlanov, predvsem otrok. Zato smo se zavestno posvetili vpra anju, kako ravnamo mi z vsakdanjim kruhom, na primer z na o olsko malico. Jo pojemo? Odloæimo pod klopjo? Vræemo stran? Tem bolj zavestno pa smo zaœeli razmi ljati o vsakdanjem kruhu ob pripovedi verouœitelja Fortunata Olip-a, ki je ob primeru hleba kruha obrazloæil, kako dolgo bi bil nekdo pripravljen delati za en hleb kruha. Bogati, razvajeni svet se je tem le posmehoval, v Afriki ali Indiji pa bi stala cela vrsta ljudi, ki bi delali za en hleb kruha na dan. Tam to pomeni preæivetje za celo druæino in zagotovilo, da noben otrok ne vpije od lakote in pomanjkanja hrane. In Afrika oder Indien stehen Menschen in langen Reihen an und würden 1 Tag lang und mehr für einen Laib Brot arbeiten. Wie gehen wir mit unserem täglichen Brot (unserer Jause) um? r.k.

25 LETNO POROŒILO 25 Gedenkjahr 2005 Spominsko leto 2005 Im Mai haben sich die Kinder der Volksschule Ludmannsdorf Bilœovs im Rahmen einer feierlichen Gedenkstunde mit der Geschichte 60 Jahre Kriegsende und 50 Jahre Staatsvertrag auseinandergesetzt. Klassenübergreifend haben die beiden vierten Klassen (Klassenlehrerinnen Theresia Kapus und Gertraud Stangl) in Büchern und Archiven geblättert, Zeitzeugen befragt, gemeinsam eine Ausstellung und eine Gedenkfeier vorbereitet und diese in der Aula am 31. Mai 2005 durchgeführt. Als Zeitzeugen konnten Frau Magdalena Einspieler und ihre Tochter Angela Ogris-Martiœ als Referentinnen gewonnen werden. Ihre Worte haben alle Anwesenden die Kinder wie auch alle Erwachsenen sehr berührt. Als Gäste wohnten der Feierstunde auch Herr Dr. Leo M. Stollwitzer von der US-Botschaft in Wien und Herr Michael De Tar von der Embasy of the United States of America bei. Die Feierstunde hat alle zutiefst beeindruckt. Sramsiœnikova mama, gospa Magdalena Einspieler in hœerka gospa Angela Ogris-Martiœ sta pripovedovali olarjem in olarkam L Bilœovs iz æivljenja v izseljenstvu. Z veliko pozornostjo so otroci prisluhnili njunim besedam. Prisrœno se jima zahvaljujemo, da sta bili pripravljeni priœati o teh teækih œasih. Hvala lepa! rk

26 26 LETNO POROŒILO NA A BACI Œe pomislim na na o baci, mi pride mnogo lepih misli. Vpra ala sem e druge njene vnuke (ima jih namreœ æe 17), kaj sploh mislijo o na i baci. Na vpra anje Aj pa pride t na misel, œe na na o bacijo puæina?, sem dobila naslednje odgovore... Zelo rada pridem k baci v Sramsice. Pogovori z njo so povezani vedno z nekim srœnim nasvetom. Mirjam Einspieler Na a baci je zmeraj korektna in direktna. Jozi Ogris-Martiœ Rada skrbi za vnuke ter jih na mnogih razliœnih podroœjih podpira z dobro besedo ali pa z æepnino za kavo... Hanzi Einspieler Æena, ki je æe veliko hudega in lepega doæivela. Baci ustvarja domaœnost, pri kateri ima obœutek, da si vedno dobrodo el. Je praviœna oz. korektna do vseh. Zanima se za æivlenje drugih. Tolerantna je tudi do drugaœe misleœih, zmeraj posku a razumeti druga druæbena, politiœna in verska gledanja. Ivana Stefaner Baci ni samo odliœna kuharica, ampak je tudi zeli œna babica. Ustvarja sama svojo æavbo, ki hitro pomaga, da rana zaceli. Marjan Einspieler Baci je moœna æena, ki je æe veliko pretrpela in je kljub hudim dogodkom vedno gledala v bodoœnost. Andrej Einspieler Radodarna, verna oseba. Zanima se vedno za aktualne teme doma kakor tudi v fari. Rada pove svoje mnenje ter je zelo komunikativna oseba. Jernej Einspieler Pri najbolj e pripravljenem œibiju in pri tampiju za zdravje, se je z baci zelo zanimivo pogovarjati. Izæareva mir, ki izvira iz notranje energije. Œe pomislimo, da je na a baci stara 90-let in da je od leta 1915 do 2006 preæivela æe veliko razvojev, kar se tiœe politike, vojne, gospodarstva, valut, tehniœnega razvoja in e mnogo drugih dogodkov, lahko reœemo, da imamo vsi œisto moderno in cool baci! Mitja Einspieler Vsi vnuki so e odgovorili, da je baci zelo velik zgled za nas vse! Posebno so e poudarili, da ljubijo bacijine upognance ter njena zeli œa in roœno nabrane, posebno dobre œaje. Ne samo vnuke, temveœ tudi prijatelje, sorodnike in sosede sem malo povpra evala, kaj tako mislijo o na i baci...? Baci je ljubezniva æena, ki izæareva neko toplino, katero rad sprejme vsak œlovek. Ima pozitivno gledanje na bodoœnost in to sku a podariti tudi drugim. Daje obœutek, da si v Sramsiœnikovi hi i vedno dobro sprejet in izve zmeraj nekaj novega, kar lahko uporabi v svojem æivljenju. Marjan Gasser Super baci je! Velika æena in zavedna Slovenka ter dobra soseda. Veliko so æe doæiveli, toda nikoli niso klonili, zmeraj znova so vstali. Imajo za vsakega œloveka dobro besedo. Tudi v prej njem œasu so bili zelo dobra æena, radi so hodili pomagat, tako so potem tudi vsi radi pri li v tavah. Vsi radi hodimo k baci in so tudi za nas kot neka mama. Nani Sitter Je posebna æena enostavno je na a baci! Ima veliko razumevanja za mladino. Nikoli ni ostala v starih œasih, temveœ je hodila zmeraj z nami in se prilagajala, kljub teæki mladosti. Bila je izseljena, poroœena in imela je dva otroka.. Je zelo moœna, modra in verna æena. Neæi Einspieler (ali spodnja Neæi) Na prvi pogled mi deluje kot elegantna me œanska gospa, pa sploh ne more verjeti, da e sama zbira najbolj a zeli œa za œaje. Terese Ogris-Martiœ Dolgo se æe poznava. Bila je in e je œudno dobra prijateljica. Radi smo jo prej gledali in e zdaj jo radi gledamo, kajti bila je zmeraj zelo zrihtana in æavbrna. Je zelo pridna gospodinja in vsi jo imamo radi! Lonki Schellander Sramsiœnikova baci so zanimiva in moœna osebnost, ker so æe veliko doæiveli. So dobrosrœni in nimajo sovra tva do drugih. Milena Reichmann Moja mama je stara 90 let. Ko sem bila majhna in bolna, me je negovala in skrbela, da sem ozdravela. Ko sem hodila v olo, mi je pomagala, da sem se v tedanjem œasu nauœila to, kar sem danes. Ko sem dora œala, mi je bila najbolj a prijateljica in bila je tudi vœasih zelo stroga, kar je gotovo dobro za mladega œloveka. Ko sem la od doma in se poroœila, mi je dala in e daje dobre nasvete do dana njega dne. Æelim, da bi vsi otroci imeli tako zlato mamo. Angela Ogris- Martiœ Pri baci opazim, da nosi predpasnike, je zelo radovedna in rada povabi prijatelje. Doæivela je æe veliko hudega, kljub temu ima zelo pozitivno izæarevanje. Sabine Einspieler Pri na i baci obœudujem, da s svojimi 90-imi leti e zmeraj vse œisto toœno ve, kaj hoœe in da je zelo napredna. Marijan Einspieler, sin Ko sem Alejo in Tereso vpra ala, sta mi na teli œokolade, cukrije, fancute, in upognance.. Rekli sta e, da je baci fletna in da rada govori. Imata jo, kot mi vsi, zelo radi! Vsi ji kliœemo: Baci, e na mnoga zdrava in vesela leta med nami! Vnukinja Julija

