Februar 2016 Letnik 22 revija kluba Gaia Okrasni vrt POSADIMO SI VRBO Meta Šepic Tema meseca STE ZA RUMENO? Matic Sever Ekološki vrt TRI ALI ŠTIRILETN

Transkripcija

1 Februar 2016 Letnik 22 revija kluba Gaia Okrasni vrt POSADIMO SI VRBO Meta Šepic Tema meseca STE ZA RUMENO? Matic Sever Ekološki vrt TRI ALI ŠTIRILETNI KOLOBAR Miša Pušenjak Vse o... Rez našija in breskve Roman Mavec T: FB: KlubGaia februar

2 DRAGI GAIANI, SVOJE NAJLJUBŠE IZDELKE BOSTE NAŠLI V TRGOVINAH, KJER JIH OBIČAJNO KUPUJETE. V PRENOVLJENI PODOBI PRIHAJAJO POSTOPOMA, MED NJIMI TUDI POVSEM NOVI. Naši izdelki so rezultat lgoletnega znanja, preverjenih raziskav in tehnoloških inovacij. Njihova učinkovitost je testirana in potrjena v strokovnih laboratorijih.

3 PREDSTAVLJA Ste za rumeno? 4 Posadimo si vrbo 6 Osnove pravilne rezi 8 Rez našija in breskve 10 Sibirski brest 12 Ali ste vedeli 13 Odgovori strokovnjaka 14 Botanične družine v vrtu 16 Dober kompost v vrtu 17 Poskrbimo za deževnike v vrtnih tleh 18 Težave s sejančki 19 Tri ali štiriletni kolobar 20 Klubske strani 22 Poškodbe zaradi mraza 28 Preveč ali premalo hranil 29 Gnojenje vinske trte 30 Sajenje neprehodne žive meje 31 Ureditev poti na vrtu 32 Savnjak pod gram 34 Recepti 36 Vinograd Izabele 37 Moč imunskega sistema 38 Ekovrtiček v vrtcu 39 Gomoljne begonije v loncih 40 Javorolistna platana 41 Prava vaba zvabi golazen 43 Gaina nagradna križanka 44 Napovednik vrtnarskih godkov 45 Koledar del 46 Kratki, jedrnati in bogati Tokrat držite v rokah 48 strani debelo Gaio, bogatejšo z več življenjskimi in praktičnimi vsebinami, oplemeniteno z manj in kratkimi nasveti, predvsem pa želimo v novi, sobnejši pobi in z vsebino biti vaši vsakodnevni svetovalci in medij, preko katerega boste bili vsebine iz prve roke, informacije, ki bo uporabne in dragocene. V tej številki lahko berete o očarljivosti rumene v vrtu, vrbah, vse o pomenu rezi v savnjaku ter okrasnem vrtu, pomenu vrtnega kolobarjenja, vzgoji sadik, mačem kompostu ter pripravi vrtnih tal. Našli boste tudi kaj o zdravju in receptih, novost pa so Nasveti izkušenih članov in Napovednik vrtnarskih godkov. Vabim vas, da skupaj sooblikujemo omenjeni rubriki. Trudimo se upoštevati vaše utemeljene komentarje, pohvale in nasvete. Veseli smo tudi sodelovanja članov v vseh natečajih, na Gainem spletu in na facebooku, kjer smo redno prisotni in zelo aktivni. Tudi letos vam ponujamo nove in zanimive vrtnarske izlete, nepozabno tradicionalno srečanje v Rabcu in še prej obilico odličnih predavanj in delavnic po vsej Sloveniji. Mira Arh KLUB GAIA Strokovno-izobraževalna revija glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o. Gaia revija članov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, T: (01) , E: gaia@klubgaia.com Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović Svetovalka: Vida Radivojević Urednica: Mira Arh Strokovni sodelavci: Vanes Husić, Nevenka Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak, Roman Mavec Lektor in redaktor: Mira Arh Grafična priprava: Mediamix komunikacije d.o.o., Maribor. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novembra. Letna naročnina 22,00 EUR. Natisnjeno v izvodih. ISSN Naslednja številka izide marca februar

4 TEMA MESECA Rudbekije, pa naj si bo trajne ali enoletne, predstavljajo eno najlažjih poti bogato cvetočih zlato rumenih šopkov. Helenij sorte 'El Dora' z rumeno polepša poletno gredico. STE ZA RUMENO? Matic Sever Rumena je barva optimizma, energije, svetlobe, toplote. Na vrtu je pri mnogih zaželena ravno zaradi omenjenih lastnosti, če pa pomislimo še na eno najbolj tipičnih rumenih rastlinskih predstavnic, sončnico, potem bi lahko govorili še o prijaznosti. Včasih si zastavimo vprašanje, koliko posamezne barve naj vsebujejo naše zasaditve, a odgovor ni enostaven. Vsak posameznik barv goji svojevrstna čustva in občutja, vseeno pa na splošno velja, da rumena delujejo toplo in poživljajoče. Ker poznamo precej različnih odtenkov, imamo lahko z rumeno veliko dela in se odločamo tako za oblikovanje samo v rumeni ali v številnih kombinacijah z drugimi barvami. Vrt je zagotovo eno pomembnejših platen, ki je namenjeno ustvarjanju in čeravno so oblike in teksture rastlin ter zasaditev na prvem mestu, so barve takoj na drugem. Z njimi se lahko polni, podpre ali uravnoteži učinek oblik, zato je ključnega pomena že v naprej vedeti, kaj naj bi z zasaditvami segli. KJE VSE NAJDEMO RUMENO? Rumeni listi Kadar ni prisotnega zgolj zelenega barvila klorofila, pridejo izraza druga barvila, kot so karotenoidi in ksantofili. Rezultat takega stanja so rumeni, oranžni, v primeru zgolj zmanjšane količine klorofila le svetlo zeleni listi. Lep primer rumeno-zelene obarvanosti je mešičkar, Physocarpus opulifolius 'Dart's Gold', povsem rumenih predelov hosta Hosta 'Wide Brim', pobno zeleno-rumeno pisana je sorta trleske Euonymus fortunei 'Emerald'n Gold'. Rumena stebla, veje Ta pojav je pri rastlinah redkejši, kadar govorimo o sortah, ki imajo sicer zelene liste in so le stebla rumena. Za primer naj navedem okrasno travo Ali veste? Mnogokrat se pri rumeno obarvanih ali pisanih rastlinah, predvsem pri grmovnicah zgodi, da požene povsem zelen poganjek. Ker je ta veliko bolj konkurenčen, zaradi maksimalne vsebnosti klorofila, raste bujneje in kvari želen izgled. Taka odstopanja je potrebno pravočasno korigirati s škarjami, drugače od naše pisane lepotice ostane bolj malo pisanega. perjanko, ena od sort izgleda kot npr. najbolj razširjena sorta 'Hameln', a ima stebla rumena, to je sorta 'Gelbstiel'. Dober primer rumene, ki se razkrije predvsem pozimi je dren Cornus sericea 'Flaviramea', ki krasi in poživi z rumenimi vejami. Nekatere rastline, ki imajo rumeno-zelene rumene liste, slabše prenašajo direktno sonce in jim je potrebno zagotoviti ravno pravšnjo osvetljenost, da zažarijo v vsej svoji lepoti. Potrebno je omeniti, da večji kot je delež belih 4

5 ali povsem rumenih predelov lista, manj je klorofila in s tem posledično manj fotosinteze. Tako je mnogo teh rastlin počasneje rastočih in so zato v nekaterih primerih tudi nekoliko dražje od svoji»normalnih«sorodnic. KAKO KOMBINIRAMO? Čeprav na tem mestu govorimo le o barvi, točneje rumeni, ne smemo zanemariti dejstva, da lahko še tako skrbno izbiramo barve in odtenke, pa zasaditev ne bo videti lepo, če ne bomo poskrbeli za raznoliko oblikovano in različno veliko listje, različne višine in oblike rasti rastlin in pa, tudi obbje cvetenja. Kadar se odločamo za kombinacije le v rumeni barvi, poskušajmo uporabiti čim več tem bolj različnih odtenkov rumene. Če bomo vse zasadili le s pastelno rumeno, obstaja večja verjetnost, da bo greda monotona. Zato raje med svetle odtenke dajmo zlato rumeno in obratno. Rumena je tudi bro izhodišče za ustvarjanje kontrastov. V kolikor niste ne za eno ne za drugo možnost, še vedno obstaja obilo rešitev. Ena takih je, da posadimo skupaj rumene, oranžne in rdeče rastline in ustvarimo nekakšno gre toplega barvnega spektra. Predvsem zelo svetlo rumeni, skoraj kremni ali pastelni odtenki se zelo lepo ujamejo z belo in svetlo rožnato. Tak je npr. poznopoletni in jesenski prizor s trajno sončnico sorte 'Lemon Queen', belo visoko dresnijo in svetlo rožnato sorto jesenske anemone. Azaleje so le ene od bogato rumeno cvetočih grmovnic. Nekatere rumenolistne rastline, tu dresni, so bre partnerice rožnatim cvetovom. Tabela: Rastlinske kombinacije v rumeni TRAJNICE ENOLETNICE GRMOVNICE gailardije ali kokarde milijon zvončki kerija lepe očke kapucinke češmin sončece ali popon petunije, surfinije forzicija rmani ognjiči mahonija maslenice žametnice petoprstnik perunike bidens trleska (list, sorte) nekatere hoste iskrivke ali cinija medvejka (list, sorte) hojhere gorski grobeljnik sanvitalija glog divjakovec lantana azaleja jegliči (nekatere vrste) mačeha relika helenij tolščak klek (sorte) merkanija brin (sorte) Pomnimo Zlato rumeni odtenki bo z močnimi vijoličasto-modrimi barvami ustvarili pravo dramo. Lep primer kontrasta po barvi in obliki socvetij je družba rumenih rmanov in modrega ostrožnika. Na voljo imamo tudi nekaj rumenolistnih vednozelenih grmovnic, tu trleska, Euonymus japonicus 'Happiness' februar

6 OKRASNI VRT POSADIMO SI VRBO Meta Šepic RDEČA, RUMENA, VIJOLIČASTA IN ZELENA. TO JE LE NEKAJ BARV, S KATE- RIMI LAHKO OPIŠEMO VRBE. LE REDKE RASTLINE SE LAHKO POHVALIJO S TAKO RAZNOVRSTNOSTJO IN TRPEŽNOSTJO. NJIHOVA SPOSOBNOST PREŽIVETJA JIH UVRŠČA MED PIONIRSKE RASTLINE, NJIHOV NAMEN PA JE MNOGOSTRANSKI. SO LEPE, KORISTNE, ZDRAVILNE IN ČAROBNE. V naravi najdemo več kot štiristo različnih vrst vrbe, rastejo po vsej severni polobli z izjemo subtropskih in tropskih predelov. Med njimi so drevesa, grmi in tudi nizke pokrovne alpske vrste. Mačice Vrbe so najbolj občuvane pozimi, saj takrat pride izraza njihovo živobarvno lubje. Zgodaj spomladi se iz popkov razvijejo mačice. Pojavijo se pred olistanjem ali hkrati z njim. Velika raznovrstnost vrbe je povezana tudi z mnogimi zelenimi odtenki njihovih enostavnih, povečini polgovatih ali okroglih listov. Krošnja vrbe daje prijetno poletno senco, saj je zračna in svetla. Najpomembnejši del vrbe je njen koreninski sistem. Ta je precej večji kot njen nadzemni del. Za korenine je značilna močna razrast in visoka sposobnost ukoreninjanja. Gojenje in razmnoževanje Večina vrst vrbe je zelo preprosta za Barvna lestvica; vrbe pridejo najbolj izraza pozimi, ko nas razveseljujejo njihove žive barve. gojenje, neizbirčne glede vrste tal, ne marajo senčnih rastišč. Rade imajo vlažna rastišča ob tekoči vodi, ki ne smejo biti zamočvirjena. Dobro prenašajo veliko vetra. Nekatere vrste so odporne tudi na sol (med njimi Salix alba in S. cinerea), zato so primerne za zasaditve zaščitnih pasov ob obali. Alpske in arktične vrste vrbe imajo rajši bolj kisla tla. Vse vrbe so dvomne rastline, kar pomeni, da so ženski in moški cvetovi na ločenih rastlinah. Cvetovi pri vrbah so znani pod imenom mačice, te so veliko bolj atraktivne na moških rastlinah, medtem ko ženske mačice skrbijo za obilo semena. Za oprašitev poskrbijo čebele, nektar na moških mačicah je tudi prva obilnejša čebelja paša zgodaj spomladi. V naravi se vrbe razmnožujejo s semenom, posamezne vrste se med sabo rade križajo. Za krhko vrbo (S. fragilis) je značilno, da se poganjki lomijo, in ko padejo na tla, se radi ukoreninijo. Večino vrst razmnožujemo s potaknjenci, ki jih naberemo v času mirovanja rastline (pozimi). Šope odrezanih vejic zapičimo v zemljo ali posadimo v lonce tako, da sta dve tretjini vejice v zemlji. Spomladi se bo olistale in pri večini je to znak, da so se ukoreninile. 6

7 Vrbe niso najbolj lgoživa drevesa. Lahko pa sežejo velike obsege in višine med 20 in 30m. Obrezovanje Vrbe izredno bro prenašajo rez, tudi glavičenje, kar pomeni, da jih lahko vsako leto porežemo tal. Ta tehnika se uporablja pri gojenju vrbe v zimskih vrtovih, kjer jih sadimo zaradi intenzivno obarvanega lubja. Lubje je obarvano samo na enoletnih poganjkih, starejši poganjki olesenijo in spremenijo barvo. Vrbe obrezujemo januarja ali februarja za pribivanje materiala za pletenje. Pri povešavih ali kroglastih sortah, ki jih gojimo cepljene na nizke podlage, vsako leto redčimo krošnjo, sicer se pregosti poganjki začnejo sušiti. Vsestranska uporaba Vrbe so se od nekdaj gojile v bližini vinograv, saj se njihovi enoletni poganjki uporabljajo kot vezivo. Lastnost hitrega ukoreninjanja izkoriščajo umetniki pri izdelavi živih skulptur. Hitro ukoreninjanje je pomembna lastnost pri zaraščanju rečnih brežin, saj omogoča hitro utrjevanje brega. Malo manj je ta lastnost cenjena v urbanih naseljih, saj se korenine, v želji po vodi, lahko pojavijo v odtočnih ceveh. Če obrezovanje vrbe izvajamo bolj poredko, so njihove veje tudi ber vir lesa za kurjavo. Les je lahek, upogljiv in primeren za izdelovanje mnogih predmetov od pohištva piščali, med njimi so najbolj znani loparji za kriket. Iz lesa vrbe pribivamo tudi zelo kakovostno slikarsko oglje. Dobro upogljive veje enoletnih poganjkov ločenih vrst vrbe so osnovi material za izdelavo mnogih predmetov, ki jih izdelujemo s pletenjem. To lastnost vrbovih vej so cenili že v pradavnini. Nekdaj so iz njih izdelovali ribiške mreže, danes so med bolj priljubljenimi: pletene košare, opore za rastline, vrtne ograjice in drugi okrasni predmeti iz vrtne galanterije. Poleg uporabne vrednosti, so listi in poganjki tudi vir salicilne kisline, ki se je nekdaj uporabljala kot protibolečinsko sredstvo. Mladi poganjki vrbe so uporabno pletivo za izdelovanje opor za rastline (trta). Ali veste? Manjše sorte vrbe so primerne tudi za gojenje v posodah. Paziti moramo, da je substrat bro odceden, in da so rastline redno zalite. Za boljšo rast in odpornost rastlin jih redno gnojujemo. Uporabimo Formula 365 za okrasne rastliune. Tabela: Vrbe po sortah VRBE PO VELIKOSTI VRBE PO UPORABNOSTI 1,5m 20m 3m 12m Za krajinske zasaditve Za mačice Za pletenje in vezivo S. helvetica S. alba S. caprea 'Pendula' S. caprea S. alba S. 'Melanostachys' S. viminalis S. lanata S. alba 'Tristis' S. purpurea 'Nana' S. purpurea S. cinerea S. purpurea S. repens var. S. fragilis S. purpurea S. babylonica S. fragilis S. 'Wehrhahnii' nitida 'Pendula' 'Tortuosa' S. 'Wehrhahnii' S. babylonica S. 'Sekka' S. viminalis S. babylonica S. viminalis S. 'Melanostachys' S. cinerea S. caprea 'Pendula' S. acutifolia 'Pendulifolia' februar

8 OKRASNI VRT Osnove pravilne rezi Z obrezovanjem usmerjamo rast rastlin, spodbujamo cvetenje in rodnost ter pomlajujemo rastline. Le pravilna rez ob pravem času bo spodbudila ravno pravšnje razraščanje in bogato cvetenje. Loreta Vlahović skice Nevenka Breznik PREDALEČ OD BRSTA Rez predaleč od brsta pusti čep, ki odmira in lahko povzroči propad tudi celotnega poganjka. PREBLIZU BRSTA Rez preblizu brsta lahko brst poškoduje in povzroči sušenje ali propad zaradi zmrzali. Posledica je lahko zelo šibka rast in tudi propad poganjkov. NAPAČEN KOT REZI Obrezovanje v nepravem kotu omogoči zadrževanje vlage na površini prereza in večje tveganje za glivične bolezni. Lahko tudi poškoduje vrh brsta. PRAVILNA REZ Pravilna rez je ne več kot 5 mm nad brstom in rahlo nagnjena v isto smer kot brst. Taka rez daje brstu najboljšo možnost za močno rast. ŽIČNA ZAŠČITA PROTI GLODAVCEM Korenine sadnega drevja zavarujemo s košaro iz 3x pocinkane žice. Sajenje je preprosto, enostavno in hitro. Košara zdrži v zemlji 5 let in več. IZDELUJEMO KOŠARE 30 za slabo bujne podlage 35 za srednje podlage 40 za bujne podlage košare za čebulice Ф Ф Ф IZDELOVANJE KOVINSKIH PREDMETOV Ring Matjaž s.p. Podkraj pri Velenju 12a, 3320 Velenje Tel.: (03) Faks: (03) GSM: matjaz.ring@telemach.net 8

