VIS_Maček_Stanislava_1986_ pdf

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE SKRB ZA ZDRAVJE USTNE VOTLINE V MESTU IN NA PODEŽELJU (Diplomsko delo) Maribor, 2009 Stanislava Maček

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: viš. predav. mag. Martin Bigec, dr. med., spec. pediatrije Somentorica: viš. predav. mag. Milica Lahe, univ. dipl. org.

3 POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre v otroški zobozdravstveni preventivi ter navade predšolskih otrok v skrbi za ustno zdravje v mestu in na podeželju. Predstavljene so tudi najpogostejše bolezni zob predšolskega otroka. V drugem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v Vrtcu Kozje in Bistrica ob Sotli ter v Vrtcu Anice Černejeve v Celju- Enota Luna in Enota Mavrica v mesecu marcu Namen raziskave je bil ugotoviti v kolikšni meri si otroci umivajo zobe ter ali starši dobijo informacije o pravilni ustni higieni s strani medicinske sestre. Rezultate smo pridobili z vprašalnikom odprtega in zaprtega tipa, razdeljenim med 15 naključno izbranih staršev v vsakem vrtcu, ki so želeli prostovoljno sodelovati pri izpolnjevanju anonimne ankete. Dobljene rezultate smo preučili in grafično prikazali. Rezultati so pokazali, da si 99% otrok umiva zobe. Ugotovili smo, da so starši v mestu bolje seznanjeni s pomenom umivanja zob s strani medicinske sestre. Ugotovili smo tudi, da je vključenost medicinske sestre na področju informiranja o zobozdravstveni preventivi zelo majhna. Ključne besede: zobje, predšolski otrok, vrtec, zobozdravstvena preventiva, medicinska sestra. ii

4 ABSTRACT The thesis presents the role of nurses in children s dental prophylaxis and the habits of preschool children in dental health care in the city and in the country. Furthermore, the most frequent dental diseases in preschool children are presented. The second part of the thesis contains the results of the study conducted at the Kozje and Bistrica ob Sotli Nursery Schools, as well as the Anice Černejeve Nursery School in Celje units Luna and Mavrica in March The aim of the study was to examine how often the children clean their teeth and whether the parents are informed about proper oral hygiene by the nurse. The results were acquired through a questionnaire with open and closed questions, distributed among 15 randomly selected parents in each nursery school, who participated voluntarily in the anonymous survey. The acquired results were closely examined and represented graphically. The results revealed that 99 % of children clean their teeth. It has been established that city parents are better informed about the importance of cleaning teeth by the nurse. Moreover, it has also been established that the role of the nurses in giving information on oral hygiene in very small. Keywords: teeth, preschool child, nursery school, dental prophylaxis, nurse. iii

5 KAZALO POVZETEK ii ABSTRCT iii 1 UVOD ZOBOVJE Zgradba zobobja Razvoj zobovja SKRB ZA ZDRAVJE ZOB IN USTNE VOTLINE Ščetkanje zob Obiski pri zobozdravniku VPLIVI NA ZDRAVJE ZOB IN USTNE VOTLINE Vpliv dojenja na razvoj zob in ustne votline Vpliv prehrane na zdravje zob in ustne votline Vpliv fluora na zobe OBOLENJA ZOB IN USTNE VOTLINE Karies Afte Vnetje dlesni Ortodontske nepravilnosti SODOBNA STALIŠČA IN SMERNICE V OTROŠKEM IN PREVENTIVNEM ZOBOZDRAVSTVU VLOGA MEDICINSKE SESTRE V OTROŠKI ZOBOZDRAVSTVENI PREVENTIVI RAZISKAVA Namen Cilji Raziskovalna vprašanja Opredelitev populacije Metode in materiali Etični vidik REZULTATI ANKETE IN ANALIZA iv

6 10 RAZPRAVA SKLEP ZAHVALA LITERATURA IN VIRI PRILOGE anketni vprašalnik 1 v

7 KAZALO SLIK Slika 1: Zgradba zoba Slika 2: Doba izraščanja mlečnih zob Slika 3: Nastajanje zobnega kariesa Slika 4: Vnetje dlesni vi