27 LETNO POROŒILO 27 Ministrantski dnevi v Tinjah Skupaj z mojim bratrancem Samuelom sva bila na sreœanju ministrantov v Tinjah. Tam sem predstavil faro Bilœovs in vse, kaj je pomembnega v na i fari. Imeli smo tudi farni kviz. Veliko smo se igrali in peli. Ogledali smo si veliko in lepo cerkev v Tinjah. Vsak dan smo brkljali. Kosilo je bilo zelo dobro. Spoznal sem veliko prijateljev. Veselim se æe, ko bo spet sreœanje ministrantov v Tinjah. Dominik Kru ic Ministriram æe tretje leto, kar se mi zelo dopade. Hoœem e ministrirati dalj œasa. Tereza Kot vsako leto je tudi letos mladina pripravila na dan starih na i starej i generaciji veselje. Jung und Alt am SeniorenInnen-Tag vereint. Cvetna nedelja Palmsonntag Velika noœ Ostern

28 28 LETNO POROŒILO Adventno sreœanje v Kotmari vasi Vsoboto, , se nas je zbralo veliko otrok iz Bilœovsa in drugih krajev na adventno sreœanje v farovæu v Kotmari vasi. To sreœanje je organizirala Katoli ka mladina pod vodstvom Andreje Lepuschitz. Ko smo pri li v farovæ, so nas voditeljice najprej razdelile na razne skupine. Bilo je veœ postaj: Vlivali smo lepe boæiœne sveœe. Prepevali smo boæiœne pesmi, katere nas je nauœila Petra Schellander. Pri postaji ti ina smo morali nekaj œasa biti œisto tiho. Pekli smo tudi razliœne kekse, kar je bilo zelo lu tno. Za zakljuœek smo od li v cerkev, kjer smo prepevali in molili. Ob koncu tega sreœanja pa smo pojedli vse kekse, ki smo jih sami spekli. Ta popoldan v Kotmari vasi nama je zelo ugajal in upam, da bo takih sreœanj e veœ. Simon in Niko Bo tjanœiœ ip, ap, bod te zdravi in veseli, da b dolgo æiveli in v nebesa pri li. Frisch und gesund ins neue Jahr

29 LETNO POROŒILO 29 Miklavæevanje v fari Nikolausaktion in der Pfarre Wie jedes Jahr, veranstaltete auch heuer wieder die Pfarrjugend am 5. Dezember die traditionelle Nikolausaktion. Sechs Nikoläuse wurden von insgesamt 13 Engeln zu den braven Kindern begleitet. Auch ich habe schon einige Mal bei dieser Aktion mitgewirkt. Es ist immer ein Erlebnis zu sehen, wie sich die kleinen Kinder über den Besuch des heiligen Nikolaus freuen. Nach dem Besuch bei den Familien, trafen wir uns wieder im Pfarrhof, wo die Liska für uns gute Würste gekocht hat. Das schmeckte wirklich jedem. Ich freue mich schon auf die nächste Nikolausaktion. Martina Mikula Gospa Ani Reichmann spremlja najmlaj e kralje. Obisk sv. Miklavæa pri Æmavcerju na Mo œenici. Bilœovski sveti kralji se podajo na pot k dobrim ljudem.