9 ZIMSKO OBREZOVANJE Obrezovanje v zimskem času, ko so stebla temno rjava in toga, bo spodbudilo močno živahno rast. Po obrezovanju najvišji brst prevzame prevla in postane vodilni. Iz njega se razvije močan in trden poganjek. Iz spodnjih brstov poženejo šibkejši poganjki v primerjavi z vrhnjim. Najnižji brst se ne razvije, ampak ostane speči skozi celotno sezono. POLETNA REZ Obrezovanje poleti povzroči šibkejše obraščanje v primerjavi z zimsko rezjo, služi za nadzor rasti in spodbujanje razvoja cvetnih poganjkov in popkov. Vrhnji brst plane v rast, vendar je ta počasnejša, kar je posledica šibkejšega hormonskega vpliva. Enako kot pri zimski rezi najnižji brst ostane v spečem stanju. Nižje na steblu se ob krajših poganjkih pogosto tvorijo cvetni brsti. februar

10 VSE O... REZ NAŠIJA IN BRESKVE Roman Mavec Sadno drevje bi bilo najbolje obrezovati večkrat na leto. Realno pa v sadnem vrtu obrezujemo le enkrat na leto, večinoma z zimsko rezjo. V tem času (konec februarja, sredi marca) je rez najenostavnejša, saj vse lepo vidimo in se lažje odločimo, kaj in koliko bomo obrezali in kako bomo drevo oblikovali. Kaj moramo vedeti 1. Ne režimo že sredi januarja, saj se bo drevo odzvalo z bujno rastjo. 2. Zelo bro je vedeti, katero sorto in vrsto imamo posajeno, saj lahko le tako»ločimo«drevesu prostor, ki ga potrebuje v obsegu in višini za svoj normalen razvoj in rodnost. 3. Če smo drevo takoj po sajenju»zanemarili«in ga nismo pravilno»vzgojili«, se nam ta malomarnost otepa vso življenjsko bo drevesa. Drevo v spodnjem delu nima volj velikega rodnega volumna, vsa rast žal sili v vrh, najslabše pa je seveda to, da tako drevo lahko obiramo le z lestvijo, saj spodaj skoraj nima rodnih vej, poganjkov. Mi pa bi večino pridelka radi obrali s tal, imeli»umirjeno«lepo drevo, v obliki stožca, predvsem pa ne tako kot narobe obrnjen dežnik.ta oblika žal ne»spusti«volj svetlobe v spodnji del krošnje in zato tako drevo slabše cveti, predvsem pa še tistih nekaj plov nima nikakršnega okusa. 4. Pri obrezovanju je zelo pomembno poznati različne načine rezi in sadjarske izraze, kot so: krajšanje, spodrezovanje, odvajanje, rez na čep.vsaka od teh oblik rezi zelo vpliva na odziv drevesa v rasti. Vse prevečkrat srečujem eno in edino obliko rezi. To je krajšanje lanskih poganjkov na polovico.to ni nič narobe, če uspemo to obliko uporabiti na pravem mestu. Večinoma pa pretežno»vrtičkarji«to rez preobilno in nepravilno uporabljajo, saj se izvaja le v času vzgoje mladih rastlin, kjer želimo vzpodbujati rast in oblikovanje želene krošnje drevesa. Krajšanje zelo vzpodbuja rast mladih, novih poganjkov. Vse to je povezano z različnimi hormoni, ki se nahajajo v različnih delih rastline. Preprosto razloženo: Ko prikrajšamo poganjek ali več teh, drevo»misli«, da se mu je nekaj odlomilo in poskuša ta primanjkljaj takoj»popraviti«. Če vseskozi krajšamo lanske poganjke, pademo v začaran krog, ko iz enega odrezanega poganjka izraste 3 4 novih poganjkov. Naslednje leto naredimo pobno in kam pridemo rezultat je metla, veliko število poganjkov. 5. Opazujmo svoja drevesa in vreme ter se šele potem odločimo za ločen ukrep, rez drevesa. Zakaj sadno drevo obrezujemo? V rodnem obbju damo drevesu obliko, kot jo mi želimo. Če je to oblika stožca, je za rast in rodnost to najboljše. Tako oblikovano drevo bo z vseh strani lepo obsevalo sonce, krošnjo bomo naredili zračno in manj»jemljivo«za bolezni in škodljivce. S soncem pa bo zelo neposredno povezan tudi pridelek, ki bo zaradi obilice svetlobe boljši in zelo okusen. Rez hrušk in našija (nashi) Ko smo sadiko»vzgojili«polnega obsega v širino in višino, je rez razmeroma enostavna. Rodni les hruške - zaradni cvetnih brstov vej ne prikrajšujemo Toda samo v primeru, če preberemo kakšno literaturo o obrezovanju ali se udeležimo prikaza rezi. Hruška in naši razmeroma hitro»nastavita«obilico cvetnih brstov in tako postane rez zgolj ukrep, s katerim redčimo krošnjo in spuščamo svetlobo v notranjost. Za hruško in naši priporočam rez v zimskem 10

11 Rodni brst breskve času, nekje sredi februarja. Naj bo odvajanje, spodrezovanje tista oblika rezi, ki jo bomo izvajali. V času cvetenja in kasneje, ko se plovi»zavežejo«in so debeli nekje okoli 15mm, pa ne pozabimo na ročno redčenje plodičev na 10 mm pustimo en sam plod. Nam bo to uspelo?? Kasneje, v času rasti, konec junija, sredi julija pa po»hrbtu«vej lahko»trgamo«nove navpične poganjke. S trganjem bomo pospešili oblikovanje stranskih poganjkov, tako imenovane ribje kosti. Dva tri tedne pred obiranjem plov vzamemo sadjarske škarje in blago izrežemo 5 10 navpičnih poganjkov, ki senčijo notranjost. Plovi bo segli večjo sladkost in se bo na svetlobi tudi utrdili. Seveda pa ne delajmo vsega kar tako avtomatično. Če je v času zorenja velika vročina, bi s tem ukrepom odkrili plove in povzročili opekline na plovih, ki bi nam kasneje v kleti zelo hitro propadli. Kljub temu da obe sadni vrsti sodita med koščičarje pa je rez ene ali druge rastline zelo različna. Marelica sodi nekako bolj med»jabolčno, hruškasto«rez, saj zelo lepo, seveda ob pravilni vzgoji mlade sadike, oblikuje krošnjo, se lepo obrašča, le eno zelo pomembno lastnost marelice ne smemo zanemariti. Marelica je drevo, ki potrebuje zelo veliko prostora, pa naj bo to kot okrogla krošnja ali pa če raste ob steni naše hiše. Kot okrogla krošnja naj ima prostora vsaj 6-7m v širino in v višino naj sega vsaj 5 6m. Ob steni naj ima drevo vsaj 6 7m metrov prostora v širino in naj sega vsaj 3 4m v višino. Poleg glavne zimske rezi marelico obrezujemo tudi 2 3x v»zeleni«fazi čez leto. Takrat porežemo nekaj navpičnih poganjkov in damo tako več energije stranskim poganjkom. Breskev ima zelo rada svetlobo in nam zato ob nepravilni rezi zelo rada»pobegne«v višino. Med slabosti breskve štejemo, da se zelo rada»goli«v spodnjem delu krošnje in da so njeni»speči«brsti živi le 2-3 leta, kasneje pa speči brsti zaspijo in se več ne prebudijo. Tako je rez breskve zelo posebna glede na ostale sadne vrste, ali drugače re- Breskev pred rezjo čeno je rez breskve zelo pobna rezi vinske trte. Vseskozi moramo breskev v spodnjem delu spodbujati v intenzivno rast, saj le tako ohranimo obraščenost po celi višini drevesa. Verjetno večina pozna breskev kot drevo, ki je v spodnjem delu zelo gola in neobraščena. Da sežemo obraščanje, režemo breskev na rodne poganjke in na male 5cm čepe, iz katerih bo zrasel nov, lep, roden poganjek. Letos izrasli poganjki so pri breskvi že rodni, tako da z rodnim lesom nimamo problemov. Nasprotno, breskev»nastavi«vedno preveč cvetja, da moramo tako drevo vsako leto bra»oskubiti«cvetnih presežkov. Tu je tudi skrivnost debelejših plov, saj z manjšanjem števila brstov ob rezi povzročimo debelejše plove ob zorenju. PRED REZJO Rez marelice in breskve Breskev po rezi PO REZI februar

12 POZNATE RASTLINO SIBIRSKI BREST Brigita Gönc Žive meje ne sadimo le za nekaj mesecev, temveč za celo življenjsko bo. To je tudi razlog, zakaj je pomembno v živo mejo posaditi rastlino z lgotrajno in zanesljivo trživostjo. Takšen je sibirski brest (Ulmus pumila celer). Sibirski brest je listopadna rastlina z majhnimi, svetlo zelenimi in svetlečimi listi, ki tvorijo gosto živo mejo. Zelo odporna, nezahtevna vrsta, ki raste na kakršnikoli podlagi. Izdatna količina vode in gnojilo ji spodbudita intenzivno rast. Ko seže želeno višino žive meje, ji zašča manjša količina vode in rast se upočasni. Idealna rastlina za žive meje. Medtem, ko se bogato razrašča, letno lahko zraste od 1,20 1,40 m. Doseže lahko 5 m višine. Živo mejo v višini ograje lahko vzgojimo v času 1,5 2 let. Dobro prenaša striženje. Zaradi drobnih listov se lahko oblikuje v kakršnokoli obliko. Sadi se samo v»bi mirovanja«ker se sadike nahajajo v hladilnici in so zaradi tega v mirovanju, se lahko sadijo od konca septembra, začetek oktobra in vse prve zmrzali oziroma na pomlad, od konca februarja pa vse junija. Priprava tal in sajenje Izkopan sadilni jarek lahko obogatite s šoto ali kompostom, pri težki ilovici pa dajte nekaj grobega peska. Rastline razporedite po sadilnem jarku, zatem na korenine, ki se pred tem morajo 24 ur namakati v vodi, nasujte zemljo Zakaj izbrati čudežno živo mejo? hitro raste, v 2 letih 3m nudi veliko sence nezahtevna po lastni želji jo lahko oblikujete ščiti pred prahom, hrupom sadike imajo 8 let garancije je imunsko okrepljena ČUDEŽNA ŽIVA MEJA je deležna posebne obdelave (proti plesni korenin in splošno pred plesnijo). Goji in shranjuje se v posebnem okolju, ki je edinstveno v Evropi (hranjena je v ozonsko zaščiteni hladilnici). cudeznazivameja@gmail.com telefon: ,23 na sadiko za vsaj 25 kom. ter jo previdno poteptajte, da rastline stojijo pokonci. Pri sajenju v eno vrsto sadike posadite 20 cm narazen. Živa meja je lepša in bolj gosta, če jo sadite v dve vrsti, kjer na en meter lžine v obeh vrstah posadite 8-9 rastlin. Jeseni posajene sadike se pustijo počivati pomladi. Zgodaj spomladi se živa meja obreže cm nad tlemi, da se razraste.

13 ALI STE VEDELI TULIPANI Tulipan je na Nizozemsko iz Carigrada prinesel botanik Carolus Clusijev z namenom preučevanja medicinskih lastnosti čebulic. V nizozemski zlati bi v začetku 17. stoletja so tulipani v Holandiji bili tako dragoceni, da so bile njihove čebulice vredne več kot zlato, ko so postale modna muha bogatih. Cena čebulice Viceroy tulipana je bila x večja od letnega zaslužka rokodelca in je znašala guldnov guldnov je protivrednost sedanjih 1250 ameriških larjev. Ta ba se imenuje tulip mania, ali tulipomania in povzroči krizo nizozemskega gospodarstva. Več o tem pove film Tulip fever. Izraz»tulip mania«se sedaj metaforično uporablja za vse večje gospodarske balone, ko cene premoženja močno odstopajo od bistvenih vrednosti. Po rezanju tulipan lahko zraste tudi 1 palec na dan. Čeprav redko, se Tulipan uporablja tudi kot ime. V Mehiki obstaja vasica z imenom El Tulipan. Izraz tulipan uporabimo tudi za nekoga, kr se sicer trudi držati pokončno, a je bolj nežne narave. VPLIV LUNINIH MEN NA RASTLINE Mlada luna sokovi se premikajo navzl proti koreninam in se tam zbirajo. Idealno za pobiranje korenovk, pletje in obrezovanje. 2 Luna se debeli, prvi krajec sokovi se začnejo premikati navzgor. Idealno za setev vrtnin z listi (solata, špinača, zelje ) in plovi nad zemljo (paradižnik, kumare, buče ). 3 Polna ali stara luna sokovi se pretakajo proti vrhu in se akumulirajo v cvetnih brstih in listih. Idealno za obiranje plov in listov. 4 Luna pada, zadnji krajec sokovi se začnejo premikati navzl proti koreninam. Idealno za setev rastlin, kjer uporabljamo korenine (korenček, repa, redkev), pletje in obrezovanje za umiritev rasti. februar

14 STROKOVNJAK ODGOVARJA ODGOVORI STROKOVNJAKA Zaščita sadnega drevja spomladi? Na mojem sadnem drevju, jablanah, hruškah in breskvah, je bilo lansko leto veliko bolezni. Najbolj so bile napadene breskve z breskovo kodravostjo. Kako lahko že sedaj ukrepam proti boleznim? Jože iz Mokronoga Proti boleznim je potrebno ukrepati že na pragu pomladi. Na trgu je novo sredstvo Bio Cuprovin, ki je na osnovi bakra in za nakup ni potrebna izkaznica za fitofarmacevtska sredstva. Sredstvo je foliarno gnojilo na osnovi bakra, ki izboljša procese fotosinteze, procese encimov in sprejem hranil. Tako so rastline močnejše in dajo obilnejši pridelek. Sredstvo zmanjšuje bolezni tudi pri sadnem drevju. Jablane in hruške škropimo s koncentracijo 20 g / 10 litrov vode, breskve pa g / 10 l. Priporočljivi čas škropljenja je v februarju in marcu. Škropimo ko ni zmrzali in je temperatura nad 5 C, drevesa ne smejo biti mokra. Pazimo, da ni močnega sonca ali vetra. Škropimo le faze, ko brsti še niso v fazi mišjega ušesca (brsti malo odprti, vidijo se drobni vršički listov), saj drugače lahko poškodujemo brste. Ponovimo še enkrat čez 10 dni.? Presajanje sobnih in balkonskih rastlin Na prezimovanje sem pospravila pelargonije in fuksije. Ali jih v tem času že lahko presadim? Imam tudi difenbahijo, ki potrebuje večji lonec. Katera zemlja bi bila zanjo najbolj primerna? Jerneja iz Laškega Sedaj je primeren čas za presajanje balkonskih lepotic, kot so pelargonije in fuksije. Da jim zagotovimo najboljše pogoje, jih s koreninsko gru presadimo v petkomponentno zemljo Balkonia. Struktura zemlje jim bo zagotovila bro ukoreninjenje ter rast, saj odlično zadržuje vo in hranila. Vsebuje tudi organsko gnojilo guano, ki bo zagotovilo potrebna hranila za prvi mesec, nato pa jih začnemo gnojevati. Za difenbahijo je najboljša Specialna zemlja za okrasne rastline, s katero ji bomo zagotovili bro oporo in ukoreninjenje, ki je pomembno pri velikih rastlinah. Presajanje vedno predstavlja šok za rastline, zato jih vsaj prve 4 tedne enkrat tedensko zalijemo z vitaminskim in aminokislinskim kompleksom Bio Vita. Pomembno si je zapomniti, da cvetočih balkonskih ali sobnih rastlin ne presajamo v času cvetenja, ampak počakamo, da odcvetijo in jih potem presadimo. 14

15 Rjave ciprese? Po zimi na cipresah okoli hiše vedno vidim rjave iglice. Zakaj tega pride in kako pomagam cipresam, da pridejo k sebi? Marjana iz Škofje Loke Vzrokov za rjavenje cipres po zimskem obbju je več. Moramo se zavedati, da so ciprese zimzelene rastline, ki potrebujejo volj vode čez vse leto. Tudi v zimskem času, če ni padavin, jih zalijemo, ko ne zmrzuje. Če je suša in niso zalite, se preprosto posušijo posamezni deli. Največji problem pozimi predstavlja sol za posipanje cest. Če so ciprese posajene kot živa meja, bijo veliko količino soli s pluženim snegom. Sol pa hitro uniči vse rastline. Ko se sneg umakne, je pomembno, da se jih bro zaliva in tako spere sol globoko v zemljo, kjer ciprese že nimajo več korenin. Pogosto gre pa tudi za pomanjkanje hranil. Gnojimo v kombinaciji z zalivanjem, za kar uporabimo Specialno gnojilo za iglavce, ki ima unikatno kristalno obliko, ki nam zagotovi hitro topnost. Lahko ga posipamo pod ciprese ali raztopimo v vodi in nato zalijemo. Gnojenje s specializiranim gnojilom za iglavce je pomembno, ker vsebuje magnezij (Mg), ki je pomemben za zdravo, zeleno barvo cipres. Gnojimo vsaj 3 x letno. Gnojimo po robu krošnje v količini 20 g na tekoči meter (2 veliki žlici). Kako pognojiti oljke spomladi? Pred hišo imam manjši nasad 20 oljk. Nasad je star že 15 let, zato me zanima s čim in koliko bi jih pognojil, saj z njih pridelamo kar nekaj olja? Lucijan iz Bertokov Za popolno prehrano oljk je najboljše organsko gnojilo Organik za oljke, s katerim gnojimo 20 kg / 100 m2. Pomembno je, da na Primorskem gnojimo z organskimi gnojili, saj imajo zelo nizko vsebnost organske snovi in bazičen ph, kar v praksi pomeni slabšo stopnost hranil oljkam. Organik za oljke vsebuje kar 67% organske snovi in vsa potrebna makro ter mikro hranila. Vsebuje tudi kalcij, ki je pomemben za tvorbo cvetnega prahu pri oljki, ki je kalcifilna rastlina (uspeva na tleh, bogatih s kalcijem). Organska snov je pomembna za tvorbo humusa v tleh, ki omogoča bro zadrževanje vode in hranil v območju koreninskega sistema oljke. Gnojimo februarja in marca. Oljki s premerom krošnje 3 m potresemo 5 7 pesti po obodu krošnje, ne gnojimo tik ob deblu. februar