8 1 UVOD Zobje v telesu živih bitij predstavljajo temelje; tiste temelje, od katerih je v človeku kot zavedajočem bitju, vse odvisno. In človeški zobje so organ, ki povečini ne vzdrži do konca življenja. Zato jih je treba zelo negovati. Otroci bi se naj že zelo zgodaj naučili pravilno umivati zobe in skrbeti za ustno higieno. Današnji otroci imajo na voljo več sladkarij, kot so jih imeli njihovi starši, zato morajo toliko bolj odločno in zavzeto poskrbeti za pravilno ustno higieno in jim tako zagotoviti čim boljšo popotnico za zdrave zobe do konca njihovega življenja. Ustrezna ustna higiena pa ni nujna samo za zaščito pred kariesom, ampak tudi za preprečevanje bolezni obzobnih tkiv in za ustno zdravje nasploh (Kosem, 2005b ). Med posameznimi upravnimi enotami v celjski regiji so velike razlike v obolevnosti zob. V analizi podatkov, zbranih iz 10 upravnih enot celjske regije si v letu 2005/ 06 približno polovica pregledanih otrok zadovoljivo čisti zobe (Cvikl, 2007). Vsebina zobozdravstvene vzgojne in preventivne dejavnosti, ki jo medicinske sestre izvajajo na osnovnih šolah, v vrtcih in zavodu zajemajo različna področja zdravstvene vzgoje. Preventivne medicinske sestre skupaj z vzgojiteljicami učijo otroke pravilne tehnike čiščenja zob. Umivanje zob v vrtcih pa ni nadomestilo za umivanje zob doma, še posebno pred spanjem, za kar morajo poskrbeti starši (Zavod za zdravstveno varstvo Celje, 2006). Najpogostejši bolezni v ustni votlini (karies in parodontalna bolezen) nastaneta predvsem zaradi pomanjkljivega čiščenja zob, ki ima za posledico povečano kopičenje in razrast mikroorganizmov (Kuhar, 2007). 1

9 2 ZOBOVJE Obraz je najbolj izpostavljen del človeškega telesa in hkrati eno od pomembnejših komunikacijskih orodij, saj vemo, da je za uveljavljanje v družbi prijeten videz zelo pomemben. Obraz je z očmi, nosom, ustno votlino in ušesi najpomembnejše križišče čutil, dihalne, prebavne in govorne poti. Ustna votlina z zobmi je začetek prebavne poti, skupaj z nosom pa središče za življenje najpomembnejših občutkov in zaznav, ki novorojenčku pomagajo preživeti in se razviti, starejšemu komunicirati, se hraniti, prvič poljubiti in izraziti čustva Usta, ustna votlina in zobje so pomembni tudi v zrelih letih in starosti, zato je pomembno, da zobe čim dlje ohranimo zdrave (Kansky, 2007) Zgradba zobovja Zobje so trdi, beli izrastki v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hrane, poleg tega pa pomagajo pri govoru in dajejo obliko obrazu. Zobje so vraščeni v zobnicah (zobnih jamicah ali alveolah) zgornje in spodnje čeljustnice. Vsak zob ima tri dele: krono, vrat in eno ali več korenin. Zobna krona (crona dentis) je prosti in vidni del zoba, ki štrli iz kosti. Zobni vrat je še tudi zunaj zobnice, ker ga obdaja sluznica. Zobna korenina (radix dentis) tišči v zobnici in je priraščena ob steno zobnice z vezivom. Znotraj je zob in zobovine (dentina), ta pa je v predelu krone z zunanje plasti obložena s sklenino. Korenina je obložena tudi s tanko plastjo cementa. Sredi zoba v zobovini je zobna votlina (cavum dentis); V zobno korenino se nadaljuje kot zobni kanal, ki sega do konice korenine. Tu vstopajo v zobni kanal žile, mezgovnice in živci za zob. V zobni votlini se žile in živci razvejičijo v rahlem vezivnem tkivu. Ta rahla vsebina zobne votline je zobna pulpa (Pocajt, Širca, 2001). 2