30 30 LETNO POROŒILO Bilœovski kralji so obiskali zveznega predsednika Fischerja na Dunaju Pred pribliæno dvema mesecemo smo dobili povabilo na Dunaj, da bi tam vo œili na emu zveznemu predsedniku sreœno in zdravo novo leto. Radi smo se odzvali temu povabilu. Tako smo se podali Isabella Hallegger, Petrissa Gasser, Mirjam Eispieler, Andrea in Martina Mikula ter Lisa Stangl, zjutraj z vlakom na Dunaj. Spremljale so nas na a zborovodkinja Petra Schellander ter Martina in Claudia Schellander. Peljali smo se æe 2 dni prej, da smo si lahko e ogledali znamenitnosti Dunaja. Bilo je res fletno, a vreme ni bilo najlep e. Obiskali smo tudi na o domaœo umetnico Meino Schellander. S hitrimi koraki se je bliæal dan na ega velikega nastopa. Æe zelo zgodaj smo v petek , vstali in se upevali. Po zajtrku smo se podali na pot v Hofburg. Tam je nas in tudi e pet drugih skupin Avstrije, zelo srœno sprejel predsednik Fischer. Po pozdravu so nekatere skupine povedale pesmico ali pa zapele trijekraljevsko pesem. Me Bilœov œanke smo mu pa zapele najprej nem ko in pa slovensko pesem, nato smo pa v obeh jezikih vo œile sreœno in zdravo novo leto. Po na em prispevku se je zvezni predsednik pri nas zahvalil z besedami HVALA LE- PA. Po zahvalnih besedah in daru za brata in sestro v stiski se je predsednik e pogovarjal z nami. Prinesle smo mu tudi darilo iz na e obœine s seboj. Podarili smo mu knjigo Terezije Köfer, ter dve zgo œenki domaœega zbora SPD Bilka in zbora Gemischter Chor Ludmannsdorf. Bil je zelo prijazen, oœetovski in dal œutiti toploto srca. Imeli smo se res zelo lepo in po slikanju s predsednikom ter po dobri malici smo se poslovili od njega Am Mittwoch dem , zwei Tage vor unserem großen Auftritt beim Bundespräsidenten, fuhren wir (Isabella Hallegger, Mirjam Einspieler, Petrissa Gasser, Lisa Stangl, Martina & Andrea Mikula), mit dem Zug nach Wien. Es begleiteten unsere Chorleiterin Petra Schellander, so wie Claudia & Martina Schellander. In Wien sahen wir uns viel Sehenswürdiges an und genossen den gemeinsamen Ausflug. Am Vorabend des probten wir in der Herberge noch eine Weile. Am Freitag mussten wir schon sehr früh aufstehen, um uns einzusingen. Wir waren wirklich schon sehr, sehr nervös. In der Hofburg angekommen, wurden wir von der Jungscharvertreterin Wiens sehr herzlich empfangen. in se podali na pot domov. Za nas, ki smo imeli moænost in veliko œast obiskati na ega zveznega predsednika, je to postalo doæivetje, ki ga nikoli v Sie brachte uns zu Garderobe, wo wir uns umzogen und noch einmal kurz probten. Da die Zeit sehr schnell verging, wurden wir von Minute zu Minute aufgeregter. Insgesamt 6 Gruppen aus ganz Österreich, versammelten sich im Spiegelsaal der Hofburg. Es dauerte nicht lange und es trat unser Bundespräsident in den Raum herein. Er hieß uns herzlich Willkommen und freute sich über unseren Besuch. Anschließend trug jede Gruppe ihr Gedicht bzw. ihr Lied vor. Wir Ludmannsdorfer Sternsinger sangen ein deutsches und ein slowenisches Lied vor und wünschten abschließend in beiden Sprachen ein gesundes und glückliches neues Jahr. Danach æivljenju ne bomo pozabili. Ponosni smo bili tudi, da smo smeli zastopati na o deæelo Koro ko. Kraljice ter spremjevalke Die Ludmannsdorfer Sternsinger besuchten den Bundespräsidenten Heinz Fischer in der Wiener Hofburg bedankte er sich mit den Worten Hvala lepa, was so viel heißt wie Danke schön, bei uns. Wir brachten ihm auch ein Geschenk aus unserer Gemeinde mit. Ein Buch von Theresia Köfer, ein CD vom gemischten Chor Ludmannsdorf und eine CD vom SKV Bilka Nach den Beiträgen der Gruppen, gab es noch für alle eine gute Jause. Nebenbei wurden noch Photos mit dem Bundespräsidenten gemacht und wir konnten auch mit ihm ein wenig reden. Er war wirklich sehr freundlich und strahlte eine spürbare Wärme für den Mitmenschen aus. Es war ein wirklich einzigartiges Erlebnis, dass wir nie vergessen werden. Petrissa Gasser & Martina Mikula

31 LETNO POROŒILO 31 Der niederösterreichische Grafikkünstler und langjähriger Illustrator des österreicheischen Wirtschaftsmagazins TREND Gerhard GEPP stellte heuer in der Kulturwerkstatt Holzbau Gasser seine Objekte aus. Die Vernissage wurde wieder von vielen kunstineressierten Gästen, darunter auch vielen Gemeindebewohnern, besucht. Dr. Ingrid Gasser, Gerhard Gepp BILŒOV ŒAN O BILŒOV ŒANKI EIN LUDMANNSDORFER ÜBER EINE LUDMANNSDORFERIN Meina Schellander je v firmi Holzbau Gasser postavila svoj objekt Querstamm. Janko Ferk je o njem napisal kratek esej in ga objavil v dunajskem tedniku Wiener Journal, 3. september 2005, stran 3 Meina Schellander hat in der Firma Holzbau Gasser ihr Objekt Querstamm installiert. Janko Ferk hat über es in der Wochenzeitschrift Wiener Journal, 3. September 2005, Seite 3, einen Mini-Essay veröffentlicht.