16 EKOLOŠKI VRT BOTANIČNE DRUŽINE V VRTU Miša Pušenjak Za vrtnarjenje po ekoloških smernicah moramo poznati sorodstvene vezi med vrtninami. Da bi lahko uspešno kolobarili, moramo poznati skupine vrtnin, med katerimi kolobarimo znotraj sorodnic namreč ne smemo kolobariti. Po spodnjem vrstnem redu je tudi smiselno planirati zaporedje vrtnin na vrtu, posebej če vrtnarimo brez hlevskega gnoja, je tak vrstni red najugodnejši. Začnemo z rastlinami, ki izboljšujejo rovitnost tal, to so stročnice. Njim sledijo največje požrešnice med vrtninami, to so kapusnice. Pri tem je pomembno, da se držimo tega vrstnega reda, po želji pa lahko katero od skupin izpustimo. METULJNICE KRIŽNICE KRIŽNICE RAZHUDNIKI KOBULNICE LOBODOVKE KOŠARICE BUČNICE ČEBULNICE stročnice kapusnice špinačnice fižol zelje azijska listna zelenjava paradižnik korenček špinača solata buče,bučke čebula bob cvetača repa paprika peteršilj blitva endivja kumare česen grah brokoli podzemna koleraba jajčevec zelena rdeča pesa radič lubenice šalotka soja,leča ohrovti redkev krompir pastinak, luštrek francoska špinača regrat melone por čičerika koleraba redkvica andska jagoda komarček kvinoja črni koren čajote drobnjak lga vigna rukola tomatillo koriander loboda grenke kitajski drobnjak oljna repa pepino kumina amarant kumare hren janež 16

17 Dober kompost v vrtu Vanes Husić Doma za vrtno uporabo ustvarjamo skozi vso sezono kompost, ki ga jeseni vdelamo v tla kot organsko gnojilo. Kompost dajamo tlom le enkrat na 3 leta, saj ima lgotrajno delovanje. Pri ustvarjanju kakovostnega komposta je pomembno paziti, kaj kompostiramo, saj ustvarjamo hranila za vrtnine, ki bo kmalu naša hrana. Kaj na kompost in kaj ne Na kompostni kup ali v kompostnik odlagamo vrsto različnih organskih odpadkov, ki jih med rastno sezono pridelamo na vrtu ali pa gre za ostanke iz kuhinje. Na kompost odlagamo: zdravi rastlinski ostanki z vrta neokuženi listi sadnih in okrasnih rastlin pokošena trava sesekljane lesnate rastline gnoj (goveji, konjski, kurji, ovčji, kozji) zemlja iz korit slama, žaganje rastlinski ostanki iz kuhinje moramo poznati principe kompostiranja. Kompostiranje pomeni biološko razgradnjo organske snovi, ki jo povzročijo mikroorganizmi (alge, glive, bakterije, ) ob prisotnosti kisika. Kompost ustvarjamo po plasteh: organska masa strukturna masa (koščki lesa, ki ustvarijo pore za zrak in vo) Bio Kompost Aktivator g (spodbudi delovanje mikroorganizmov) Kalcivit g (vezava dušika, rahljanje komposta) nova plast cm premečemo kompost 1 x mesečno po potrebi zalijemo z vo Kdaj je kompost zrel Stabilen in zrel kompost ima barvo črne humozne zemlje. Je brez vonja ali pa rahlega vonja po zemlji. Iz njega ne izteka voda. Z uporabo sredstva Bio Kompost Aktivator bimo uporaben kompost že po 8 12 tednih. V kompostnem kupu se ustvari visoka temperatura, okoli 70 C, ki uniči bolezni in škodljivce. Kompost pred uporabo presejemo. Ostanejo nam lesni ostanki, ki so pogosto prepredeni z glivami in so bele barve. To je normalen proces, saj le glive lahko razgradijo les. Te ostanke damo na nov kompostni kup. Pogosto se nam na kompost naselijo deževniki, ki jih prav tako damo na nov kompostni kup. NOVO Ne sodi na kompost: blato mačih živali (pasji, mačji) kuhinjski ostanki hrane (olja, meso, ribe, mlečni izdelki, ) listje oreha in hrasta plastificiran papir, plastika lesni pepel okuženo listje olupki tretiranega sadja s fitofarmacevtskimi sredstvi Dober kompostni kup Da ustvarimo ber kompost, na katerem bo vrtnine uspešno rasle, S premetavanjem kompostnega kupa zagotovimo kisik v kompostni masi, ki ga potrebujejo mikroorganizmi pri razgradnji organske mase. Brez prisotnosti kisika pride procesov gnitja, ki naredijo kompost neuporaben in neustrezen za rastline. NASVET Bio Kompost Aktivator - organsko sredstvo za kompostiranje, ki aktivira in poveca stevilo mikroorganizmov ter pospesi razgradnjo snovi na kompostnem kupu. februar

18 EKOLOŠKI VRT Vanes Husić POSKRBIMO ZA DEŽEVNIKE V VRTNIH TLEH Vanes Husić Med najbolj prepoznavnimi in koristnimi živalmi v vrtu so deževniki. Pri urejanju vrtnih tal se vedno razveselimo, ko jih zagledamo, zemeljske rudarje. Pove nam, da imamo zdravo, biološko živo vrtno zemljo. Naloge v vrtnih tleh Deževniki imajo vrsto pomembnih nalog v vrtnih tleh. Rahljanje zemlje z ustvarjanjem rovov je posledica potovanja deževnikov proti površju, kjer iščejo razkrajajočo organsko snov. Za prehrano in uspešno razmnoževanje potrebujejo veliko organske snovi. S površja v svoje rove zvlečejo rastlinske ostanke, prav tako pa poje organske ostanke, vdelane v tla in razkrajajoče se korenine v zemlji. Zakaj pa iščejo in je najraje razkrajajoče organske ostanke? Ker so na njih alge, glive, bakterije in ostali mikroorganizmi, ki so prava hrana deževnikom. Bogati so s hranili, zato deževnik išče organsko snov, saj bo tam najboljša hrana. Organska snov se v njegovih prebavilih presnovi in obogati s fosforjem, kalijem, dušikom, magnezijem in drugimi hranili. Izloček deževnika ali glistine lahko najdemo na površju kot tudi v različnih globinah vrtne zemlje. Tako deževniki organsko snov prenašajo v globlje plasti zemlje in jo bogatijo s hranili. Vloga organske snovi Hrana za deževnike je organska snov, bogata z mikroorganizmi, zato je pomembno v tleh vzdrževati bro mikrobiološko aktivnost. Ti pa potrebujejo za svoj razvoj organsko snov. Poleg mikroorganizmov in organske snovi na ber razvoj deževnikov vpliva tudi prisotnost organskega dušika in ph tal, a jim je najbolj všeč nevtralen. Za ustvarjanje teh pogojev uporabljamo tako za temeljno gnojenje kot gnojevanje naravna organska gnojila. Za spomladansko temeljno gnojenje je najbolje uporabiti organsko gnojilo Organik, saj vsebuje kar 67 % organske snovi, naraven dušik (N) in kalcij, ki je nevtralizator tal. Tla, obogatena s kakovostnim organskim gnojilom skupaj z delovanjem deževnikov predstavljajo biološko aktivno zemljo, v kateri so hranila takoj stopna rastlinam, kar jim zagotovi pravilen razvoj. Obdelava tal Obdelava tal je pomembna pri ohranjanju deževnikov, zato smo pri prekopavanju z lopato posebej previdni. Najbolj primerno je rahljanje tal z vilami, najmanj pa uporaba motokultivatorja. Deževniki so že sami po sebi naravni plugi in rahljajo zemljo. Dobro je uporabljati tudi zastirko, ki poleg tega, da zaščiti zemljo pred zmrzovanjem pozimi ali rastline pred izsuševanjem poleti, jo počasi mikroorganizmi razgrajujejo in tako postanejo hrana za deževnike. Kaj, če se preveč razmnožijo? Zelo vlažna tla in večja količina organskih ostankov rastlin na vrhu zemlje predstavlja idealne pogoje za razmnoževanje deževnikov. Zaradi vlage se razmnožijo mikroorganizmi na rastlinah, ki začnejo propadati (listi blizu zemlje) in jih zato deževniki hitro poje. Vpliv deževnikov močno omejimo, če je zgornja plast tal (20 cm) suha, saj se tedaj deževniki umaknejo v nižje plasti tal. NASVET Z uporabo sredstva Biovit in Kalcivit zrahljamo tla, jih naredimo bolj odcedna. Tako omejimo deževnike. 18

19 Težave s sejančki Dr. Dragan Žnidarčič ZA ZAČETEK VRTNARSKE SEZONE JE NAJBOLJE NAJPREJ OPRA- VITI»INVENTURO«STARIH ZALOG SEMENA, OBLIKOVATI SETVENI NAČRT, SAJ NA VRTU NI VEDNO DOVOLJ NITI PROSTORA NITI ČASA ZA URESNIČITEV VSEH ŽELJA. ZATO RAZMISLIMO, KAJ RABIMO, ŠELE NATO NAJ SLEDI NAKUP MANJKAJOČIH SEMEN. S prozorno folijo zadržimo vlago V februarju in marcu lahko, če se tla ogrejejo vsaj 5 o C, na grede že sadimo oziroma sejemo nekatere vrtnine (čebulček, šalotko, spomladanski česen, bob, grah...), vendar moramo tla res bro pripraviti. Zdaj je pravi čas za setev in vzgojo sadik. Rabimo le: setveni substrat, poso in seme. Padavica sadik Vrtna zemlja, ki nima datkov, je za vzgojo zdravih sejancev manj primerna. Zaradi omejenega prostora razmere v posodah niso naravne, zato se zapleteno ravnovesje med mikroorganizmi, zračnim prostorom in količino hranil ra poruši. Tisti bolj varčni si sicer mešanico za setev lahko pripravijo NE PREZRITE Posamične rastline najpreprosteje ločimo s pomočjo navadnega svinčnika. Nato mlade sadike primemo za klične liste (ti kasneje odpadejo) in se pri tem, če je le mogoče, ne tikamo stebelc, ko jih položimo v novo poso. Po pikiranju nikar ne stiskajte substrata, da ne bi poškovali nežnih koreninic. Če imate občutek, da so sejanci nekoliko izlženi in nestabilni, jih mirno posadite malo globlje, a največ prvih listov. tudi sami, da zmešajo presejano vrtno zemljo in kompost, pesek in kameno moko, temu pa dajo še zmleto oglje. Vendar pa pri mačih mešanicah vedno obstaja nevarnost, da mlade rastlinice izpostavimo glivičnim okužbam padavici sadik. Okužbam so izpostavljena stebelca tik nad površino substrata, pri tem pa se stebelca tako stanjšajo, da sejančki poležejo. Da bi se izognili težavam, je zato najbolj priporočljivo, da se odločimo za specialno zemljo za setev Bio Plantello Start, ki s posebej prilagojeno sestavo omogoča hiter razvoj koreninskega sistema. Primeren prostor za rast Pomembno je, da je prostor topel in da ima volj svetlobe. Različne vrste imajo med kaljenjem različne toplotne zahteve, sicer naj bi se temperatura gibala med 18 in 21 o C. Tako z vidika osvetlitve ne kaže pretiravati s prezgodnjimi setvami, saj se lahko zgodi, da izčrpamo seme in pridelamo šibke sejance. Vsekakor posodic ne smemo pozabiti obračati na vsakih nekaj dni, da se zaradi enostranske osvetlitve sejančki ne bi upognili. K boljši osvetlitvi in pokončni rasti pa lahko pripomore tudi posoda, obložena z aluminijasto folijo, od katere se svetloba odbija in osvetljuje rastlinico z vseh strani. Vlažen substrat ne moker Ker mora biti seme ves čas v stiku z vlago, skrbimo, da je substrat vlažen, ne pa moker. Pretirano zalivanje je pogosto krivo za gnitje semen, glivična obolenja oziroma pojav plesni. Če je mogoče, zalivamo v zgodnjih poldanskih urah, da se rastlinice večera osušijo in jih ne izpostavljamo glivičnim obolenjem. Najprimernejša je postana voda. Pikiranje Če smo med semeni pustili volj prostora, lahko ostanejo v isti posodi presajanja na prosto. Običajno ko so rastline volj velike, ko imajo 2 ali 3 prave liste, presadimo v ločene posode. NASVET Specialna zemlja za prve setve in pikiranje s svojo fino strukturo prispeva k uspesni rasti sejanckov in sadik. februar

20 EKOLOŠKI VRT Tri ali štiriletni KOLOBAR Miša PUŠENJAK Pogoj, da lahko vrtnarimo brez kemije, je zdrava in živa zemlja v vrtu. Naslednji korak je ber načrt gredic na papirju. Pri tem vam lahko pomaga tudi aplikacija»naredivrt.si«, ki jo najdete na spletni strani kluba Gaia. Mnoge kolobar še vedno skrbi, ker menijo, da je zapletena zadeva, pa niti slučajno ni. Upoštevamo le eno pravilo Na vrtu je potrebno načrtovati setve in sejanja tako, da mine čim dalj časa, preden na isto gredico pridejo rastline iz iste botanične družine. Povprečni presledek naj bi bil tri leta, čeprav pri nekaterih botaničnih družinah priporočam daljše presledke, pri drugih pa lahko vrtnarimo celo s krajšimi. Triletni kolobar je primeren in zasten za: kobulnice, bučnice, okro in portulak, za silo zašča tudi za metuljnice in čebulnice. Vedno pa bo 20 povsem volj triletni presledek pri razhudnikih in košaricah. Slednje si lahko sledijo celo vsako drugo leto, pri tem pa je seveda bro, da se vmes na tej gredici izmenja čim več drugih rastlin. Zagotovo pa triletni presledek ne bo zaščal pri na kolobar najbolj občutljivih špinačnicah (lobovke) in križnicah. Te vrtnine so zelo občutljive na ozek kolobar, zato priporočam, da skušate narediti vsaj štiriletni presledek, čeprav je za lgoročno pridelovanje zelja, cvetače, brokolija priporočljiv petletni kolobar. Torej, Kapusnice vsaka botanična družina ima svoje zahteve. Kako planirati kolobar Najlažje je tako, da razdelimo vrtnine v štiri skupine. V prvo damo velike potrošnike hranil, v drugo tiste, ki potrebujejo hranila, a ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem. V tretjo damo tiste, ki po večini hranil ne potrebujejo, v četrti pa so vrtnine, ki jih sadimo povsod, običajno kar kot polnilne datne vrtnine v mešanih posevkih oz. imajo zelo kratko življenjsko bo. Če samo te tri skupine vrstimo po vrtu, že imamo triletni kolobar. Če potem samo nekoliko pomešamo še mesta sajenja, pa je kolobar pogosto kar šestletni. Da ni tako enostavno, prispevajo rastline za zeleni por. Zato si je potrebno vsako leto vse zapisati ali narisati. Na prvo poljino sodijo najpožrešnejše vrtnine: razhudniki, kapusnice, blitva, sladka koruza in bučnice. Te vrtnine lahko pognojimo s polnimi priporočenimi odmerki kupljenih organskih gnojil 2 kg/ 10 m 2 ali hlevskim gnojem,

21 PRIMER TRILETNEGA KOLOBARJA 1.leto paradižnik + solata (spomladi) novozelandska špinača (poleti), motovilec (avgusta, septembra) + bazilika, kapucinke, ognjič paprika + nadzemna kolerabica, vmes samo posamezne rastline sladke koruze jajčevec + novozelandska špinača + kapucinke + ognjič sladka koruza + bučke (buče) + bazilika Zelje + nizek fižol + zelena korenček + por visok grah, endivija + črna redkev zgoden krompir, radič, med radič posejte koriander ali koper grah + blitva čebula + korenček peteršilj - koren + šalotka bob, cvetača, brokoli + nizek stročji fižol rdeča pesa + peteršilj nizek fižol, zeleni por (lahko tudi radič ali endivija) nizek fižol + brstični ohrovt, + kapucinke rdeča pesa + solata česen, radič ali zeleni por 1. leto 2. leto 3. leto Če se kolobarja bolj ali manj držimo, občasna odstopanja ne predstavljajo težav, posebej če je na vrtu vedno veliko dišečih zelišč in cvetlic. Vedno zamikamo kar celo skupino. če gnojimo s kompostom, pa lahko damo 8-10 l/m 2. Na drugi poljini so predvsem: korenovke, radič in endivija, por, odvisno od založenosti zemlje s hranili tudi visoki fižol, lga vigna in limski fižol. Celo lečo in čičeriko lahko uvrstimo v to skupino, a samo v primeru, da so vrtna tla res slabše ali povprečno založena s hranili. V nekaterih primerih, ponovno v odvisnosti od analize zemlje, damo v to skupino tudi francosko špinačo in druge»špinačnice«(novozelandska špinača, jagodna špinača) ter kvinojo. Na tretji poljini so čebulnice (razen pora) in stročnice: nizek fižol, nizek in srednje visok grah ter bob. V skupini, ki jo lahko sadimo povsod, predvsem pa iščemo njene bre sosede in ji ne odmerjamo posebne gredice, pa so: solata, portulak, rukola, azijske listnate rastline, špinača, motovilec, mesečna redkvica, tudi nadzemna kolerabica, ki so lahko v tej ali v tretji skupini. Tudi enoletna zelišča naj bo v tej skupini, če jih gojite več, pa v tretji, negnojeni. Zelišča bo sicer nekoliko manj bujna, a imela bo veliko več učinkovin. Trajna zelišča pa občasno, ne vsako leto, le pognojimo s kompostom. 1/3 vrta pognojimo s polnim priporočenim odmerkom kupljenegan organskega gnojila Biogrena 2 kg / 10 m 2 ali hlevskim gnojem (2,5 l/m 2 ) ali kompostom (8 10 l/m 2 ) in tam razvrstimo vrtnine iz prve skupine. Mednje po pravilih brih prijateljev razvrstite predvsem solato (paradižnik, paprika, jajčevec) in nadzemno kolerabico (blitva, kumare ), kasneje tudi motovilec, špinačo (paradižnik), užitni tolščak (portulak), ki ga sejte skupaj s sladko koruzo. Na drugo tretjino postavite vrtnine iz druge skupine in jo pognojite s polovičnim odmerkom kupljenih organskih gnojil ali komposta, nikakor pa ne s hlevskim gnojem. Tudi mednje razporedite vrtnine iz zadnje, četrte skupine. Na tretji tretjini pa so vrtnine iz tretje in četrte skupine, kombinirate jih tudi med seboj in po potrebi z vrtninami iz druge poljine (čebula in korenček). Naslednje leto pride prva skupina na gredice, kjer je letos druga skupina, in tako naprej. Vedno menjajte kar cele skupine, znotraj njih pa le po potrebi zamenjate posamezne vrtnine. Če vrt sadite samo v mešanih posevkih, kolobarjenje ni tako nujno in obvezno, čeprav sama kolobarim z glavnimi posevkom, prav tako pa celotne kombinacije selim po gredicah skupaj z ustreznim gnojenjem. NASVET Biogrena je organsko gnojilo za pripravo tal in gnojevanje, bogato s hranili in mikroorganizmi, ki biolosko aktivirajo tla. februar