10 Slika 1: Zgradba zoba Vir: Human Anatomy Online (2009) 2. 2 Razvoj zobovja Prve jasne zasnove obraza in ustne votline se pokažejo že ob koncu tretjega tedna nosečnosti. Razvoj zobovja se začne z vznikom zobne letvice v šestem tednu nosečnosti, brsti za mlečne zobe se pojavijo med sedmim in desetim tednom in njihov razvoj se prek značilnih razvojnih stopenj nadaljuje ves čas nosečnosti. V drugem trimesečju se začne mineralizacija zametkov mlečnih zob, ob rojstvu pa so praviloma že skoraj povsem zgrajene zobne krone mlečnih sekalcev, zobne krone ostalih mlečnih zob pa vsaj v manjšem delu. V prvem letu po rojstvu se razvoj zobnih kron mlečnih zob praviloma konča, razvoj njihovih korenin pa se nadaljuje še v drugem in tretjem letu. Pri veliki večini novorojenčkov mlečnih zob ne moremo opaziti, saj še niso izrasli. Mlečni zobje običajno ne začnejo izraščati pred četrtim mesecem po rojstvu, najpogosteje pa se kot prva izrasla mlečna zoba v dojenčkovi ustni votlini pojavita prva spodnja sekalca, in to 3

11 praviloma med šestim in desetim mesecem starosti. Upoštevati pa moramo, da je časovni razpon, v katerem lahko pričakujemo izraščanje prvega zoba, zelo velik. Skrb, da zobje sploh ne bi izrasli, je zato večinoma neupravičena celo pri otrocih, ki še ob koncu prvega leta nimajo nobenega izraslega zoba. Nasprotno pa je lahko zob prisoten v otrokovih ustih že ob rojstvu (natalni zob) ali izraste v prvem mesecu po rojstvu (neonatalni zob), kar se zgodi pri enem izmed tisoč otrok ali še redkeje (Kosem, 2005a). Vrstni red izraščanja mlečnih zob je običajno tak, da za prvimi spodnjimi sekalci izraščajo prvi in drugi zgornji sekalci in nato drugi spodnji sekalci. Po dopolnjenem prvem letu izraščajo prvi kočniki, pozneje v drugem letu pa tudi podočniki. Zadnji izmed mlečnih zob izrastejo drugi kočniki. Do konca tretjega leta ima otrok praviloma izraslih že vseh dvajset mlečnih zob, in sicer po dva sekalca, en podočnik in dva kočnika na vsaki strani zgornje in spodnje čeljusti. Stalni zobje izraščajo pozneje in njihov razvoj je dolgotrajnejši, začne pa se (razen pri drugih in tretjih kočnikih) že pred rojstvom. Ob rojstvu so praviloma že zgrajeni deli zobnih kron prvih stalnih sekalcev in prvih stalnih kočnikov (Kosem, 2005a). Slika 2: Doba izraščanja mlečnih zob Vir: Hribernik (2008, str. 47) 4