32 Iz starih kronik/aus alten Chroniken Pred cerkvijo v Æeluœah okoli 1900 Vor der Selkacher Filialkirche um die Jahrhundertwende Prvo obhajilo leta otrok z æupnikom g. Stichom pred farovæem. Erstkommunionkinder im Jahre 1922 mit Hw. Josef Stich vor dem Pfarrhof.

Microsoft Word - P083-A doc

Microsoft Word - P083-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P083A22212* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 11. februar 2009 /

Prikaži več

Microsoft Word - P092-A doc

Microsoft Word - P092-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P092A22212* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Četrtek, 27. avgust 2009

Prikaži več

Microsoft Word - P091-A doc

Microsoft Word - P091-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P091A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Petek, 5. junij 2009

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 9. junij 2010

Prikaži več

Microsoft Word - P05C-A doc

Microsoft Word - P05C-A doc [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P063A22212* ZIMSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 2 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek Sobota, 17. februar 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno dodatno

Prikaži več

Microsoft Word - P111-A doc

Microsoft Word - P111-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P111A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 8. junij 2011

Prikaži več

POLA3

POLA3 Državni izpitni center *P141A22213* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 9. junij 2014 POKLICNA MATURA RIC 2014 2 P141-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsaka pravilna rešitev je

Prikaži več

Album OBHAJILO notranjost.indd

Album OBHAJILO notranjost.indd V spomin na prvo sveto obhajilo Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že! Tukaj nalepi svojo najljubšo fotografi jo z dne, ko si prvič prejel/a sveto obhajilo. Moje ime in

Prikaži več

Microsoft Word - P132-A

Microsoft Word - P132-A Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P132A22212* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160 besed) Dovoljeno

Prikaži več

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M08225123* JESENSKI IZPITNI ROK Osnovna raven NEMŠČINA Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Vodeni spis (100 120 besed) B) Daljši pisni sestavek (220

Prikaži več

Microsoft Word - Pastoralni koledar doc

Microsoft Word - Pastoralni koledar doc PASTORALNI KOLEDAR ŽUPNIJE ŠMARJETA za pastoralno leto 2013/2014 Legenda Državni praznik (dela prosti dnevi) Nedelja Župnijska romanja Dejavnosti za člane ŽPS Dejavnosti mladinske in študentske pastorale

Prikaži več

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2013 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf JANUAR/JÄNNER 2014 Sprejem g. škofa pred župniščem / Bischofsempfang beim Pfarrhof

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2013 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf JANUAR/JÄNNER 2014 Sprejem g. škofa pred župniščem / Bischofsempfang beim Pfarrhof LETNO POROŒILO 2013 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Sprejem g. škofa pred župniščem / Bischofsempfang beim Pfarrhof Drage faranke, dragi farani! Preteklo leto je bilo zaznamovano z odstopom papeža Benedikta

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A _mod.docx

Microsoft Word - P113-A _mod.docx Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno

Prikaži več

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2015 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2016 Drage faranke, dragi farani! Veselje mladih src je nalezljivo Ju

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2015 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2016 Drage faranke, dragi farani! Veselje mladih src je nalezljivo Ju LETNO POROŒILO 2015 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2016 Drage faranke, dragi farani! Veselje mladih src je nalezljivo Jugendliche als Sternsinger unterwegs Ko se ozremo na preteklo leto,

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A doc

Microsoft Word - P113-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P113A22212* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Torek, 7. februar 2012 /

Prikaži več

Microsoft Word - P122-A r_mod.doc

Microsoft Word - P122-A r_mod.doc 2 P122-A222-2-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Točke zapisujte v ocenjevalne obrazce. Naloga 1: Wieso, weshalb, warum? 1. der Fallhöhe

Prikaži več

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANES SE V ŽIVLJENJU NAŠEM NEKAJ NOVEGA GODI, KO SMO PRVIČ

Prikaži več

Dopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte

Dopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve! Nosíte bremena drug drugemu... in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. Tistemu, ki te udari po enem licu,... nastavi še drugo. Kar koli

Prikaži več

1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospo

1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospo 1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospod, usmili se (Gospod, zdaj sem tukaj pred teboj); Vsi,

Prikaži več

KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Krst je novo rojst

KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Krst je novo rojst KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Krst je novo rojstvo, novo življenje. Brez krsta bi zapadli zakonu izvirnega greha. Ko se spominjamo dejanja Pilatove obsodbe, vemo, da je to

Prikaži več

Pred nami

Pred nami Leto II., št. 106, 20. nedelja med letom; 16.8.2015 Naša oznanila Cerkev čistijo iz Štrihovca, Bog povrni! Z današnjo nedeljo 16.8.2015 se spet vrača običajni nedeljski razpored sv. maš, torej ob 07.30

Prikaži več

farno6-2015

farno6-2015 Zugestellt durch Post AG Dostavljeno po pošti! R E P T A + U E L P Pliberški farni list Bleiburger Kirchenblatt Jahrgang - letnik 21 bleiburg@kath-pfarre-kaernten.at Nr. - štev.: 6 / 2015 PFARRFEST und

Prikaži več

ZALOŽBA VEDI Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice sl

ZALOŽBA VEDI Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice sl Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice slovenska in dvojezična delovna gradiva ob učbenikih v nemščini. Gradiva

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 KAKO SE RIMSKA KURIJA PREKO ZAPOVEDANE MOLITVE NORČUJE IZ LASTNIH VERNIKOV IN IZ VSEH NAS, SAJ NAM JE VZELA ORODJE LASTNEGA DOZOREVANJA MOLITEV. JAVNO ZNANIH MOLITVENIH ALTERNATIV V ZAHODNI CIVILIZACIJI