22 KLUBSKE STRANI BERGAMO PARK SIGURTA Ogled parkov in vrtov GAIN IZLET 1. DAN: VERONA PARK GIUSTI STONE CITY (kamnito mesto) - BERGAMO Odhod avtobusa iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj (iz Maribora ob 4. uri, iz Celja ob 5. uri plačilo). Na poti ogled vrta Giusti, ki je praktično nespremenjen že od leta Nadaljevali bomo z obiskom Stonecityja pri Bergamu, kjer nas čaka 25 vrtov na odprtem s tematskimi zgodbami naravnih kamnov v povezavi z eksotičnimi rastlinami. Sledi ogled mesta Bergamo in»citta Alta«, katerega vas bo popeljala zobata železnica. Po ogledu vožnja v hotel in večerja. parkov na svetu. Sprehodili se bomo po mestecu Sirmione ob Gardskem jezeru, potem pa se odpravili v vrtni center Bussolengo pri Veroni. Na poti mov sledi še ogled parka in muzeja Castello San Pelagio v Due Carrari pri Pavi. Vrnitev v Ljubljano okoli 21.ure. Cena: 145 (najmanj 45 prijavljenih potnikov) CENA VKLJUČUJE: Avtobusni prevoz, vodenje, oglede in vstopnine po programu; nastanitev v hotelu 3* na bazi polpenziona. DOPLAČILA: Enoposteljna soba 25 ; zavarovanje odpovedi 7 ; manjša skupina oseb 15 ; odhod iz Maribora 20, Celja DAN: PARK SIGURTA SIRMIONE VRTNI CENTER BUSSOLENGO SAN PELAGIO Po zajtrku ogled parka Sigurta, ki se razprostira na 50 ha in si je prislužil sloves enega izmed najlepših naravnih PRIJAVE IN INFORMACIJE: Avantura d.o.o.,slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana, tel: Gain natečaj: Prvi spomladanski cvetovi Narava se že neustavljivo prebuja. Fotografirajte spomladanske cvetove bodisi na gredici, na drevju ali grmovju, ali pa tudi v lončkih in koritih. Tri najlepše bomo nagradili s Specialnim gnojilom za okrasne rastline. Fotografije nam 1.3. pošljite na naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali gaia@klubgaia.com. članica Vilma Mervič, Radeče članica Alenka Starc, Osp 22

23 KLUBSKE STRANI 21. srečanje članov Kluba Gaia RABAC, foto Stane Jerko Naše tradicionalno srečanje bo tudi tokrat v zelenem zalivu mesteca RABAC, obdanem z zelenjem in lepimi plažami. Tokrat v času maj, z novimi vsebinami, izleti in zabavo s Tanjo Žagar. Kot vsa ta leta tudi letos pripravljamo prisrčno tradicionalno srečanje članov, ki bo bogato z izobraževalnimi vsebinami, izleti in zabavnim programom. Letošnja vrtnarska predavanja in delavnice bo tematsko bogate in raznolike, strokovnjaki bo na razpolago tudi za svetovanja: Miša Pušenjak, Roman Mavec, Branka Urbanija Juvančič, Matjaž Mastnak, Matic Sever, Vanes Husič, Nevenka Breznik, CENA PO OSEBI: 85 EUR hotelsko naselje GIRANDEL- LA** m od lokacije predavanj 96 EUR hotel ALBONA*** cca 100m od lokacije predavanj 105 EUR - hotel MIRAMAR*** in ALEGRO*** cca 800m od lokacije predavanj (samo za lastni prevoz) 129 EUR hotel BELLEVUE**** cca 100 m od lokacije predavanj In hotel SANFIOR**** cca 400 m od lokacije predavanj, zunanji in notranji bazen CENA VKLJUČUJE: 2 polna penziona, turistično takso, stroške prijave, animacijo, zabavo z glasbo, organizacijo in vodstvo. POPUSTI: za otroke 7 let brezplačno, 50 % 14. leta, 20% popusta za tretjo osebo v 1/3 sobi. DOPLAČILA: Za enoposteljno sobo 10 EUR/dan. Avtobusni prevoz od EUR z odhodi iz Murske Sobote, Maribora, Celja, Brežic, Novega mesta, Slovenj Gradca, Velenja, Celja, Kranja, Ljubljane, Postojne, Nove Gorice, Kopra. Za izlete ob prijavi na avtobusu ali v Rabcu. Riziko odpovedi 6 EUR. Soba na morski strani 2,5 EUR/dan. Prijave in informacije na TURISTČNI AGENCIJI AVANTURA, tel: , , info@avantura.si ali pošljite prijavnico na naslov: Turistična agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana s pripisom»gaino srečanje«kontaktna oseba: Stojan Rus, tel: Priimek in ime: Naslov (ulica, hišna št., pošta, poštna št.): Telefon: Poleg sebe prijavljam še (ime in priimek): Zavarovanje rizika odpovedi: DA NE Avtobusni prevoz: DA NE Vstopno mesto: Hotel: Soba: 1/1, 1/2, 1/3, 1/4 Podpis: *Akontacija po osebki znaša 35 EUR, ostalo najkasneje aprila. februar

24 December 2015 in Januar 2016 Letnik 21 december 2015 December 2015 in Januar 2016 Letnik 21 1 december December 2015 in Januar 2016 Letnik 21 december Ekološko vrtnarjenje Gaina rekordna letina Igor Škerbot Tema meseca JELKE ZA VRT IN PRAZNIČNO DREVESCE Matjaž Mastnak Ne spreglejte SETVENI KOLEDAR IN ČLANSKA IZKAZNICA revija kluba Gaia Okrasni vrt VRTOVI NAJ Ekološko vrtnarjenje PRIPOVEDUJEJO T: FB: KlubGaia Mitja Gaina Škrjanec rekordna letina Igor Škerbot Tema meseca JELKE ZA VRT IN PRAZNIČNO DREVESCE Matjaž Vse Mastnak o... orhidejah za zimski okras Loreta Vlahović Ne spreglejte SETVENI KOLEDAR IN ČLANSKA IZKAZNICA revija kluba Gaia Okrasni vrt VRTOVI NAJ PRIPOVEDUJEJO T: FB: KlubGaia DARILO ZA NAJDRAŽJE Klubske ugodnosti: Kar zadeva vreme v sezoni, se prebiranje poleti svežih vsebnost nasvetov kislin in in zanimivosti, obstojnost brezplačno zmanjšujeta, svetovanje vsebnost na 080 sladkorja 81 22, pa druženje narašča. strokovnih in zabavnih srečanjih, specializirana vrtnarska popotovanja, cenejši nakupi s kuponi popustov, možnost sodelovanja v številnih nagradnih natečajih... Prijavnico pošljite na: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. Na revijo Gaia se lahko naročite in se včlanite v klub tudi po telefonu 01/ ali po elektronski pošti gaia@klubgaia.com. Letna naročnina je 22,00 EUR Mitja Škrjanec Vse o... orhidejah za zimski okras Loreta Vlahović Ekološko vrtnarjenje Gaina rekordna letina Igor Škerbot Tema meseca JELKE ZA VRT IN PRAZNIČNO DREVESCE Matjaž Mastnak Ne spreglejte SETVENI KOLEDAR IN ČLANSKA IZKAZNICA revija kluba Gaia Okrasni vrt VRTOVI NAJ PRIPOVEDUJEJO T: FB: KlubGaia Mitja Škrjanec Vse o... orhidejah za zimski okras Loreta Vlahović Dragi člani, ne zamudite izjemne priložnosti obdarite svoje najdražje za dan žena ali dan mučenikov z naročnino na revijo Gaia po akcijski ceni 16,00 EUR (velja od ). PRIJAVNICA Vaši podatki: Št. članske izkaznice: Ime in priimek: Naslov: Telefon: Če prijavljate drugega: Podatki novega člana (Položnico pošljemo njemu) Podatki obdarjenca (Položnico pošljemo vam) Ime in priimek: Naslov: Telefon: GAINA PREDAVANJA IN DELAVNICE Prosimo vas, da se na posamično predavanje predhodno prijavite na ali po e-pošti: gaia@klubgaia.com vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zastnega števila prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev). FEBRUAR MARIBOR, Kalia , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA VRHNIKA, Agrocenter Mlin, Jelovškova , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA LESCE, Čebelarski m , ob 17.00, predavanje, Nevenka Breznik VSE O ZELIŠČIH NOVO MESTO, KZ Krka Novo Mesto - AGROSVET , ob 14. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA NOVO MESTO, KZ Krka Novo Mesto - AGROSERVIS , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA LJUBLJANA, Bauhaus BTC , ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA LJUBLJANA, Bauhaus Rudnik , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA DOBROVA, Eurogarden, Podsmreka 7B , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA SLOVENJ GRADEC, KGZ - Stari trg Podgorska c. 97 a , ob 14. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA DRAVOGRAD, Zadruga Dravograd, Meža 21 (sejna soba) , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA KRANJ, Kgz Sloga Kranj Z.o.o., Šuceva , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA NOVO MESTO, Vrt pri Mariji Džamdžič, Košenice , ob 16. uri, delavnica, Vanes Husić REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA MEDVODE, KZ Medvode , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA PTUJ, KZ PTUJ, Kmetijska trgovina Markovci , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA

25 KLUBSKE STRANI MAREC ŠEMPETER PRI GORICI, Biotehniška Šola, Učilnica 10 a , ob 18. uri, predavanje, Loreta Vlahović ZASADITVE ZA BALKONE IN TERASE TD MENGEŠ , ob 16. uri, delavnica, Vanes Husić REZ SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJA LUCIJA - KZ Agraria Koper , ob 14. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT KOPER - KZ Agraria Koper , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT LOKOVICA PRI ŠOŠTANJU, Dom Krajanov, KS Lokovica , ob 9. uri, predavanje in delavnica, Iztok Uršič OBREZOVANJE KAKIJA, KIVIJA IN GRMIČEVJA VELENJE, Dom krajanov Kavče pri Velenju , ob 9. uri, predavanje in delavnica, Iztok Uršič OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA MEDVODE - KZ Medvode , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT KRANJ - KGZ Sloga Kranj z.o.o., Šuceva , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT CELJE - Kalia , ob 14. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT NOVO MESTO - Kalia , ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT VOLČJI POTOK - Arboretum , ob 16. uri, predavanje, Nevenka Breznik PRIPRAVA TAL IN PRVE SETVE SLOVENJ GRADEC - KGZ, Stari trg Podgorska c. 97 a , ob 14. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT DRAVOGRAD - Zadruga Dravograd, Meža 21 (sejna soba) , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT CELJE, Sejem Flora , ob uri, Iztok Uršič JAGODIČEVJE NA DOMAČEM VRTU , ob 10. uri, Loreta Vlahović VRTNARJENJE NA BALKONU IN TERASI LJUBLJANA, Bauhaus BTC , ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT LJUBLJANA, Bauhaus Rudnik , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT RAČE, Grad Rače, , ob 10.uri, delavnica, Iztok Uršič REZ IN CEPLJENJE SADNIH RASTLIN MARIBOR, Bauhaus , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT NOVA GORICA, Merkur , ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT LJUBLJANA, Merkur BTC , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT MURSKA SOBOTA, Kalia , ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT MARIBOR, Kalia , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT NAKLO, Biotehniški Center , ob 17. uri, predavanje, Nevenka Breznik SPOMLADANSKA PRIPRAVA VRTA BRDO PRI LUKOVICI, Savnjak KIS , ob 14. uri, delavnica za Gaiane, Roman Mavec OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA KRŠKO, Eurogarden D.o.o., Cesta krških žrtev , ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia SAMOOSKRBNI VRT februar

26 V kolikor poteka na isti izdelek V kolikor redna poteka akcija vnatrgovini, isti izdelek vam V kolikor redna popustpoteka akcija Gaia ne vnatrgovini, pripada. isti izdelek vam V kolikor redna popustakcija poteka Gaia ne v na trgovini, pripada. isti izdelek vam V kolikor popust redna poteka akcija Gaia ne vna trgovini, pripada. isti izdelek Vvam kolikor redna popust poteka akcija Gaiana ne v trgovini, isti pripada. izdelek va KUPONI POPUSTOV - SAMO ZA ČLANE KLUBA GAIA specialno gnojilo specialno gnojilo Pla dnosti uveljavite tako, da Ugodnosti uveljavite tako, da Ugodnosti uveljavite tako, Organik da Ugodnostivrt uveljavite tako, Biogrena da uveljavite tako, daorganik Organik Organik Biogrena Biogrena Bio plantella Organik BioUgodnosti plantella vrt cvet Biogrena Bio plantella vrt cvet Organik Biogrena Bio plantella vrtcvet Biogrena Bio plan P za vrtnice za vrtnice æete posamezne kuponœke izreæete posamezne kuponœke in jih izreæete posamezne kuponœke jih izreæete jih1 L posamezne kuponœke 20 kg in jih 20 kg25 kg 20 kg25in kg 1 L posamezne kuponœke 20 kg25inizreæete kg 1L 20 kgin25jihkg1 L 1 L 20 kg 25 kg1 L 1 L 25 kg 1 1 kg 1 kg nakupu opredeljenega izdelka ob nakupu opredeljenega izdelka ob nakupu opredeljenega izdelka ob nakupu opredeljenega izdelkaob nakupu opredeljenega izdelka dloæite na blagajni loœene predloæite na blagajni loœene predloæite na blagajni loœene predloæite na blagajni loœene predloæite na blagajni loœene Izdelek po izbiri dajalne, navedene glavi prodajalne, navedene v glavi prodajalne, navedene v glavi prodajalne, navedene v glavi prodajalne, navedene v glavi V vseh vprodajalnah: Gaina KZ onov in œlansko izkaznico. kuponov œlansko Koroška KGZ, KZ Krka, KZinPtuj, KGZizkaznico. kuponov in œlansko izkaznico. kuponov in œlansko izkaznico. kuponov in œlansko izkaznico. amezen kuponœek velja ob Posamezen kuponœek velja ob Posamezen kuponœek velja ob Posamezen kuponœek velja ob Posamezen kuponœek velja ob Krpan, KZ Laško, KZ Domžale, KZ Braupu enega ali veœ izdelkov na nakupu enega ali veœ izdelkov na nakupu enega ali veœ izdelkov na nakupu enega ali veœ izdelkov na nakupu enega ali veœ izdelkov na slovče, KZC Cerklje, KGZ Sloga Kranj, grafiji in samo v spodaj fotografiji in samo v spodaj fotografiji in samo v spodaj fotografiji in samo v spodaj fotografiji in samo v spodaj KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ edenih trgovinah. Ponovno vamnavedenih trgovinah. Ponovno vamnavedenih trgovinah. Ponovno vamnavedenih trgovinah. Ponovno vam navedenih trgovinah. Ponovno vam Trgovec obvezno vpiše ujamo kupone lastni izbiri, ponujamo ki kupone po lastni izbiri, kiponujamo kupone po lastni izbiri, ponujamo ki kupone po lastni izbiri, ponujamo ki kupone po lastni izbiri, ki Loškapozadruga in Prigo. ime izdelka in število uporabite za izbrani izdelek. jih uporabite za izbrani izdelek. jih uporabite za izbrani izdelek. jih uporabite za izbrani izdelek. jih uporabite za izbrani izdelek. kosov! vilo kosov ali izdelek se vpiše Število kosov ali izdelek se vpiše Število kosov ali izdelek se vpiše Število kosov ali izdelek se vpiše Število kosov ali izdelek se vpiše Ne velja za KZ Krka. kupon na Ugodnosti prazno œrto. œke na kupon nada prazno œrto. œke na kupon na praznoin œrto. œke na kupon na prazno œrto. izdelka œke na predložite kupon na prazno œrto. œke uveljavite tako, izrežete posamezne kupončke jih ob nakupu opredeljenega na blagajni ločene prodajalne, Øt. kosov: Øt. kosov:øt. kosov: Øt. kosov:øt. kosov:øt. kosov: Øt. kosov: Øt. kosov:øt. kosov:øt. kosov: Øt. kosov: Øt. kosov: Øt. kosov:øt. kosov: Øt. kosov: Øt. kosov: Øt. kosov: Øt. koso Št.kosov: Katero: te lahko uve ljavljali v glaviboste lahko uve ljavljali izkaznico. boste lahko uveljavljali boste lahko uveljavljali ali več boste lahko uve ljavljali kuponov in člansko Posamezen kuponček velja ob nakupu enega izdelkov fotografiji innisamo vvizplaœljiv spodaj navedenih ni navedene izplaœljiv ni izplaœljiv ni vizplaœljiv ni izplaœljiv ni izplaœljiv ni vizplaœljiv ni izplaœljiv ni izplaœljiv ni izplaœljiv ni vizplaœljiv v nina izplaœljiv ni izplaœljiv ni izplaœljiv izplaœljiv ni v ni v izplaœljiv ni izplaœljiv ni izplaœljiv ni v izplaœljiv ni izplaœl v goton oœenega datuma na kuponœku. loœenega datuma na kuponœku. loœenega datuma na kuponœku. loœenega datuma na kuponœku. loœenega datuma na kuponœku. in od in in od 4.od in in od in je4.unovœljiv od 4.5. od 4.5. in je5.unovœljiv in odin 4. od in je4.unovœljiv od od in je4.5.unovœljiv in je5.unovœljiv od in 4.odin 4. od5. in je4.unovœljiv od5. in 4.5. od in jeod 4.5.unovœljiv in 4.je 5.unovœljiv od in je5.unovœljiv 4.od in 4. od5. 4.od5. in 4.5. in jeod5.unovœljiv in4.je unovœljiv od in je5.uno 4.od 2d 20 %% %% 20 rodendrone 50 l za potaknjence 50 l Zemlja za okrasne rastline 50 l Biogrena organik organik Biogrena organik Biogrena balkonia Biogrena balkonia organik balkonia organik balkonia balkonia za jagode za jagode BIO PLANTELLA, VIVERA za jagode BIO PLANTELLA, VIVERAza jagode BIO P 25 kg 20 kg 45 L, 60 L25 20 kg45 L, kg 45 L, 60 L ali 70 L 20 kg 45 L, 60 L ali 70 L ali kg 70 L 20 kg 45 L, 60 L 25 ali kg 70 L L alikg70 L 1 kg ali po lastni izbiri 7,5 1 kg ali lastni izbiri kgef Biogrena 25 kg1ali Bio Start zemlja Zemlja1zakg Organik 25 kgeffect Organik kgeffect po Biogrena organik 25 kg 20 kg Vrtna zemlja 50 l trgovinah. Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jih uporabite za izbrani izdelek. Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno črto. ni izplačljiv očke boste lahko uveljavljali ločenega datuma na kupončku. in je unovčljiv v času specialno gnojilo specialno Izdelek gnojilo PLANTELLA, specialno Izdelek gnojilo PLANTELLA, specialn Izd 1 50 L L 10 kg 750 ml 1 L 50 L 10 kg 750 ml Organik 20 kg 1L Proti mahu 5 kg 20 %% mlkg Specialno gnojilo za travo 20 kg 20 %% 20 1 L 50 L 750 ml 20 kg Proti mahu 10 kg 50 L ml kg Ratimor mehka vaba 500 g 50 L 20 kg Arion plus 250 g 50 L 20 kg Specialno sadjarsko gnojilo 3 kg sov: Katera:Øt. kosov: Katera:Øt. kosov: Øt. Øt. kosov: kosov: Katera: Øt. Øt. kosov: kosov: Katera: kosov: Øt. kosov: Katera: kosov: kosov: Katera: Trgovec obvezno vpiøe imeøt.izdelka in øtevilo kosov! Trgovec obvezno ni vpiøe imeøt. izdelka in Øt. øtevilo kosov! Trgovec obvezno ni vp Št.kosov: Št.kosov: Katero: Št.kosov: Katero: Št.kosov: Katero: Št.kosov: Katero: Št.kosov: Katero: Št.kosov: in odizplaœljiv 4. Katero: in odni 4. Katero: izplaœljiv 5. v v v v v v ni izplaœljiv v vizplaœljiv v ni vizplaœljiv v 5. v izplaœljiv v ni izplaœi Ne velja za izdelke v akciji! Ne velja za izdelke v akciji! Ne velja za izdelke novœljiv od in 4.je unovœljiv 5.od 4. in jeunovœljiv 5. od in 4. je unovœljiv 5.od in 4.je unovœljiv in 5.od od4. in je 4.unovœljiv 5. 5.od in 4. je unovœljiv in 5.od inod4.je unovœljiv in 4. 5.od 5.od 4. in je 4.inunovœljiv je5.unovœljiv 5.od odin 4. je unovœljiv 4. in 5.od 5. od4. in od in je4.inunovœljiv 5.od od in od in 4. 5.od 4.in 5. 20ov ni izplačljiv ni izplačljiv ni izplačljiv ni izplačljiv ni izplačljiv ni izplačljiv ni izplačljiv in je unovčljiv v času in je unovčljiv v času in je unovčljiv v času in je unovčljiv v času in je unovčljiv v času in je unovčljiv v času in je unovčljiv v času organik zemlja za okrasne rastline organik zemlja za okrasne rastline total-r organik zemlja za okrasne rastline total-r organik zemlja cvet za okrasne rastline total-r zemlja cvet za okrasne proti rastline mahu total-r zemlja za cvet okrasne proti rastline mahu total-r Pla cv organik sov: v v v v v v ni izplaœljiv v v v ni izplaœljiv v v Katero: ni izplaœ Št.kosov: Katero: Št.kosov: Št.kosov: Katero: Št.kosov: Katero: Št.kosov: Katero: Št.kosov: Katero: Št.kosov: Katero: novœljiv od in 4.je unovœljiv 5.od 4. in jeunovœljiv 5. od in 4. je unovœljiv 5.od in 4.je unovœljiv in 5.od od4. in je 4.unovœljiv 5. 5.od in 4. je unovœljiv in 5.od inod4.je unovœljiv in 4. 5.od 5.od 4. in je 4.inunovœljiv je5.unovœljiv 5.od odin 4. je unovœljiv 4. in 5.od 5. inod4.je unovœljiv in 4. 5.od 5.od 4. in je 4.inunovœljiv je5.unovœljiv 5.od odin 4. je unovœljiv 4. in 5.od 5. od4. in od in je4.inunovœljiv 5.od20 1o 3 20 L L 10 kg 7,5 kg 3L 20 %% 20 Izdelek po izbiri Gaina 20 %% kg 7,5 kg 3 L 20 L 7,5 kg 5 kg Proti mahu 10 kg Bio Start zemlja za potaknjence 20 l 3 L 20 L Organik 7,5 kg 7,5 kg 5 kg 20 L 7,5 kg 5 kg Biogrena 25 kg 20 L Specialno gnojilo Vrtna zemlja 50 l za travo 20 kg 5 kg 20 L 5 kg ni izplačljiv ni izplačljiv ni izplačljiv ni izplačljiv ni izplačljiv ni izplačljiv ni izplačljiv specialnočasu gnojilo specialno gnojilo specialno gnojilo specialno gnojilo specialno gnojilo in proti je unovčljiv v času inproti je unovčljiv v času Pla in je unovčljiv v in je unovčljiv v času in je unovčljiv v času in je unovčljiv v času cvet in je unovčljiv v času balkonia balkonia organik balkonia organik balkonia organik cvet balkonia mahu organik cvet balkonia mahu organik cv za vse vrste trav za vse vrste trav za vse vrste trav za vse vrste trav za vse vrste trav Trgovec obvezno vpiše ime izdelka in število kosov! sov: v v v v v ni izplaœljiv v v ni izplaœljiv v v ni izplaœ v v Št.kosov: Katero: Katero: Katero: Št.kosov: Katero: Št.kosov: Katero: Št.kosov: Katero: Št.kosov: Katero: novœljivšt.kosov: od in 4.je 5. in jeunovœljiv od in unovœljiv in od4. 4.unovœljiv 5. 5.od je unovœljiv in inod4.je unovœljiv 4. 5.od 5.od 4. in je je5.unovœljiv od in 4. je unovœljiv 4. 5.od 5. inod4.je unovœljiv in 4.Št.kosov: in je 4.inunovœljiv 5.od 4. je unovœljiv in 5.od od4. in od in je4.inunovœljiv 5.od20 1o unovœljiv od je unovœljiv od in 4.je 5.od in je in 4. 5.od in 4.inunovœljiv 5.od in 4. 5.od 5.od je5.unovœljiv odin ve ugodnosti Merkurjeve za c lane ugodnosti Merkurjeve KlubazaGaia c lane ugodnosti Merkurjeve inkluba imetnike zagaia c lane ugodnosti Merkurjeve Merkurjeve inkluba imetnike zagaia c lane ugodnosti Merkurjeve kartice Merkurjeve inkluba imetnike zaupanja! zagaia ugodnosti c lane kartice Merkurjeve inkluba imetnike zaupanja! za c lane Gaia kartice Merkurj in Kluba imet zau ni izplačljiv in je unovčljiv v času a iz nskih ni izplačljiv in je unovčljiv v času ni izplačljiv in je unovčljiv v času ni izplačljiv in je unovčljiv v času ni izplačljiv in je unovčljiv v času ni izplačljiv in je unovčljiv v času ni izplačljiv in je unovčljiv v času PLNATELLA SPECIALNO GNOJILO PLNATELLA SPECIALNO GNOJILO PLNATELLA SPECIALNO GNOJILO PLNATELLA SPECIALNO GNOJILO PLNATELLA SPECIAL BIO PLANTELLAPLANTELLA BALKONIA BIO PLANTELLAPLANTELLA BIO PLANTELLA BIO PLANTELLA PLANTELLA FORMULA 365 BIO PLANTELLA PLANTELLA FORMULA 365 BIO PLANTELLA PLANTELLA FORMULA 365 PLAN PLANTELLA BALKONIA BALKONIA PLANTELLA BALKONIA PLANTELLA BALKONIA TRAV UNIVERZAL TRAV UNIVERZAL VRSTENUTRIVIT TRAV UNIVERZAL ZA za VSEtrave VRSTE TRAV UNIVERZAL ZA VSE VRSTE mem TRAV NUTRIVIT UNIVERZAL NUTRIVIT UNIVERZAL NUTRIVIT membransko za trave membransko gnojilo NUTRIVIT membransko gnojilo za trave Popust uveljavite 45 L 45 L 45 LZA VSE VRSTE 45 LZA VSE VRSTENUTRIVIT 45gnojilo L ZA VSE Bio 5 kg 5 kgspecialno 5 kgzemlja za 5 kgstart zemlja 5 kg 3 kg 3 kg 3 kg 3 3 kg kg 3 3 kg kg 3 kg 3 kg člani kluba Gaia 3 kg Biogrena 25 kg zemlja iz Pet komponentna zemlja iz Pet komponentna zemlja iz Pet komponentna Pet komponentna zemlja iz Pet komponentna zemlja iz za potaknjence 50 lgnojilo sadjarsko gnojilospecialno 3 100% kg okrasne rastline 50100% l Mineralno specialno gnojilo Mineralno gnojilo Mineralno specialno gnojilo Mineralno specialno gnojilo Mineralno specialno organskonajkakovostnejøih gnojilo 100% organskonajkakovostnejøih gnojilo 100% organsko gnojilo Gnojilo organsko s podaljšanim gnojilo delovanjem Gnojilo organsko s podaljšanim gnojilo delovanjem 100% organsko s podaljšanim gnojilo delovanjem Gnoji na blagajni najkakovostnejøih100% huminskih huminskih huminskih najkakovostnejøih huminskih najkakovostnejøih huminskih vobogatena granulah zza vobogatena granulah z za v granulahz Bio v granulahza temelji v granulah teme rastline vrt in okrasneøot, rastline temelji vrt in na okrasne najsobnejši rastline za temelji vrt in na okrasne najsobnejši rastline vrt in okrasne na najsobnejši rastline øot, obogatena z za Biovrt in okrasne øot,rastline obogatena z za Biovrt in okrasne øot, Bio Bio øot, obogatena ob predložitvi za gnojenje za gnojenje za gnojenje za gnojenje za gnojenje v obliki granul z v obliki granul z v obliki granul z v tehnologiji obliki granul izdelave. z Hranila se v tehnologiji obliki granul izdelave. z Hranila se v obliki tehnologiji granul izdelave. z Hranila se tehno rastlinskimi vlakni in hranili rastlinskimi vlakni in hranili rastlinskimi vlakni in hranili rastlinskimi vlakni in hranili rastlinskimi vlakni in hranili Merkurjeve vseh in presajanje vseh in presajanje vseh inglede vseh gledeuravnoteženo vseh glede na nadzo uravnoteženo za NPK uravnoteženo NPK uravnoteženo NPK uravnoteženo nadzorovano sproščajo na uravnoteženo nadzorovano NPK sproščajo nanadzorovano NPK sproščajo za sajenje in presajanje sajenje in presajanje za sajenje za sajenje zanpk sajenje presajanje vrst trav in vrst trav in vrst trav in vrst trav in vrst trav in formulo in visoko formulo in visoko formulo in visoko formulo temperaturo in visoko zemlje vlago terformulo temperaturo in visoko zemlje in vlago formulo tertemperaturo in visoko zemljezaupanja. in vlago ter temp kartice vseh vrst balkonskih vseh vrst balkonskih vseh vrst balkonskih vseh vrst balkonskih vseh vrst in balkonskih travniških travniških travniških travniških travniških vsebnostjo huminskih in roæ. vsebnostjo huminskih in roæ. vsebnostjo huminskih in roæ. vsebnostjo tako zagotavljajo huminskih uravnoteženo in vsebnostjo tako zagotavljajo huminskih uravnoteženo in vsebnostjo tako zagotavljajo huminskih uravnoteženo in tako Predstavljeni in sobnih roæ. in sobnih in sobnih in sobnih in sobnih roæ. rastlin. skozi fulvinskih rastlin. skozi rastlin. skozi prehr fulvinskih kislin. fulvinskih kislin. rastlin. fulvinskih kislin. rastlin. fulvinskih prehranokislin. travne zelenice prehranokislin. travne zelenice fulvinskih prehrano kislin. travne zelenice izdelki so na celotno rastno sezono. celotno rastno sezono. celotno rastno sezono. celotn -20% -20% -20% -20% SLO SLO SLO SLO SLO MERKURJEVE UGODNOSTI ZA ČLANE KLUBA GAIA-20% IN -20%-20% -20% -20% -20% -20% -20%-20-20% 20% -20% -20% -20% IMETNIKE MERKURJEVE voljo v izbranih KARTICE ZAUPANJA centrih Popust uveljavite œlani KlubaPopust Gaia nauveljavite blagajni ob œlani predloæitvi KlubaPopust Gaia Merkurjeve nauveljavite blagajni kartice ob œlani predloæitvi zaupanja. Kluba Popust Gaia Merkurjeve Predstavljeni nauveljavite blagajni kartice izdelki ob œlani predloæitvi zaupanja. Kluba so napopust Gaia voljo Merkurjeve Predstavljeni na vuveljavite blagajni kartice izdelki ob œlani predloæitvi zaupanja. Kluba so na Popust Gaia voljo Merkurjeve Predstavljeni uveljavite na v blagajni kartice œlani izdelki ob predloæitvi Kluba zaupanja. somerkur, nagaia voljo Merkurjeve Predstavl navblagaj anili NOVOST: izbranih trgovskih NOVOST: NOVOST: NOVOST: NOVOST: NOVOST: na oddelkih centrih Merkur, izbranih na trgovskih oddelkih zcentrih vrtnimmerkur, programom. izbranih na trgovskih oddelkih Ponudba zcentrih vrtnim velja od Merkur, programom. izbranih 4. na oddelkih trgovskih Ponudba 5. z centrih vrtnim velja odprogramom. Merkur, izbranih 4. na trgovskih oddelkih Ponudba 5. zcentrih velja vrtnim odmerkur, programom. izbranih 4. na trgovskih oddelkih Ponudba 5. centrih z vrtnim velja Merkur, odprogramom. 4. na oddelk Pon t ni izplačljiv in je unovčljiv v času ti c a os t u go d n Št.kosov: Katero: ni izplačljiv in je unovčljiv v času ti c a os t odn Št.kosov: ugkatero: i os i a i i i w w w.k lubgaia.si ti c u go d n Št.kosov: Katero: kar a u go d nos t kar 26 ti c kar a u go d nos t kar kar ti c ni izplačljiv in je unovčljiv v času Št.kosov: Katero: ni izplačljiv in je unovčljiv v času z vrtnim programom.

27 KLUBSKE STRANI Mladi vrtnarji na Goriškem Klub Gaia so povabili na dan odprtih vrat v Šolski center Nova Gorica, na Biotehniško šolo. Sodelovali smo kot strokovni predavatelji za načrtovanje zelenjavnega vrta. Kot moderni pristop k vrtnarjenju smo predstavili in skupaj z dijaki uporabili brezplačno aplikacijo Naredivrt.si za načrtovanje vrta. Sodelovalo je več skupin dijakov različnih smeri in starosti. Ker so sodelovali dijaki vrtnarstva in naravovarstva, se je razvila vrsta debat na temo varovanja okolja z ekološkim vrtnarjenjem Aplikacija Naredivrt.si je požela ogromno zanimanja, ker se uporablja preko računalnika, tablice ali pametnega telefona. V različnih skupinah smo z dijaki skupaj izdelali več vrtov. Prisotni so bili dijaki 1., 2. letnika vrtnarstva in 4. letnika naravovarstva. Vrtnarji so bili navdušeni nad uporabnostjo in enostavno uporabo aplikacije. Povedali so, da bo uporabna tudi v učne namene, saj vsebuje veliko podatkov o rastlinah, kolobarju in o varstvu rastlin. Po koncu delavnic smo imeli še predstavitev slaščičarskih izdelkov dijakov šole in ostalih dejavnosti. Za zabavni program je poskrbela tudi folklorna skupina. NAGRADNA IGRA MOJ ZELENJAVNI VRT Izrišite načrt svojega idealnega zelenjavnega vrta z in se potegujte za super nagrade!! Do izrišite vrt svojega zelenjavnega vrta z našo aplikacijo Naredivrt.si in nam ga pošljite na naslov gaia@klubgaia.com. Pripišite svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, velikost vrta, število članov v gospodinjstvu). Izmed vseh prejetih načrtov bomo 6.3. izžrebali 3 srečneže, ki bo prejeli Bio Paket za organsko vrtnarjenje, s katerim bo zelenjavni vrt odlično uspeval in uživali boste v okusni zdravi mači zelenjavi. februar