Prikaži več

Je pred nami nov dan

Je pred nami nov dan NAŠE OBČESTVO Ljubljana Sv. Trojica Leto XXXIV 6-8/2014 Molitev za življenje Od petka, 30. maja, do sobote 7. junija je na pobudo gibanja Duhovniki za življenje (Priests for Life) potekala molitev k Svetemu

Prikaži več

639ff5bf-47b8-4fee-9e32-77a53d6482db.pdf

639ff5bf-47b8-4fee-9e32-77a53d6482db.pdf SEPTEMBER Vrata našega oddelka na Osnovni šoli Alojza Hohkrauta so se odprla 03.09.2018 in že prvi dan smo pričeli s skupnim sodelovanjem z OŠ. V dopoldanskemu času smo skupaj z učenci in učiteljicami

Prikaži več

POLA3

POLA3 Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA

Prikaži več

VSEBINA I. MOLITVENE URE Molimo Jezusa S psalmi slavimo Gospoda Za edin

VSEBINA I. MOLITVENE URE Molimo Jezusa S psalmi slavimo Gospoda Za edin VSEBINA I. MOLITVENE URE...................... 7 1. Molimo Jezusa......................... 9 2. S psalmi slavimo Gospoda................ 27 3. Za edinost in vero...................... 49 4. Na čast Srcu

Prikaži več

DUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014

DUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014 DUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014 O pojdi še k bratom, pomlad, jim upa v srca vlij, in novih jim moči prinesi in svetlih še nad. Pridi, pomlad, bl. A. Grozde Besedila

Prikaži več

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PRAVLJICE UČENCEV 4. c RAZREDA NAROBE PRAVLJICE SREČANJE S PEPELKO NAROBE PRAVLJICA Nekoč, pred davnimi časi, je živel kraljevič. Imel je dve sestri, Pepelko in Trnuljčico. Prirejal je zabavo za dvajseti

Prikaži več

Je pred nami nov dan

Je pred nami nov dan NAŠE OBČESTVO Ljubljana Sv. Trojica Leto XXXV 9/2017 Biti Cerkev pomeni biti občestvo V homiliji na letošnje binkošti je papež Frančišek posvaril pred dvema ponavljajočima se skušnjavama:»prva je ta, da

Prikaži več

Sporočila Device Marije v Međugorju od 1. Marca 1984 do 25. Decembra 2016 po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti 1. marca "Dragi otroci! To župni

Sporočila Device Marije v Međugorju od 1. Marca 1984 do 25. Decembra 2016 po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti 1. marca Dragi otroci! To župni Sporočila Device Marije v Međugorju od 1. Marca 1984 do 25. Decembra 2016 po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti 1. marca 1984. "Dragi otroci! To župnijo sem posebej izbrala in jo želim voditi. V ljubezni

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

Vsebinska struktura predmetnih izpitnih katalogov za splošno maturo

Vsebinska struktura predmetnih izpitnih katalogov za splošno maturo Ljubljana 2017 NEMŠČINA Predmetni izpitni katalog za splošno maturo Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 2019, dokler ni določen novi. Veljavnost kataloga za leto, v

Prikaži več

Prijetno dopoldan v vrtcu

Prijetno dopoldan v vrtcu DOPOLDANSKO DRUŽENJE TREH GENERACIJ V VRTCU (BRALNA DELAVNICA Z USTVARJANJEM) VRTEC PRI OŠ MILANA MAJCNA ŠENTJANŽ DIPL. VZG. VLADKA ŽAJBER PREDNOSTNO PODROČJE VRTCA V 2018/19 GOVORNO JEZIKOVNO Opažamo,

Prikaži več

17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsa

17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsa 17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsak doume, čeprav jezika morda ne razume. Beseda sama

Prikaži več

Poslovni tuji jezik 2 - nemscina - Kobe, Marinko

Poslovni tuji jezik 2 - nemscina - Kobe, Marinko POSLOVNI TUJI JEZIK 2 NEMŠČINA TOMAŽ KOBE VESNA MARINKO Višješolski strokovni program: Poslovni sekretar Učbenik: Poslovni tuji jezik 2 - Nemščina Gradivo za 2. letnik Avtorja: Tomaž Kobe, prof. nem. j.

Prikaži več

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 6. 06. 202 Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Javni sklad

Prikaži več

Microsoft Word - KONČNA VERZIJA.doc

Microsoft Word - KONČNA VERZIJA.doc OSNOVNA ŠOLA POLJANE Poljane nad Škofjo Loko 100 MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ POLJANSKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA VARČUJEM, PRIHODNOST IN SREČO KUPUJEM Tematsko področje: SOCIOLOGIJA Avtorja: Mateja Božnar,

Prikaži več

1. Ki je za nas krvavi pot potil Molite za nezvestega kardinala, nezveste škofe in duhovnike, ki sejejo razdor, povzročajo pohujšanje in nez

1. Ki je za nas krvavi pot potil Molite za nezvestega kardinala, nezveste škofe in duhovnike, ki sejejo razdor, povzročajo pohujšanje in nez 1. Ki je za nas krvavi pot potil 7.12.1991 nezvestega kardinala, nezveste škofe in duhovnike, ki sejejo razdor, povzročajo pohujšanje in nezvestobo sv. očetu, Cerkvi in Bogu. 5.8.1994 Ponovno vas vabim,

Prikaži več

Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Smernice - Srce Slovenije 1

Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Smernice - Srce Slovenije 1 Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Smernice - Srce Slovenije 1 Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Avtorji: CENTER ZA RAZVOJ LITIJA (Saša