28 EKOLOŠKI VRT POŠKODBE ZARADI MRAZA Darinka Koron Rastline zmernega pasu so se v svojem razvoju prilagodile štirim letnim časom. Po zimskem počitku, ob toplejših pomladnih temperaturah, začneta brstenje in cvetenje. Poletje in jesen sta čas zorenja. Postopen prehod rastlin v mirovanje je za odpornost na zimski mraz najpomembnejši. Pomrznjeni grmi jagod Listopadne rastline po obarvanju liste odvržejo. Hranila, pribljena v toplih sončnih dneh, se premestijo v les in korenine. Tudi pri zimzelenih rastlinah poteka proces selitve hranil v veje, deblo in korenine. S tem, ko se sladkorji skladiščijo v lesenih delih rastlin, korenikah ali gomoljih, se v rastlinskem soku zmanjša delež vode, kar omogoča boljšo prezimitev. Sneg je izolator Posledica prevelike količine kalija v jagodah Večina sadnih rastlin zmernega pasu prenese temperature -20 C, nekatere celo -35 C. Pod snegom so poškodbe rastlin zaradi mraza manjše ali jih sploh ni. Sneg je pomemben tudi za koreninski sistem, ki je na nizke temperature bolj občutljiv kot nadzemni del rastline. V zimskem obbju veliko škode povzroči tudi veter, ki tudi pri rastlinah poveča občutek hladnosti. V zadnjih letih se vse pogosteje pojavljajo neobičajni prehodi iz enega v drugi letni čas. Velika so tudi nihanja znotraj letnega časa. Rastline se hitrim spremembam ne morejo prilagajati in zato pozebejo. Gnojimo spomladi in poleti Zaradi mraza so med jagodičastimi rastlinami najpogosteje prizadete maline in robide. Zaradi milih jeseni, ki jih prekinjajo krajša obbja nizkih temperatur, je mirovanje moteno. Rastline rastejo lgo v jesen, potem pa zaradi izrazitega padca temperatur pozebejo. Pozebo opazimo v času spomladanskega brstenja. Na poganjku odženejo le spodnji brsti, zgornji pa ostanejo zaprti. Včasih se brsti celo razprejo in iz zalog hrane v poganjku ozelenijo prvi lističi, ki se kmalu posušijo. Ob takem pojavu je najbolje, da poganjke porežemo zdravih zelenih brstov. Enkrat rodna malina se bo okrepila in v prihodnjem letu normalno rodila na poganjkih, ki bo iz tal odgnali v letošnjem letu. Koreninski sistem malin in robid je kaj odporen na nizke zim- Pozeba malin ske temperature. Drugače je, če nam pozebejo nadzemni deli grmovnatih rastlin, ki imajo večletne poganjke. Pri ribezih (črni, rdeči, beli, kosmulje, josta) se to zgodi zelo redko, ker so prilagojeni na zelo nizke temperature. Pogostejše so pozebe poganjkov pri ameriških borovnicah. Občutljive so novejše sorte, ki so križane z manj odpornimi sortami južnega tipa. Za večjo odpornost rastlin z dušikom gnojimo le začetka poletja. Hitrejše lesenenje poganjkov pa pospešimo s škropljenjem rastlin z voljenimi bakrovimi pripravki. Zimska pozeba jagod je pogosta le v letih brez snega. Bolj so občutljive sorte, ki imajo visoko rast (poganjki) in sorte, primerne za sajenje v južnih predelih. Poškodbe jagod poveča veter, ki iz okolice korenike odnese zemljo. Manjše nasade ali jagode v mačem vrtu pred zimskim mrazom zaščitimo z različnimi zastirkami. 28

29 Preveč ali premalo hranil Darinka Koron Rastline so živa bitja, ki si s pomočjo sonca iz vode, zraka in nekaj osnovnih sestavin tal proizvedejo snovi, ki jih potrebujejo za rast in razvoj. Rastišča so raznolika, od izrazito skromnih izrazito bogatih. Preobilje dušika pa naredi neokusne plove in neodporne rastline. Pomanjkanje železa v ameriških borovnicah na premalo kislih tleh snih tleh sežejo največjo količino in kakovost pridelka. Dušik ali železo Pomanjkanje dušika se pri jagodičastih rastlinah kaže kot bledikavost, ki jo pogosto zamenjamo s pomanjkanjem drugih hranil (železo, magnezij). Ble zeleno barvo ali celo rahlo rumenenje in rdečenje se pri jagodičastih rastlinah (predvsem malinah) pojavi tudi ob daljši spomladanski ohladitvi ali lgotrajnem deževnem obbju. Glavni kazalec pomanjkanja dušika je nizek pridelek. Tudi preobilje dušika se kaže v slabem pridelku. Rastline so izrazito bujne, jagode z lgimi listnimi in cvetnimi peclji, ki kmalu poležejo, ostale grmovnate rastline pa s številnimi talnimi poganjki. V Sloveniji so najpogostejša rahlo kisla nevtralna tla, z ustrezno količino organske snovi in kalija, ter z delnim pomanjkanjem fosforja. V tleh, ki niso najprimernejše rastišče za sadne rastline, pogosto prihaja motenj, ki se najprej izrazijo v slabi rasti, nato pa še najpogosteje v spremembah na listih. Neprimerno rastišče za jagodičaste rastline ne predstavljajo le tla s premalo hranil, temveč taka s preobiljem. Jagode s preveč hranil (dušik, fosfor kalij) so manj odporne na bolezni in slabega okusa. Predvsem dušik v povezavi s prevelikimi količinami vode je tisti, zaradi katerega so plovi jagod prazni. Od jagodičastih rastlin so le maline tiste, ki v bogatih humuizrazijo predvsem v slabi rasti. Pomen kalija Pomanjkanje kalija se pri jagodičevju izrazi v kakovosti plov. Na listih se izrazi v pordečitvi in odmiranju starejših listov. Prevelike količine kalija se poleg slabe rasti izrazijo v strukturi lista. S kalijem prehranjena rastlina ima krhke in drobljive liste, izrazito temno zelene barve. Pri vseh jagodičastih rastlinah je velikega pomena tudi uravnotežena prehrana s kalcijem, ki je predpogoj zdravega in obstojnega pridelka. NOVO Ble rumeni listi malin zaradi pomanjkanja dušika Pomanjkanje fosforja Izrazi se v temni barvi listov. Listi so pogosto rdeče obrobljeni. Pri jagodah se pomanjkanje fosforja pogosta zamenja s pepelasto plesnijo. V manj prehranjenem rastišču pomanjkanje fosforja rastline naknadijo s simbiozo z mikoriznimi glivami. Prevelike količine fosforja se pri jagodičastih rastlinah Bio Nutrivit za borovnice - visokokakovostno organsko gnojilo optimalne kislosti vsebuje naravni dusik za boljso razvejanost grmov (veliko socvetja, veliko plov) februar 2016 NASVET 29

30 EKOLOŠKI VRT Gnojenje vinske trte prof. dr. Denis Rusjan Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani GNOJENJE MORA POSTATI V TRAJNOSTNEM VINOGRADNIŠTVU VSAKOLETNA PRAKSA, SAJ KLJUB DEJSTVU, DA JE VINSKA TRTA MANJ ZAHTEVNA RASTLINA, LE-TA KLJUB TEMU POTREBUJE DOLOČENE KOLIČINE HRANIL, KI JI OMOGOČAJO VSAKOLETNO RAST IN RODNOST. DA BI BILA KOLIČINA DODANIH ELEMENTOV Z GNOJENJEM ČIM BOLJE IZKORIŠČENA S STRANI RASTLINE, SE SVETUJE, DA SE GNOJENJE IZPELJE ŠELE PO OPRAVLJENI KEMIJSKI ANALIZI ZEMLJE OZIROMA IZDELANEM GNOJILNEM NAČRTU. Za optimalno gnojenje je potrebno upoštevati oziroma se seznaniti s petimi pravili, in sicer: katere elemente potrebuje trta, kakšna je funkcija posameznega elementa, v kateri fenofazi je potreba po ločenem elementu največja, kdaj in koliko je potrebno gnojiti rastlino. Vinska trta za optimalno rast in rodnost potrebuje največ dušika (N), fosforja (P), kalija (K), magnezija (Mg) in kalcija (Ca), večji delež le-katerteih se iz vinograda odpelje v obliki grozdja.; npr. Vv 10 tonah grozdja je kg N, 3-10 kg P, kg K, 1-5 kg Mg in 0,5-2,0 kg Ca. Za trto pomembni mikroelementi pa so železo (Fe), bor (B), mangan (Mn), cink (Zn) in baker (Cu). Pomen organskega gnojenja N je pomemben predvsem za rast in gradnjo mladik, listov in grozv spomladi in po trgatvi za kopičenje rezervnih snovi v koreninah, K je zelo pomemben za gradnjo grozv, reguliranje transporta vode po rastlini ter igra pomembno vlogo pri lignifikaciji rozg po trgatvi, P lahko pripišemo velik pomen pri transportu energije po rastlini, predvsem v njenih zelenih delih, Mg je esencialen za fotosintezno aktivnost, saj je del klorofila in je zato za sintezo sladkorjev neobhoden, Ca pa je gradnik številnih celičnih sten, uravnava prepustnost membran in daje trto kožici jagod. Makroelemente naj bi se dalo v tla, od koder jih lahko trta sprejme preko korenin, medtem ko se mikroelemente priporoča dati preko listov, foliarno. Gnojenje v tla se mora opraviti ob intenzivni rasti korenin, to je takoj po po trgatvi in po brstenjuu in po trgatvi. Vinogradna tla z optimalno vsebnostjo posameznih elementov so tista, ki vsebujejo od mg P2O2, od mg K2O in nad 14 mg MgO na 100 g tal. Pomanjkanje dušika Najbolj enostavna odmera in hitro učinkovanje elementov se sega z uporabo NPK Mg mineralnih gnojil, ki pa nimajo nikakršnega učinka na tla oziroma življenje v njih. Za tovrstni učinek se priporoča koriščenje organskih gnojil, saj se obenem ne samo podaljša učinek gnojenja, ampak se poveča tudi vsebnost organske mase (optimalno med 1,5 in 2,5 % v vinogradnih tleh), zračnost tal, rastline, rastoče v takih tleh pa tudi lažje prenašajo sušni stres. Morda gre poudariti, da se najcenejši vnos organske mase v tla seže z ureditvijo trajne ozelenitve v medvrstnem prostoru. NOVO NASVET Organik za vinograde- visoko kakovostno organsko gnojilo za vinsko trto z danim železom v obliki kelatov in sulfatov, zmanjsuje pojavnost kloroze. 30

31 Sajenje neprehodne žive meje Sadiko previdno izlončimo. Če imamo tako z golimi koreninami, pregledamo korenine in odstranimo vse poškovane. Nevenka Breznik Žive meje služijo temu, da je naš vrt tudi intimen kotiček, zavarovan pred pogledi in neželenimi obiskovalci. Hkrati lepo uokvirjajo obliko vrta in poudarijo pisane zasaditve. Odločimo se lahko za strižene ali prosto rastoče žive meje, vendar so navadno prve, razen redkih izjem sti bolj neprehodne, zavzamejo manj prostora in so za poglede skoraj popolnoma neprepustne. NASVET Formula 365 za okrasne rastline - Hranila se nadzorovano sproscajo glede na temperaturo in vlago in tako zagotavljajo uravnoteženo prehrano skozi celo leto. Gnojimo le enkrat. Tabela: Rastline, primerne za oblikovanje neprehodne žive meje Slovensko ime Latinsko ime št.rastlin/m Primerna višina Obrezovanje leylanva cipresa Cupressocyparis leylandii 2,5 2 6 m 3x, v rastni bi beli gaber Carpinus betulus 5-7 1,5 5 m 1x, pozno poleti enovratni glog Crataegus monogyna 4 1,5 3 m 2x, poleti in jeseni thunbergijev češmin Berberis thunbergii 4 0,6 1,2 m 1x, poleti lawsonova pacipresa Chamaecyparis lawsoniana 2,5 1,2 2,5 m 2x, spomladi in zgodaj poleti bukev Fagus sylvatica 4 1,3-5 m 1x pozno poleti enovratni glog Crataegus monogyna 4 1,5 3 m 2x, poleti in jeseni navadna kalina Ligustrum vulgare 5-7 1,5 3 m 3x, v rastni bi kosteničevje Lonicera nitida 3 1 1,2 m 3x, v rastni bi tisa Taxsus baccata 2-3 1,2 6 m 2x, poleti in jeseni lovorikovec Prunus laurocerasus 2,5-3 1,2 2,5 m bodika Ilex aquifolium 2,5 2 4 m 1x, pozno poleti ognjeni trn Pyracantha sp m 1x spomladi lepljivec Pytosporum tobira x konec poletja, za Primorsko februar

32 OBLIKOVANJE VRTA UREDITEV POTI NA VRTU 1 Katja Berčič Lepo oblikovan in urejen zelenjavni vrt bo pritegnil pozornost, vzbudil zavoljstvo in nas zvabil, da bomo v vrtu z veseljem preživeli del svojega prostega časa - bodisi ob skodelici ali knjigi, z zalivalko ali s košaro v roki, sami ali v družbi, vertikalno ali horizontalno. Vsekakor pa morajo biti med gredicami speljane primerne in mikavne poti. Ob besedni zvezi zelenjavni vrt marsik najprej pomisli na to, na kakšen način bo uredil grede. Obstaja več možnosti, od najbolj znanih klasičnih gred, vse bolj razširjenih visokih gred z ravnim vrhom, gomilastih, terasastih, spiralnih gred in nenazadnje si vrt lahko uredimo tudi na način, da rastline posadimo v posode in korita. A grede niso edini element vrta, zato beseda tokrat ne bo tekla o njih, temveč o poteh, enem od prav tako pomembnih vrtnih členov, s katerimi sooblikujemo prostor. Nanje pri snovanju zelenjavnih vrtov pogosto sprva pozabimo in šele kasneje uvidimo, kako prav bi nam prišla tudi njihova ureditev in umestitev v prostor, predvsem z uporabnega, pa tudi estetskega vidika. Z ustrezno, premišljeno umestitvijo in ureditvijo poti ter drugih vrtnih elementov lahko bistveno izboljšamo kakovost bivanja, se izognemo marsikateri nevšečnosti, si olajšamo delo, uredimo prostor na način, da bomo v njem kar najbolje delovali in se bro počutili. Da človek v prostoru pride od izhodiščne želene točke, najpogosteje uporabi najkrajšo pot. V kolikor mu ta ni na voljo, si v prostoru kmalu ustvari svojo oziroma ta nastane na novo kot posledica hoje več ljudi po tej poti, kar lahko hitro opazimo v parkih in na drugih zelenih površinah. Gre za situacije, kjer zelene površine predstavljajo vmesna območja na poti cilja, ne velja pa za primere, ko se na primer namensko odpravimo na sprehod v park, takrat bomo običajno hodili po urejenih poteh. Enako velja za vrt. Tako je pri načrtovanju poti v vrtu smiselno to upoštevati in se vprašati, ali želimo imeti poti, umeščene na način, da bomo lahko kar najhitreje prišli bodisi želene vrtnine, kompostnika, vrtnega orodja, ali pa bomo poti uporabljali za sprehajanje med gredicami. V prvem primeru bomo poti načrtovali skladno z omenjenim vedenjskim vzorcem, v drugem primeru pa bomo lahko mišljiji pustili prostejšo pot in poti umestili v prostor z nekoliko več oblikovalske svobode. 2 Oblikovalska izhodišča umestitve poti Raznolikost materialov Potem ko smo se odločili, čemu bo naš vrt ali del vrta prvenstveno name- 32

33 3 4 5 njen in smo skladno s tem v prostoru predvideli potek poti, pride na vrsto še razmislek o tem, iz česa bomo poti naredili, kateri material ali kombinacijo materialov bomo uporabili. Izbira je velika, parametrov, ki jih pri tem lahko upoštevamo, pa je tudi več. Kaj bomo na koncu izbrali, je tako odvisno od tega, čemu bomo dali prednost: Nam je pomembna estetska skladnost poti in vrta s hišo, morda enostavnost vzdrževanja, trajnost materiala, ali celo preprostost izvedbe ali pa cenovna ugodnost? Predlagam, da pri odločitvi o izbiri materiala, ki ga boste uporabili, pogledate širše in izberete material, ki bo vaš vrt povezal s hišo, morda celo z okoliško krajino. Predvsem tam, kjer je vpliv krajine izrazitejši, na podeželju velja med drugim upoštevati značilnosti krajine, uporabiti material, značilen za tamkajšnje okolje. Trajne in kratkotrajne poti Prod in pesek sta materiala, s katerima lahko na enostaven in hiter način uredimo poti. Gre za vsestransko uporaben material naravnega videza, ki zatira rast plevela, ohranja vlago, izboljša drenažo in ne razpade (kot je to značilno za lubje, lesne sekance, slamo). Hoja z bosimi nogami po pesku ali drobnem produ deluje masažno, sproščujoče. Vzdrževanje je preprosto, na način, da vsake toliko časa pesek pograbimo na svoje mesto, zaradi premikanja pod nogami pa je takšne poti bro tudi zamejiti z robnikom, saj s tem ob nalivih preprečimo spiranje. Pesek se ob hoji rahlo vgreza v tla, zato 1 Estetska in praktična usklajenost materialov v vrtu. 2 Ureditev poti in stopnic z opečnimi zidaki. 3 Betonske plošče omogočijo čisto pot v vsakem vremenu. 4 Gredice omejimo ter prod in pesek nasujemo nižje od gredic. 5 Sekance položimo na flis in vsako leto potko osvežimo z dajanjem novih. ga na približno štiri leta polnimo z novim. Priporočljivo je, da kot vmesni sloj med zemljo in peskom, prom ali lubjem uporabimo voprepustno tkanino. Lubje ali sekanci kot material ni trajen, zato na takšne potke vsako pomlad damo nov tanek sloj, s katerim namestimo tisto lubje, ki se je spremenilo v humus. Deluje torej kot organsko gnojilo in med drugim zmanjšuje temperaturna nihanja v tleh. Eno izmed najkakovostnejših vrst lubja je dekorativno borovo lubje. Poti na vrtu lahko naredimo tudi iz lesenih desk in čokov, ki jih impregniramo in s tem podaljšamo njihovo obstojnost. Poti iz lesenih čokov bo zagotovo navdušile otroke. Vmesni prostor lahko zapolnimo s peskom, zapolnimo s travo ali na primer s timijanom. V kolikor si želimo trajnost in enostavno vzdrževanje poti, potem lahko neposredno v tla ali beton položimo naravni kamen, kamnite plošče ali pa se odločimo za tlakovce. Z omenjenimi materiali lahko ustvarimo povsem ravne površine poti, raznolikost barv, velikosti in oblik pa nam ponuja širok nabor in omogoča oblikovanje različnih vzorcev. NASVET dekorativno lubje je popolnoma naravna talna obloga iz borovega lubja, ki spodbuja nastajanje humusa, sciti tla pred izsusitvijo in zmrzaljo. februar

34 GAIA NA OBISKU Savnjak pod gram Vanes Husić V svoj savnjak pod gram Prem pri Ilirski Bistrici nas je povabil naš član Ivan Malečkar s kmetije Ivankotovi. Sadjarstva se uči že od malih nog, zato tudi uspešno goji različne sorte sadnega drevja in jagodičevja. Jagodičevje potrebuje za bre plove kakovostno gnojilo, zato smo vse pognojili z organskim gnojilom Bio Nutrivit za jagode, ker vsebuje veliko naravnega fosforja, ki je pomemben za obilno cvetenje, kar pomeni več slastnih plov. Dognojili bomo še na začetku tvorbe plov, da zagotovimo hranila za izobilje plov. Savnjak obsega 800 jablan, 130 hrušk, nekaj nektarin in breskev, pa kar 50 sliv. Dela je kar precej z gnojenjem, škropljenjem in rezjo, a pridela toliko, da sadje sveže in posušeno tudi prodaja. Opravili smo zimsko rez robidnic in jesenskih (dvakrat rodnih) malin, ker je pri obeh rez enaka. Odrezali smo suhe dele rastlin živih brstov, na katerih bo pridelek letos junija in zredčili število poganjkov na 6 v posameznem grmu. Vse poganjke smo privezali na oporno žico. Resno težavo v savnjaku predstavlja jablanov rak, ki ga povzroča gliva. Če se pojavi na veji, jo odrežemo in tako rešimo drevo. Če pa se pojavi na deblu, na več mestih, pa je najbolje drevo izkopati in vsaj 2 leti ne saditi novega drevesa. V tem primeru bo potrebno drevo zamenjati. 34

35 Rak jablane se je pojavil na mladem drevesu, ki smo ga sanirali tako, da smo odrezali nekaj centimetrov pod rakom. Rano smo premazali s sredstvom Bio Cuprovin 50, ki zaradi svojih kemičnih lastnosti učinkuje tudi proti boleznim. Z njim smo razkužili tudi vse orodje, da bolezni ne bi prenašali naprej. Rane po rezi smo temeljito zamazali s cepilno smolo Bio Arbosan. Tako smo preprečili stop boleznim skozi rano v drevo. Zelo bro uspevajo tudi nektarine, zato nam je Ivan predstavil svojo zimsko rez, ki je intenzivna in temeljita, a pravilna, kar kazuje vsakoletna bra bera. Lubje drevja razpoka zaradi prezgodnje rasti drevja, ki je posledica visokih temperatur. V razpoke se skrijejo bolezni in škodljivci, zato deblo prvih vej premažemo s sredstvom Bio Protekt in tako preprečimo pokanje drevesne skorje. Platella Organik - odličen za ves vrt Savnjak smo temeljno pognojili z organskim gnojilo Organik in tako zagotovili hranila drevesom za vso sezono. Dodali smo z 0,5 kg na tekoči meter po obodu krošnje. Organik vsebuje kar 67 % organske snovi ter fulvinske in huminske kisline, kar močno pospeši nastanek humusa v tleh. S tem smo zagotovili zadrževanje hranil v območju koreninskega sistema. Z organskim gnojenjem smo težka ilovnata tla, na katerih rastejo jablane, razrahljali in naredili bolj odtočna. Pognojili smo tik pred dežjem, zato da se gnojilo raztopi in ima drevo takoj na voljo naravni dušik (N), ki je pomemben za bro rast drevesa v začetku rastne sezone. Fosfor (P) in kalij (K) sta počasi topni hranili, ki bosta na voljo drevesom v času cvetenja in tvorjenja plov. Ker je organsko gnojilo Organik popolnoma naravnega izvora in vsebuje naravna organska hranila, je najboljše gnojilo tudi za zelenjavni vrt. Gnojimo glede na vrsto gojene zelenjave, tako da temeljito (2 kg/10 m2) pognojimo plovke in kapusnice, ki potrebujejo ogromno hranil, solatnice in čebulnice pa s polovično količino gnojila. Odlično deluje tudi kot temeljno spomladansko gnojilo za okrasne rastline, ki bo vidno bujno odgnale zaradi naravnih hranil, ki jih vsebuje to organsko gnojilo. februar

36 RECEPTI Pridelano z ljubeznijo, postreženo z nasmehom Alenka Oldroyd - Reza Rada potujem. Kamor koli grem, vedno obiščem lokalno tržnico in jem hrano, ki je značilna za ločeno državo. Različni okusi me prevzamejo, zanima me, od kod jed prihaja in kako se pripravi, zato zbiram recepte in jih tudi preizkušam. Paradižnik na zeleni posteljici Priprava: Na velikem krožniku pripravim posteljico iz sveže špinačke ali zelene solate ter nanjo položim velik zrel paradižnik. Odrežem pecelj s kapico mesa in paradižnik zarežem na osem krhljev, ki se na spodnjem delu še držijo skupaj. Na maslu prepražim čebulo in ko zastekleni, dam česen in kuhano ajvo kašo. Začinim s poprom, mešanico začimb, pekočim feferonom in dušim na srednjem ognju. Posolim in na koncu prilijem mačo paradižnikovo omako ter z nastalo maso previdno napolnim paradižnik. Potresem z naribanim sirom in drobnjakom, okrasim s krhlji avokada in okoli paradižnika posujem z debelim mačim bobom. Krožnik na hitro prelijem z mešanico olivnega olja, medu in limoninega soka ter uživam v harmoniji okusov. Skutni kolač z malinami in borovnicami Priprava: Zdrobim 200 g maslenih piškotov in jih zmešam z dvema žlicama rjavega sladkorja in 60 g stopljenega masla. Vsebino stresem v pekač, jo po celi površini pritiskam z roko ob dno in še kak centimeter po obodu. Vse skupaj postavim za bro uro v hladilnik in se lotim priprave nadeva. 700 g skute, ki ji med mešanjem postopno dajam tri rumenjake, 150 g kristalnega sladkorja in vrečko vanilijevega sladkorja zmešam v gladko maso. Dodam še nekaj kapljic vanilijevega koncentrata in počasi vmešam sneg beljakov s tremi žlicami sladkorja. Mešanico previdno stresem v pekač in pečem okoli 45 minut na 160 C. Pomembno je, da se kolač na sredini še malce trese, ko ga vzamemo iz pečice, in da skorja ni zapečena. Ko se sladica ohladi, jo čez noč postavim v hladilnik in pred serviranjem ponudim z omako iz svežih borovnic in malin.»pa ber tek iz Rezine kuhne in oglasite se kdaj!«v salonu pohištva Magnet Design, Masarykova 24, Ljubljana 36

37 IZKUŠNJE ČLANOV Vinograd IZABELE Loreta Vlahović Pogosto vprašanje na terenu je, kako skrbeti za trto samorodnico. Najboljše vinogradniške lege za vinsko trto so visoka južna pobočja nad lino. A bolj ko je lega strma, težja je oskrba. Gaian Marjan Potočnik z nami deli lgoletne izkušnje. Na zelo strmi legi nedaleč od Žalca ima posajeno okrog 500 trsov grozdja Izabele, iz katere vsako leto pridela odlično vino. Tudi stare trse bo namestil s to hvaležno in trpežno sorto. V ta namen je sredi januarja narezal centimeter debele in cca pol metra lge potaknjence s 5 očesi, ter jih shranil v temni, hladni kleti. Spomladi jih bo potaknil v fino zemljo na razdaljo 10 cm, da se ukoreninijo. Naslednjo pomlad bo ukoreninjene potaknjence presadil na stalno mesto. Mlade trte po sajenju na stalno mesto ovije s prerezano cevjo za drenažo, premera cca 10 cm in jih tako zavaruje ter usmeri v pokončno rast. Ker je zemlja odlične kvalitete, gnoji le jeseni s hlevskim gnojem, škropi pa 1x letno takoj po cvetenju. Zimska rez V začetku februarja so bile temperature ravno pravšnje za zimsko rez. Na novem delu trta raste med dvema žicama v 4 nivojih, na starem delu pa jo privezujejo na 4 enojne žice, napete med lesenimi stebri. Ker so vrste postavljene pokončno v hrib, je oskrba lažja in pri obrezovanju po potrebi poklekne, da hrbtenica ne trpi preveč. Reznike ali namestne veje reže na 3 očesa, šparone ali nosilne rodne veje pa na 6 očes upoštevajoč, da je rez vedno stran od brsta. Potaknjence bo za ukoreninjanje zasul z zemljo 3 očes, dva pa bosta ostala nad zemljo. Odrezane veje Marjan in Božena odlagata na plastično folijo, ki jo med rezjo vlečeta med vrstami navzl. Tako je takoj po končani rezi tudi vse počiščeno. Obrezana trta sorte Izabela. oglas februar

38 ZDRAVJE MOČ IMUNSKEGA SISTEMA Marjan Radetič, dr. med. Večkrat opazimo, da smo ljudje različno občutljivi za bolezni, tudi nalezljive. Ko se v zaprtem prostoru sreča posameznik z viroznim človekom, bosta prenos te bolezni in obolevnost zelo različna: eni zbolijo, drugi se prehodno za nekaj dni počutijo slabše, tretji pa ostanejo povsem zdravi. Vse je odvisno od trdnosti imunskega sistema. Poben pojav so strokovnjaki opazili in opisali pri izpostavljenosti ljudi rakotvornim snovem iz hrane ali okolja. Poglobljene študije so pokazale, da gre pri ljudeh za različno vitalen in učinkovit imunski sistem. Če ta oslabi, se začnejo razvijati najprej mikrotumorji, ki postanejo vse bolj agresivni ter se širijo tudi na druge organe v telesu. Nadaljnje preučevanje je razkrilo različne zelo aktivne celice imunskega sistema, ki sodijo v skupino belih krvničk, ki krožijo po vsem telesu. Pozitivna naravnanost in veselje Obvlavanje čustev je v današnjem času posebnega pomena za krepitev imunskega sistema. Sem sodijo vse metode za preprečevanje učinkov kroničnega stresa, odpravo vseh strahov, depresivnega počutja in anksioznosti. Dalj časa trajajoči stres z občutkom nemoči in obupa vpliva na povečano izločanje kortizola in noradrenalina v telesu. Ti hormoni pripravijo telo na boj ali beg, povečajo sladkor in maščobe v krvi, začnejo spodbujati procese, ki so potrebni, da se tkivo po poškodbi obnovi. Vemo pa, da so ti procesi hrana rakavim tumorjem, bodisi že razvitim ali latentnim (spečim). Izjemno pozitiven učinek imajo: prijetno sproščanje, smeh in urejen spanec (6-7 ur na noč). Sprejemanje samega sebe s svojimi vrednotami ter zdrava podpora okolice, družine in prijateljev delujejo blagodejno na vitalnost našega imunskega sistema. Pomen telesne aktivnosti Prav poseben učinek na krepitev imunskega sistema človeka ima redna telesna dejavnost. Najbolj učinkovita je tista telesna dejavnost, ki uri vse telo, tako vse mišične skupine kakor tudi možgane. Med takšne vadbe sodita telovadba in tek, vsekakor pa nordijska hoja, ki z uporabo palic poskrbi za treniranje več kot 90 odstotkov vseh mišic telesa. Pomemben vpliv prehrane Več raziskav o dejavnosti belih krvničk je pokazalo, da se te odzivajo na: hrano, okolje, telesno dejavnost in čustveno življanje. Velikega pomena je zdrava, uravnotežena prehrana, bogata z esencialnimi aminokislinami, nenasičenimi maščobnimi kislinami (zlasti omega 3), antioksidanti iz skupine polifenolov in vitaminov. Posledic nezdravega prehranjevanja je v zadnjih desetletjih zelo veliko, kažejo se v številnih degenerativnih obolenjih sobnega časa. Neprecenljivo ško na našem zdravju puščajo tudi vsi izdelki iz bele moke, sol in sladkor. ZDRAVNIKOVA PRIPOROČILA Za izboljšanje imunskega sistema redno uživajmo: zelje, ohovt, brokoli, agrume, jagodičevje, čebulo in česen, korenje, kivi, papriko, čili, ingver, hren, šparglje, polnozrnata žita, oreščke. Potrebne so tudi kakovostne beljakovine: ribe (ki vsebujejo omega 3), perutnina, jogurt in stročnice. 38

39 MLADI VRTNAR Ekovrtiček v vrtcu Brigita Sobočan, Vrtec Mojca, enota Rožle, Ljubljana S POMOČJO HIŠNIKA SMO ZASNOVALI IN POSTAVILI DVE DVIGNJENI GREDI. ZGODAJ SPOMLADI NASUJEMO GREDICE Z VEČ PLASTI PRSTI, MED KATERE POSUJEMO ŠE LESNE SEKANCE. PRST OBOGATIMO S KOMPOSTOM TER POSEJE- MO IN POSADIMO DOMA VZGOJENE SADIKE. Otroci so z aktivnim sodelovanjem pričeli spoznavati različne rastlinske vrste ter pomen samooskrbe. Hkrati z rastjo rastlin pa tudi sam proces cvetenja in rasti plov na njej. Naučili so se skrbeti za vrt: kdaj ga je potrebno zaliti, katere rastline potrebujejo več vode in katere manj, spoznali so pomen zastiranja za ohranjanje vlažnosti prsti, naučili so se odstranjevati plevel. Skupaj smo ugotovili, da potrebujemo prostor, kamor bomo odlagali: različne odpadke, plevel, travo, veje... in ob naših gredicah je zrasel kompostnik. Tako smo pričeli z nalaganjem kompostnega kupa, ki pridno raste. Različne rastline, ki smo jih posejali in posadili, so nam bogato obrodile: spomladi prve redkvice, poleti nadzemna koleraba, različne vrste solatnic, bučke, kumarice, paprika, jajčevci, paradižnik, stročji fižol, grah..., jeseni zelje, ohrovt, korenček. Vse, kar smo pridelali, smo pobrali, primerno pripravili in pojedli. Otroci si z aktivnostjo v VRTU pribijo spretnosti in znanja: urijo potrpežljivost, odgovornost za reševanje problemov, na svežem zraku z delom krepijo imunski sistem. Izkustveno učenje v naravi pa jim omogoča spoznati okolje z vseh vidikov in povečuje možnosti za telesno aktivnost. februar

40 VRTNARJENJE GOMOLJNE BEGONIJE V LONCIH Gomoljne begonije so na voljo v številnih barvnih odtenkih in imajo izredno lgo sezono cvetenja, ki lahko traja tudi štiri mesece in več. Andreja Tomšič Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana Glede tal niso preveč izbirčne, potrebujejo samo bro odcedna tla, ki jih datno izboljšamo s kompostom. Najbolje uspevajo v svetli senci, kjer imajo volj zaščite pred močnim opoldanskim soncem. V premočni senci pa bo slabše uspevale in tvorile manj cvetov. Najprimernejše rastišče je obsijano samo z vzhodnim ali pozno popoldanskim soncem. Čeprav ljubijo vlago, jih moramo ob nizkih temperaturah zalivati manj, saj lahko pride gnitja korenin. Begonije, ki rastejo v stanovanju, postavimo na globok podstavek s kamenjem, v katerega nalijemo vo. Begonije gojimo tudi v loncih Z živahnimi barvami bo popestrile balkon in teraso, lonce pa lahko postavimo tudi na tazlična mesta v vrtu. S sajenjem begonij v lonce in korita pričnemo sredi februarja, uporabimo zemljo za lončnice, razdalja med gomolji pa naj bo 15 cm. Poganjki bo zrasli na ugreznjeni strani gomolja, zato ga posadimo z okroglo stranjo navzl. Posode nato postavimo v svetel in zračen prostor na temperaturo 20 C. Redno in previdno zalivamo ali rosimo. GOMOLJNE BEGONIJE dvojni cvet, pak. 10 čebulic Veliki gomolji, ki dajo tudi več cvetov. Art Za člane Kluba Kalia ( 22. februarja) samo 4,90 TRAVEL CENTER CANTUS Tematski izleti s poudarki na ogledih parkov, vrtov, vrtnih centrov v kombinaciji z ostalimi turističnimi znamenitostmi. Turistična organizacija: Janez Krivograd Strokovno vodenje: Miša Pušenjak SeJeM ortogiardino in vrtni center odhod: MB - 40, ce - 38, LJ nizozemska xxxl - posebna ponudba cvetlični otok Mainau in vrtovi zaključek PoLeTJa SePTeMBer - hotel faraon- PeLJešac 299 PoLPenzion in avtobusni Prevoz 325 all inclusive in avtobusni Prevoz informacije, programi in rezervacije: infocantus@gmail.com, CANTUS potovalni center d. o. o. 40

41 NARAVNI BISERI JAVOROLISTNA PLATANA Boris Dolničar Čeprav to mogočno drevo izvira z zmernih območij severne poloble, se je že zgodaj pojavilo tudi v naših parkih in drevoredih, saj bro prenaša onesnažen zrak, zbita in s hranili revna tla, pomanjkanje vlage in temperaturna nihanja. Hkrati pa se ponaša s hitro rastjo, veliko sposobnostjo obraščanja, prikupno marogasto skorjo in lepimi listi ter široko raztezajočo se krošnjo, ki poleti ustvarja prijetno senco, pozimi pa predstavlja čuvit naravni okras. Trije izrazitejši vrhovi Med bolj znane slovenske javorolistne platane sodijo: drevesi na Streliški ulici v Ljubljani, dvesto let star primerek v zdraviliškem parku v Dobrni, sto dvajset let stara rastlina pred železniško postajo v Celju in platana, ki raste na dvorišču pred vhom v grad Tuštanj v Moravški lini. Slednjo smo obiskali konec lanskega oktobra in občuvali jesensko pobo brih 25 metrov visokega drevesa z debelnim obsegom 590 centimetrov, ki so ga pred tristo leti posadili grofje Lichtenbergi. Drevo se je razrastlo v razsežno krošnjo s tremi izstopajočimi vrhovi, ki prevladujejo nad grajskim poslopjem na eni in bližnjo kmetijo na drugi strani. Čeprav je bilo na vejah še precej listja, se je na tleh ustvarila že prava rjava suholistnata preproga, ki je sama zase pričala o velikosti tuštanjske platane. Primerna za sajenje v urbanem okolju Javorolistna platana (Platanus x hispanica) je po vsej verjetnosti križanec med zahodno (Severna Amerika) in vzhodno (jugozahodna Azija) platano ter se je po navedbah znanega slovenskega strokovnjaka za parkovno vrtnarstvo Aleksandra Šiftarja v oxfordskem botaničnem vrtu pojavila pred letom 1666.»Ta križanec združuje bre lastnosti obeh, to so tolerantnost proti suši, prahu in dimu, odpornost proti boleznim ter raščavost. Zato je ustrezna vrsta za sajenje v urbanem okolju, predvsem tam, kjer hočemo oblikovana drevesa. Platana namreč hitro obnovi poganjke iz tkiva okrog rezi, kar omogoča pogosto ali celo vsakoletno rez, če želimo obdržati krošnjo v ločeni obliki ali velikosti; seveda pa pogosto obrezovanje skrajšuje življenjsko bo dreves. Čeprav platana bro prenaša vse obremenitve rastišča, je treba pri sajenju vedno upoštevati, da je svetloljubna vrsta, ki mora biti med rastjo, od maja avgusta, osončena vsaj štiri ure na dan.«javorolistna platana je 30 metrov visoko listopadno drevo in spada v družino platanovk. Njeno lubje je gladko in se lušči v obliki večjih neenakomernih zaplat, zato je deblo opazno lisasto. Listi so pobno kot pri javorju dlanasto deljeni na tri pet krp, ki so grobo nazobčane in koničasto priostrene. Moški in ženski cvetovi so združeni v viseča, približno centimeter velika kroglasta socvetja, ki na lgih vlaknatih pecljih visijo z vej. Iz cvetnih glavic se razvijejo kroglasti plovi, ki ostanejo na drevesu vso zimo pomladi. Platanin les je kakovosten, a ga je težko obdelovati. Večinoma ga uporabijo za kurjavo in v papirni industriji, iz debelejših kosov pa izdelujejo tudi pohištvo, sode, glasbila in furnir. Kroglasti plovi ostanejo na drevesu vso zimo februar