Prikaži več

PREŽIHOV VORANC: SOLZICE Prežihov Voranc je bil znan slovenski pisatelj. Pisal je zgodbe za otroke in odrasle.ena med njimi je tudi knjiga Solzice. Ra

PREŽIHOV VORANC: SOLZICE Prežihov Voranc je bil znan slovenski pisatelj. Pisal je zgodbe za otroke in odrasle.ena med njimi je tudi knjiga Solzice. Ra PREŽIHOV VORANC: SOLZICE Prežihov Voranc je bil znan slovenski pisatelj. Pisal je zgodbe za otroke in odrasle.ena med njimi je tudi knjiga Solzice. Razdeljena je na več manjših zgodbic. KAZALO Solzice

Prikaži več

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja

Prikaži več

Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at Boroveljski list Volilna skupnost informira Ferlacher Zeitung Informationen der Wahlgemeinschaft JAHRGANG

Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at Boroveljski list Volilna skupnost informira Ferlacher Zeitung Informationen der Wahlgemeinschaft JAHRGANG Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at Boroveljski list Volilna skupnost informira Ferlacher Zeitung Informationen der Wahlgemeinschaft JAHRGANG / LETNIK XVII, Verlagspostamt 9170 Ferlach, Poštni

Prikaži več

Microsoft Word - P043-A mod.doc

Microsoft Word - P043-A mod.doc Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte

Prikaži več

UČENCI oš Cirkovce smo posvojili folkloro v Cirkovcah

UČENCI oš Cirkovce  smo posvojili folkloro v Cirkovcah POSVOJENI SPOMENIK FOLKLORA Spoznavanje naravne in kulturne dediščine domačega kraja je eden od sestavnih delov vzgojno-izobraževalnega procesa. Z učenci smo se zato odločili, da v projektu Mladi posvojijo

Prikaži več

Robert Hooke

Robert Hooke Robert Hooke Robert Hooke se je 18. julija leta 1635 rodil na otoku Wight v Freshwaterju v Angliji. Njegov oče je bil duhovnik, John Hooke, ki je deloval v cerkvi Vseh svetih. Pri Robertovih 10 letih je

Prikaži več

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus

Prikaži več

zdr04.doc

zdr04.doc Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,

Prikaži več

PDF generator

PDF generator Poročilo medijskih objav OVERNET D.O.O. Pripravljeno: Pojavnost: 11.09.2017 TISKANI 1 Ključne besede v poročilu: AKCIJA USTAVI.SE 1 USTAVI.SE 1 Press CLIPPING d.o.o., Tržaška cesta 65, 2000 Maribor, Slovenija,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vrtec pri OŠ Polhov Gradec Z ROKO V ROKI OTROCI IN ODRASLI JERICA KREFT, NATAŠA PELJHAN POBUDA Na enem od srečanj ravnateljev in koordinatorjev v okviru Mreže vrtcev/šol Korak za korakom, ki ga organizira

Prikaži več

Microsoft Word - BILTEN-SAMOTEŽNE 17.docx

Microsoft Word - BILTEN-SAMOTEŽNE 17.docx Spored tekmovanja Programm 10:30 Trening vožnja 10:30 Trainingslauf 12:00 1. vožnja 12:00 1. Rennlauf 14:00 2. vožnja 14:00 2. Rennlauf 15:00 Razglasitev rezultatov 15:00 Siegerehrung Sankaško društvo

Prikaži več

VOZI ME VLAK V DALJAVE

VOZI ME VLAK V DALJAVE VOZI ME VLAK V DALJAVE P R O J E K T D R U Ž I N S K E P I S M E N O S T I M O D E R A T O R K A M A G. H E L E N A K R A M P L N I K A Č N A K L O, M A J 2 0 1 8 VOZI ME VLAK V DALJAVE VOZI ME VLAK V

Prikaži več

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted 1. - 4. junij ČETRTEK, 1. 6. PETEK, 2. 6. SOBOTA, 3. 6. NEDELJA, 4. 6. 6:00 Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor 11.00 Vina sveta Na obisku redni blok 12:20 (6,0 EUR) redni blok

Prikaži več

Lastnik fotografije Učenec, ki je fotografijo prinesel v šolo za razstavo Kdo je na sliki Leto nastanka fotografije 1949 Franc Černigoj z Ustij Jure B

Lastnik fotografije Učenec, ki je fotografijo prinesel v šolo za razstavo Kdo je na sliki Leto nastanka fotografije 1949 Franc Černigoj z Ustij Jure B Lastnik fotografije Učenec, ki je fotografijo Leto nastanka fotografije 1949 Franc Černigoj z Ustij Jure Bajc, 8. r. Juretova pra stara mama in pra stari tata pri poroki; slikano na mostu čez reko Vipavo

Prikaži več

HB_Vinska-karta_2019_web

HB_Vinska-karta_2019_web Vinska karta WINE LIST WEINKARTE CARTA DEI VINI Zgodovinski viri pričajo, da je bilo območje, na katerem se razteza Slovenija, zasajeno z vinsko trto že pred več kot 3000 leti. Za Vas smo skrbno izbrali

Prikaži več

ŠOLSKI ČASOPIS november, 2018

ŠOLSKI ČASOPIS november, 2018 ŠOLSKI ČASOPIS november, 2018 PROJEKTNI DAN V želji, da bi tudi mi, mladi prispevali k bolj kakovostnemu okolju, smo pripravili v torek, 27.11.2018 v dopoldanskem času na šoli projektni dan z naslovom»skrb

Prikaži več

Joseph Haydn Kazalo Uvod...2 Življenjepis...2,3 Zaključek...4 Joseph Haydn

Joseph Haydn Kazalo Uvod...2 Življenjepis...2,3 Zaključek...4 Joseph Haydn Kazalo Uvod...2 Življenjepis...2,3 Zaključek...4 Uvod V tem referatu vam bom predstavil, avstrijskega skladatelja Joseph-a Haydn-a. O njem boste izvedeli, kako in kje je živel, v katerem obdobju je deloval,