42 VZAJEMNOST Presejalni programi V Sloveniji imamo tri presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka. Namenjeni so odkrivanju predrakavih sprememb materničnega vratu, raka jk in raka na debelem črevesu in danki. Na pregled so povabljeni prebivalci ločene starosti in spola, pri katerih je tveganje za razvoj raka največje. Veliko jih vabilo razume kot podarjeno priložnost za ohranjanje svojega zdravja, nekateri pa te priložnosti še vedno ne izkoristijo. Državni program DORA vabi ženske med 50. in 69. letom starosti vsaki dve leti na pregled z mamografijo, rentgenskim slikanjem jk. V programu ZORA ginekologi s preglevanjem zdravih žensk, starih od let, pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu. Program SVIT pa ženske in moške od leta starosti vsaki dve leti povabi na test na prikrito krvavitev v blatu, ki lahko pomeni predrakave spremembe (črevesne polipe). Test opravijo kar ma. Če je pozitiven, je potrebna datna preiskava debelega črevesja kolonoskopija. Presejanje pomeni preglevanje navidezno zdravih ljudi s preprosto preiskavo ali testom. Gre za poseben postopek vabljenja navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi odkrili tiste, pri katerih je velika verjetnost, da že imajo predstopnjo ali začetno obliko iskanega raka. Zdravljenje je ob zgodnjem odkrivanju lažje in veliko uspešnejše. Recimo, s programom ZORA jim je uspelo pojavnost novih rakov zmanjšati kar za polovico. Delovanje presejalnih programov je ena izmed stvari v slovenskem zdravstvu, s katero se res lahko pohvalimo in kjer segamo zavidljive uspehe. K uspehu (in reševanju življenj) pa največ prispevamo uporabniki sami tako, da vabilo sprejmemo in sodelujemo. Več preberite v februarski številki Vzajemnosti. Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi četrtek v mesecu. V dvainštiridesetih letih je postala zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj verostojno piše o pokojninskih temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in premoženjsko- pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger. Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje. Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko uveljavljajo različne popuste. Več o reviji na št. 2, februar 2016, 2,10 C Spodbudni trendi in uskladitev pokojnin MARIJAN PAPEŽ: Presejalni programi rešujejo življenja V SREDINI: Dobro je vedeti Naročam revijo: Priimek in ime: Leto rojstva: Ulica in hišna številka: Kraj in poštna številka: Telefon: Datum: Podpis: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana. Vzajemnost je lepo darilo! Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu, sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnih praznovanjih? Obdarujte ga z revijo Vzajemnost. Vzajemnost Vzajemnost Darilni bon Vzajemnost Naročite mu jo lahko za pol leta Vzajemnost Spoštovana/ni Prejeli ste letno naročnino na revijovzajemnost, ki vam jo podarja: (12,60 evra) ali za celo leto (cena s Revijo Vzajemnost boste prejemali vsak 1. četrtek v mesecu. popustom je 23 evrov). Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemu obdarovancu. Mi pa bomo vsak mesec pošiljali Vzajemnost vaše darilo. 42

43 DOM BREZ MRGOLAZNI Prava vaba zvabi golazen Marko Cvijić Glodavci igrajo pomembno vlogo v naravi, vendar pa pogosto pride situacije, ko je potrebno z deratizacijo izvesti kontrolo nad njihovo populacijo. Pri vsaki kontroli je ključnega pomena, da razumemo obnašanje glodavcev in njihove prehranjevalne navade. Ti potrebujejo hrano in zavetje, zato je najpomembneje, da jim oboje omejimo. V nasprotju s splošnim prepričanjem podgane raje je svežo in kakovostno hrano, zato bo zavrnile hrano slabše kakovosti, če bo imele možnost izbire. Zaradi tega morajo biti rodenticidne vabe narejene iz visoko kakovostnih prehrambenih sestavin. Stare in žarke vabe je zato potrebno zavreči. Za ugotavljanje privlačnosti vab v podjetju Unichem izvajamo teste, pri katerih na vsakem postavitvenem mestu damo glodavcem na razpolago dve različni vabi. Dobljeni rezultati nam pokažejo, katera formulacija vabe ima boljšo privlačnost med glodavci. Zato za potrebe razvoja in izboljšav v podjetju izvajamo stalna testiranja naših vab v primerjavi z ostalimi na trgu. Konec lanskega leta smo v povezavi z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in prehrano iz Murske Sobote testirali Ratimor parafinske bloke in jih primerjali s parafinskimi bloki konkurenčnih proizvajalcev iz Amerike. Testiranje je potekalo na lokacijah, ki so izpostavljene vlagi. Moramo pa se zavedati, da nobena rodenticidna vaba ni univerzalna, zato moramo za ber nadzor nad glodavci izbrati pravo aktivno snov, ustrezno formulacijo vabe in vabo tudi pravilno umestiti. Le z upoštevanjem vseh teh kritičnih faktorjev bomo segli želene rezultate. NASVET Z Ratimor parafinskimi bloki bomo varni pred mismi ter crno in sivo podgano. Popolna ucinkovitost zaradi zakasnjenega delovanja.. Rezultati: (Graf 1) so pokazali, da so v vlažnih pogojih, Ratimor parafinski bloki (vzorec št. 1), izmed vseh testiranih vzorcev, najbolj privlačni za glodavce. Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo s podatki o proizvodu. Graf 1: Odstotek zaužite vabe za posamezen vzorec glede na zaužito vabo na vseh testiranih objektih. Slika 1: Testirani vzorci ob kontroli (levo vzorec konkurence, desno Ratimor parafinski blok) februar

44 KLUBSKE STRANI Gaina nagradna križanka Med vsemi, ki boste 25. februarja na naš naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika poslali pravilne rešitve gesla, bomo izžrebali 5 srečnežev, ki jim po pošti pošljemo priročen izdelek Bio Plantelle. Imena nagrajencev in pravilno rešitev bomo objavili v marčni številki revije. D-BARTOL D.O.O. Tisk in založništvo USEDLINA PRI KUHANJU SUROVEGA MASLA PRENEHANJE DELOVANJA ALI OBSTAJANJA VRSTA PLESA IN GLASBE GRMIÈASTA RASTLINA SUHIH TAL PEŠÈENO BORIŠÈE BIO PLANTELLA LJUDSKA PRITRDILNICA OPASNICA VZREJEC SOKOLOV ITALIJANSKI SPOLNIK POTRATEN ÈLOVEK TV VODITELJICA, TAVÈAR VELIKA MORSKA RIBA HRVAŠKA POP PEVKA, LISAC 6 LJUBITELJ LOVA NA RAKE 17 NEKDANJI NEMŠKI KRALJ GORSKI METULJ OZADJE ALEŠ KLINAR 3 POL BREZ ZAÈETKA TURISTIÈNA AGENCIJA PASTIR BIKOV POLONA HERCOG PRIMORSKO PECIVO MODEL AVTOMOBILA FIAT SLOVENSKA TENISAÈICA, MAJERIÈ IZPUŠÈAJ PRI DOJENÈKIH 12 ZAÈETEK IGRE 4 POLOŽAJ KOGA GLEDE NA NASLOV ZDRAVNIK ZA ZDRAVLJENJE TEŽAV Z ALERGIJAMI RASTLINA, KI IMA V ZEMLJI ÈEBULICO ELEKTRODA ZA DOVAJANJE ELEKTRIÈNE- GA TOKA NOGOMETNI KLUB MEHKA KOVINA BELE BARVE KIRURŠKI PRIPOMOÈEK NASELJE PRI KRŠKEM UROŠ KUZMAN ENAKI ÈRKI KRAJANKA RaÈ, PRI FRAMU LONÈNICA Z RDEÈIMI CVETOVI VOJAŠKA AKCIJA NATAŠA NEMEC PISNI ZNAK GERMANSKIH PLEMEN SLOVENSKA IGRALKA, TETIÈKOVIÈ GLASBILO V CERKVI KEMIÈNI ZNAK ZA AKTINIJ UPANJE PARADIŽ, RAJ NAVIDEZNO USLOÈENA PLOSKEV NAD OBZORJEM MOŠKO IME SL. PEVKA ZABAVNE GLASBE, KRAJNÈAN NASELJE PRI KOÈEVJU JUGOSLOVAN- SKA LJUDSKA ARMADA KDOR SE UKVARJA S FRIZIRANJEM ŽITO BREZ VOKALA KOS SPRIJETE PRSTI 18. IN 1. ÈRKA ABECEDE VOLK IZ KNJIGE O DŽUNGLI GAMSJI BIVOL, ANOJ ROMAN JOSIPA STRITARJA 9. IN 7. ÈRKA ABECEDE NARAMNICA (STARINSKO) UÈENEC SREDNJE ŠOLE BIO PLANTELLA GLAVNO MESTO BANGLADEŠA POMANJKA- NJE HRANE 7 ZID V PRISTANIŠÈU NASELJE PRI KOPRU RASTLINA Z BELIM TULCEM ŽIVALSKI POTOMCI SESTAVILA: HEIDI BARTOLIÈ POLDRAG KAMEN VEZNIK ŠPANSKI NASLOV ZA GOSPODA SKUPEK VLAKEN OKOLI OSI VIDEZ STVARI V PROSTORU PIKAJOÈA ŽUŽELKA VRSTE ORGANIZMOV V OKOLJU SNOV V ÈESNU IN ÈEBULI KEMIÈNI ZNAK ZA NOBELIJ JAVNA AVTOMOBIL. DIRKA 5 RIMSKA ŠTIRI METULJ Z OÈESCI NA KRILIH MAJA ODERLAP NEKDANJA EVROPSKA DRŽAVA 2 5 TRŠA DLAKA PRI ÈLOVEKU 16 POKRAJINA V PELEPONEZU 10 SADEŽ PODOBEN LIMONI 13 GRŠKI PISATELJ TRAGEDIJ EVROPSKA REKA 12 ŠPORTNA VETROVKA S KAPUCO Rešitev praznične nagradne križanke: IDEALNA NEGA ZA ORHIDEJE. Nagrajenci: Tilka Strehar, Beltinci, Natalija Brlogar, Podkum, Ivica Oražem, Nova vas, Martina Zidarič, Šmarješke Toplice, Hilda Stropnik, Zreče. 44

45 Napovednik vrtnarskih godkov , od 16. ure, osnovno usposabljanje iz fitomedicine, Biotehniški center Naklo 14.4.,2016 od 16. ure, obnovitveno usposabljanje iz fitomedicine, Biotehniški center Naklo Obvezna prijava: ali , oz. e-naslov: tecaji(at) bc-naklo.si FESTIVAL ZVONČKOV V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V LJUBLJANI , Ortogiardino Pordenone, SEJEM CVETJA, OPREME ZA VRTOVE IN PARKE , Arboretum Volčji Potok, 25. SPOMLADANSKA RAZSTAVA CVETJA - TULIPANOV IN VRTNARSKE OPREME 7. in , SEJEM RASTLIN V BOTANIČNEM VRTU MARIBOR in DAN ODPRTIH VRAT RIFNIK, VRT OKRASNIH RASTLIN, Šentjur, ure, OGLED VRTA IN ZBIRK RASTLIN, Prost vstop Gregorjev sejem, Novo mesto, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia, SAMOOSKRBNI VRT od ure, Arboretum Volčji Potok, VSE LEPO O VRTNICAH, obvezne prijave na prireditve@arboretum.si

46 KOLEDAR DEL FEBRUAR Zelenjavni vrt korenina cvet list plod presajanje neugodno polna luna (22.2) mlaj (9.3) Podatki so vzeti z voljenjem avtorice Setvenega koledarja Marie Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba Ajda, tel: P 15 T 16 S 17 Č 18 P 19 S 20 N 21 P 22 T 23 S 24 Č 25 P 26 S 27 N 28 P 29 T 1 S 2 Č 3 P 4 S 5 N 6 P 7 T 8 S 9 Č 10 P 11 S 12 N 13 P 14 T 15 od od 00 polna luna od MAREC mlaj 8.00 od 9.00 od od 9.00 od od 00 od od h 14h Prvo delo je vzgoja sadik za novo sezono. Za bro ukoreninjenost mladih rastlinic uporabimo zemljo Bio Start, ki ima drobno strukturo za bro ukoreninjenje mladih rastlinic in je izredno odcedna. Mehkolistne solate, kot so sorte Majska kraljica in Atrakcija lahko sejemo že marca. marca, ko so tla ponoči ogreta na vsaj 5 C. Za pripravo tal v gredi uporabimo gnojilo Bio Nutrivit za listnato zelenjavo, s katerim zagotovimo primerno prehranjenost rastlin v sezoni. Konec marca pripravimo zemljo na vrtu z organskim gnojilom Organik. Zemljo prerahljamo ali prelopatamo globine 25 cm. Povrhu potresemo gnojilo ter pregrabimo s tanko plastjo zemlje. Gnojilo Organik bo nudilo hranila rastlinam več kot 6 mesecev. Plovke in krompir imajo velike potrebe po kaliju, zato jih gnojimo z organskim gnojilom Organik K, ki vsebuje veliko naravnega kalija. Vrtna trata Mah odstranimo z uporabo izdelka proti mahu, ki ga potresemo po vlažnem mahu. Ko porjavi in ga pograbimo stran, uporabimo sredstvo Kalcivit, s katerim zmanjšamo zakisanje tal. Platella Kremenčeve peske uporabimo za bro zračnost in odcednost travne ruše. V drugi polovici marca lahko že pognojimo trato z membranskim gnojilom Formula 365 za trato, ki zagotovi trati hranila vse leto, saj se sproščajo glede na zunanjo temperaturo. Tako ne pride ožigov. Proti snežni plesni, ki je v obliki belih krogov na trati, uporabimo konec marca pripravek Vivera Switch. Okenske in balkonske rastline Pri pojavu pršic na rastlinah uporabimo akaricid Vivera Vertimec. Uši pa uničimo z naravnim insekticim Bio Flora kenyatox verde. Rastline, ki jih prezimujemo, naj imajo suh substrat. Ko pa jih zalijemo, pazimo da se substrat bro napolni z vo. Gnojimo jih enkrat mesečno s tekočim gnojilom List. Fuksije, hibskus in abutilon rad napade rastlinjakov ščitkar, katerega uničimo z naravnim sredstvom Bio Flora verde. Za kontroliranje pojava škodljivca pri rastlinah postavimo Bio Rumene lepljive ploščice. 46

47 Savnjak Sobne rastline Pred pomladjo obnovimo beli premaz Bio Protekt na deblih dreves. S tem bomo preprečili prezgodnje odganjanje dreves spomladi in posledično pokanje lubja. Obrezujemo sadno drevje in trto. Rane zamaženo s smolo Bio Arbosan, ki je zelo elastična in odporna na mraz. Trto pognojimo z organskim gnojilom Organik za vinograde, ki poleg vseh hranil vsebuje tudi železo, ki preprečuje bledico (klorozo). Sadimo in presajamo sadno drevje. V sadilno jamo na dno damo Sadjarsko gnojilo, organsko gnojilo Organik pa zmešamo z zemljo, v katero posadimo drevo. Februar je primeren čas za presajanje in sajenje oljk na Primorskem. Pri izkopu sadilne jame uporabimo organsko gnojilo Organik za oljke. Jagodičevje, kot sta ribez in kosmulja, pogosto odžene zelo zgodaj, zato ga sadimo že v marcu. Sadilno jamo pripravimo z organskim gnojilom Organik. Jagodičevje, kot so ameriške borovnice, potrebuje kisel ph zemlje, kakršna je Zemlja za rodendrone. Kot gnojilo uporabimo Bio Nutrivit za borovnice. Varstvo proti boleznim opravimo s škropljenjem z bakrenim pripravkom Vivera Cuprablau-Z. Uporabimo koncentracijo g/10 l vode. Marca presadimo citruse v primerno veliko poso in uporabimo Specialno zemljo za citruse. Okrasni vrt Kisloljubne rastline, kot so hortenzije, rodendroni in azaleje, sadimo v Specialno zemljo za rodendrone, ki ima primeren ph za uspešno rast. Prav tako že posajenim rastlinam damo potrebno količino nove zemlje, saj se ta posede čez zimo. Žive meje pripravimo na novo sezono z gnojenjem s Formula 365 za okrasne rastline in žive meje. Če imamo za živo mejo ali kot okrasno rastlino iglavce, potem uporabimo Formulo 365 za iglavce in rodendrone. Tako z enkratnim gnojenjem zagotovimo hranila za vse leto. Marec je čas za obrezovanje grmovnic in okrasnih dreves. Rane zamažemo s smolo Bio Arbosan. Presajamo rastline v večji lonec. Pri presajanju uporabimo najkakovostnejši substrat za lončnice Balkonia. Sobne rastline rastejo in se razvijajo celo leto, zato jih je potrebno redno gnojevati s List, ki zagotovi potrebna hranila za razvoj. Za enostavno uporabo lahko gnojimo s topljivimi tabletami Tabs za zelene rastline. Orhideje potrebujejo redno presajanje, zato jih presajamo v Specialno zemljo za orhideje, ki omogoča bro zračnost in oporo za korenine. Orhideje za svoje bujno cvetje potrebujejo hranila, zato jih redno gnojimo s Tabs za orhideje. Raztopimo jih v vodi in vanjo potopimo orhidejo za 30 minut. Dobro jih odcedimo in postavimo na svetlo mesto. Cvetoče rastline v loncih, kot so: vijolice, kalanhoje, flamingovec gnojimo z gnojilom Cvet, bogato z vitamini in hranili. Za enostavno uporabo so na voljo Tabs za cvetoče rastline, kjer enostavno 1 tableto raztopimo v1litru vode in rastline zalijemo. februar