Prikaži več

Uradni list RS - 15(50)/1997, Mednarodne pogodbe

Uradni list RS - 15(50)/1997, Mednarodne pogodbe URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1461 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE MEDNARODNE POGODBE Številka 15 (Uradni list RS, št. 50) 18. avgust 1997 ISSN 1318-0932 Leto VII 53. Na podlagi druge alinee prvega

Prikaži več

Microsoft Word - P053-A doc

Microsoft Word - P053-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P053A30112* ZIMSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 2 Pisanje besedila na knji`evno temo Torek, 14. februar 2006 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 SLAŠČIČARNA KATALOG TORT Pojasnila o naročilu in izdelavi torte Torto, izbrano iz te predstavitve, lahko dobite 4 dni po naročilu. Torto, izdelano po posebnih željah, je treba naročiti najmanj 4 dni pred

Prikaži več

Staro kolo za novo življenje Rad für Rad eine gute Tat Volontariat Ana Filipič in Verena Gorenschek v Angoli Velika noč Ostern Utrip ImPulse 15. Konce

Staro kolo za novo življenje Rad für Rad eine gute Tat Volontariat Ana Filipič in Verena Gorenschek v Angoli Velika noč Ostern Utrip ImPulse 15. Konce Staro kolo za novo življenje Rad für Rad eine gute Tat Volontariat Ana Filipič in Verena Gorenschek v Angoli Velika noč Ostern Utrip ImPulse 15. Koncert za Angolo Ausgabe 1/2015 Koncert za Angolo je 21.

Prikaži več

Microsoft Word - Wir2

Microsoft Word - Wir2 PREDLOG ZA DNEVNE UČNE PRIPRAVE NEMŠČINA KOT IZBIRNI PREDMET V 8. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE UČBENIŠKI KOMPLET WIR 2 PRIPRAVILA: MONIKA KRANČIČ, prof. ZAPOREDNA URA: 1 TEMATSKI SKLOP: NI SKLOP UČNA

Prikaži več

Slovenian Group Reading Cards

Slovenian Group Reading Cards Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu

Prikaži več

Layout 1

Layout 1 Zugestellt durch Post.at INFO Dezember 2011 Rožeška lista (RL) želi vsem obœankam in obœanom blagoslovljene božiœne praznike ter sreœno in uspešno novo leto 2012! Die Rosegger Liste (RL) wünscht allen

Prikaži več

Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenj

Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenj Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenje. Dojenje je nadaljevanje tesne povezave, ki sta jo

Prikaži več

3

3 3. VELIKONOČNA NEDELJA Prvo berilo: Apostoli in Sveti Duh pričujejo o Jezusovem vstajenju Apd 5,27-32.40-41 Berilo iz Apostolskih del. Tiste dni je véliki duhovnik zasliševal apostole:»ali vam nismo zabičali,

Prikaži več

OGLED FAMILYPARKA IN MALO NAOKOLI NEŽIDERSKEGA JEZERA števec : 6602km V popoldanski uri smo se odpeljali izpred doma

OGLED FAMILYPARKA IN MALO NAOKOLI NEŽIDERSKEGA JEZERA števec : 6602km V popoldanski uri smo se odpeljali izpred doma OGLED FAMILYPARKA IN MALO NAOKOLI NEŽIDERSKEGA JEZERA 22.6.- 25.6.2012 22.6.2012 števec : 6602km V popoldanski uri 16.30 smo se odpeljali izpred doma proti Mariboru, mimo Gradca (A) in naprej skozi mesto

Prikaži več

PRVA STRAN_5 copy

PRVA STRAN_5 copy Ko bojevniška rdeča poda žogo preudarni modrini, eksplodirata v nepremagljivo moč tajfuna. Za domače moštvo navijamo v en glas, z igralci zadržujemo dih, ne popuščamo do zadnjega žvižga, do nove zmage!

Prikaži več

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice

Prikaži več

10. Koroški pokal v alpskem smucanju Rezultatna lista - Poden / Bodental mesto št. št. Ime/Name Letni/Jg Društvo/Verein Bambini 1 deklice /

10. Koroški pokal v alpskem smucanju Rezultatna lista - Poden / Bodental mesto št. št. Ime/Name Letni/Jg Društvo/Verein Bambini 1 deklice / 10. Koroški pokal v alpskem smucanju Rezultatna lista - Poden / Bodental 17.02.2019 mesto št. št. Ime/Name Letni/Jg Društvo/Verein Bambini 1 deklice /2013 in mlajši 3 40 BROWN Marcel 2009 m DSG Podgorje

Prikaži več

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 01. 07. 2014 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica

Prikaži več

Hirohito Predstavitev za zgodovino

Hirohito Predstavitev za zgodovino Hirohito Predstavitev za zgodovino Splošno Rodil se je 29. aprila 1901 v Tokiu Umrl je 7. januarja 1989 prav tako v Tokiu 25. decembra 1926 je postal 124. japonski cesar Nasledil je duševno bolnega očeta

Prikaži več

Microsoft Word - Delovni list.doc

Microsoft Word - Delovni list.doc SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama

Prikaži več

Pr_Zil_ __v2k2_16-stranski.indd

Pr_Zil_ __v2k2_16-stranski.indd Pr Zilә Im Gailtal Info-List Info-list Volilne skupnosti Straja vas in Bistrica na Zili Info-Blatt der Wahlgemeinschaften Hohenthurn und Feistritz/Gail Lutkovna skupina / Puppentheatergruppe Pikcә pr Zilә

Prikaži več

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.

Prikaži več

RASTAFARIJANSTVO

RASTAFARIJANSTVO RASTAFARIJANSTVO UVOD Ko večina ljudi sliši besedo rastafarijanstvo pomisli na drede na glavi, reagge in uživanje marihuane. Vendar je rastafarijanstvo vse več kot to. To je način življenja in filozofija,

Prikaži več

BIZELJSKI AJDOV KOLAČ, poročilo

BIZELJSKI AJDOV KOLAČ, poročilo Izpostava Brežice Cesta prvih borcev 41 8250 Brežice tel, fax: (07) 49 61 165 E-mail: marija.levak@siol.net DRUŠTVO KMETIC BREŽICE BIZELJSKO www.kmetijskizavod-nm.si Iz ajde pripravljamo številne jedi,

Prikaži več

OBUDIMO KULTURNO ŽIVLJENJE V LOKAVCU

OBUDIMO KULTURNO ŽIVLJENJE V LOKAVCU Predstavitev študijskega krožka Obudimo kulturno življenje na vasi Mentorica Alenka Furlan Obudimo kulturno življenje v Lokavcu Lokavec - vas pod Čavnom LOKAVEC razpotegnjena vas 13 zaselkov ljudje se

Prikaži več

Ustanova - Fundacija za pomoč otrokom

Ustanova - Fundacija za pomoč otrokom UTRINKI IZ AKCIJ http://www.fzpo.org/sl/star_papir.php?id=55 (1 of 5)17.11.2005 11:10:02 http://www.fzpo.org/sl/star_papir.php?id=55 (2 of 5)17.11.2005 11:10:02 Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj Župan i eva

Prikaži več

Microsoft Word - kmečki praznik-prispevek.doc

Microsoft Word - kmečki praznik-prispevek.doc Izpostava Metlika Mestni trg 24, 8330 Metlika Tel.: (07) 363 60 60, fax: (07) 363 60 61 E-pošta: darinka.slanc@siol.net Splet: www.kmetijskizavod-nm.si Datum: 12.7.2010 15. Kme ki praznik v Metliki V nedeljo,

Prikaži več

Poved in stavek

Poved in stavek Poved in stavek POVED je najmanjša enota besedila. POVED (nekaj pove) je zaokrožena skupina pomensko in oblikovno povezanih besed. Je srcu laže mi pri postalo. Pri srcu mi je postalo laže. Logično povezane

Prikaži več

1 2 Planica je eden najbolj odmevnih in najbolje organiziranih zimsko-športnih dogodkov v Evropi in ponuja priložnost za sprostitev z družino, prijate

1 2 Planica je eden najbolj odmevnih in najbolje organiziranih zimsko-športnih dogodkov v Evropi in ponuja priložnost za sprostitev z družino, prijate 1 2 Planica je eden najbolj odmevnih in najbolje organiziranih zimsko-športnih dogodkov v Evropi in ponuja priložnost za sprostitev z družino, prijatelji, sodelavci. Dogodki v Planici omogočajo tudi edinstvene

Prikaži več

Lojze Kozar ml. Panonski cvetovi za Marijo ob stoletnici združitve prekmurskih slovencev z matičnim narodom

Lojze Kozar ml. Panonski cvetovi za Marijo ob stoletnici združitve prekmurskih slovencev z matičnim narodom Lojze Kozar ml. Panonski cvetovi za Marijo ob stoletnici združitve prekmurskih slovencev z matičnim narodom vsebina Panonskim cvetovom na pot 7 Prvi cvet: Dežela ob rekah 9 Drugi cvet: sveta ciril in Metod

Prikaži več

KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE

KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, 11. 11. 2017 1. in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE 1. 20 2. 17 3. 20 4. 20 Skupaj 77 Opombe: pri 1. nalogi se tabela

Prikaži več

Microsoft Word - MO_Oznanila_julij2019_b.doc

Microsoft Word - MO_Oznanila_julij2019_b.doc znanila župnije Dolenja vas, Rokov lončarski zvon. letnik XXIX., št. 7, 1. julij 2019 Počitek Človek se uči celo življenje. In večinoma se učimo zato, da lahko delamo, kajti s tem, ko delamo smo koristni

Prikaži več

LEONARDO DA VINCI

LEONARDO DA VINCI LEONARDO DA VINCI ŽIVLJENJE Italijanski renesančni arhitekt,izumitelj,inženir,kipar in slikar. Rojen* 15. april 1452 Vinci, Toskana, Italija Umrl 2. maj 1519 Cloux, Francija Starši oče- Ser Piero da Vinci,

Prikaži več

1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyo

1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyo 1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyonu v obubožani plemiški družini in je zgodaj izgubil

Prikaži več

Khamikaze - Astro - Vogel 2011.indd

Khamikaze - Astro - Vogel 2011.indd VESOLJE, KI ME PREVZEMA SREČANJE PRIJATELJEV RADIA OGNJIŠČE VOGEL 2011 utrinki Kje smo? Živimo v prostoru in času. Smo del narave (Stvarstva) in zato razmišljajmo o njej. Doma smo v galaksiji Rimska cesta

Prikaži več

_gradivo_št_3

_gradivo_št_3 DUŠA DUHOVNA ŠOLA Spoznavanje Božje ljubezni»daj mi duše, drugo vzemi«zajemimo iz duhovne izkušnje sv. Janeza Boska, da bi hodili v svetosti po poti naše posebne poklicanosti. (Vezilo 2014) DUŠA 3 2013/14

Prikaži več

Test

Test M A R I J I N L I S T župnije Cirkovce 23. 6. 2019 LETO 16 ŠTEVILKA 25 12. navadna nedelja KDO JE JEZUS? Evangelij današnje nedelje nam pomaga odgovoriti na vprašanje»kdo je Jezus?«. Preberimo prvi del:»ko

Prikaži več