12 3 SKRB ZA ZDRAVJE ZOB IN USTNE VOLTINE O higieni zob in ust se učimo že od malih nog, vendar vse preveč časa in pozornosti omejimo zgolj na higieno zob. Pod pojmom oralno zdravje pojmujemo skrb za zdravstveno stanje ustne votline in z njo povezanih tkiv, ki posamezniku omogoča nemoteno uživanje hrane, govorjenje in socializacijo- brez bolečin, nelagodja ali zadrege (Borko, 2005 ). Starostna doba, kdaj se pojavijo prvi zobki, se razlikuje od otroka do otroka. Ni redek pojav, da se otroci že rodijo z enim ali celo več zobki. Druga skrajnost pa je ta, da se zobki pojavijo šele tedaj, ko so otroci stari leto ali več. Če zobnih oblog ne odstranjujemo redno z zob in mest pod robom dlesni, lahko dražijo dlesni, kar pripelje do bolezni dlesni. Redno ščetkanje in čiščenje medzobnega prostora je ključnega pomena za preprečevanje bolezni dlesni (Lubi, 2008). Za mlečne zobe svojega otroka prične nosečnica skrbeti z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja že v času nosečnosti. Po rojstvu je za pravilen razvoj čeljustnic in zob ključnega pomena način prehranjevanja. Najbolj zdrava hrana in pijača za novorojenčka in dojenčka je materino mleko, najidealnejši način hranjenja pa dojenje (Jelen, 2005). Čim izraste prvi zob, moramo pri otroku začeti z umivanjem zob. Na začetku zadostuje že mokra gaza ovita okoli prsta, s katero obrišemo sekalce s sprednje in zadnje strani. Alternativa gazi so silikonski naprstniki, ki jih najdemo na tržišču. Najkasneje, ko so v ustih prisotni tudi prvi kočniki, moramo začeti z uporabo zobne ščetke, primerne za to starostno obdobje. Umivanje zob je v tem obdobju predvsem namenjeno navajanju otroka na osebno higieno in je lahko priključeno vsem dnevnim umivanjem. Otrok lahko zobe ščetka tudi sam, vendar je vzdrževanje natančne ustne higiene naloga staršev vse tam do osmega leta starosti (Jelen, 2005). Za pravilen razvoj ustne votline je pomembno že dojenje, pozneje pa uvajanje mešane hrane. Če je otrok dojen, se izognemo tudi težavam zaradi pitja sladkih tekočin po steklenički, ki v kombinaciji s slabo ustno higieno zagotovo vodijo v propad zob.»starši se 5

13 morajo zavedati pomena kariesa in drugih težav od prvega dne otrokovega življenja. Pravzaprav je mogoče pravilno ukrepati že takrat, ko otrok ni še niti rojen (Kosem, 2008a). Pravilno ščetkanje je prvi korak k ohranjanju zdravih zob in dlesni. Zobe je treba ščetkati vsaj dve minuti z ustrezno tehniko ščetkanja. 3.1 Ščetkanje zob Eden od nujnih pripomočkov za ustno higieno pa je zobna ščetka. Na voljo so poleg številnih vrst ročnih zobnih ščetk tudi take z električnim pogonom in še z drugimi tehnološkimi dodatki. Predvsem moramo zobno ščetko pravilno uporabljati. Obstajajo sicer različne tehnike čiščenja zob in obzobnih tkiv z zobno ščetko, večini je skupno pravilo, da je osnovna smer potegov s ščetko od rdečega proti belemu, torej od dlesni proti zobu. Očistiti je treba vse krtački dostopne ploskve vseh zob. Za to mora biti glava ščetke, kjer so ščetine, dovolj majhna, prilagojena velikosti ustne votline otroka. Zobna ščetka naj ima daljši ročaj, ki ne drsi, tako da se lahko starš z otrokom skupaj učita in vadita čiščenje zob. Da ne poškodujemo dlesni, mora imeti zobna ščetka mehke, zaobljene ščetinenaravne ščetine niso primerne, saj so v notranjosti votle in zato večje zbiralke bakterij. Glava krtačke mora biti ozka in zaobljena (Kosem, 2005b). Glavni nameni ščetkanja zob: topljenje in odstranjevanje bakterijskih oblog, odstranjevanje delcov hrane, ki so se zalepili na zobe in jih ni odstranila slina, dodajanje fluorja slini, ki pospeši remineralizacijo in obnavljanje, ohranjanje zdravih dlesni (Anon, 1995). Za otroke, ki še niso stari dve leti, zobozdravniki priporočajo, da še ne uporabljajo zobne kreme. Nato pa bi naj do šolske starosti uporabljali za grah veliko količino zobne kreme, ki vsebuje fluorid. Na voljo so tudi številni dodatni pripomočki in sredstva za ustno higieno, kot so ustne prhe in pripravki za spiranje ustne votline. Njihova uporaba ne more nadomestiti zobne ščetke in nitke. Smiselno jih je uporabljati po zobozdravnikovem 6

14 nasvetu. Nikakor ni priporočljivo, da bi denimo malčki nenadzorovano uporabljali ustno vodo, saj bi ob zaužitju večjih količin lahko prišlo do neželenih učinkov zaradi prevelikega vnosa posameznih sestavin (Kosem, 2005b). Razumljivo je, da je skrb za ustno higieno naloga staršev. Nikakor ni mogoče od otrok pričakovati, da bodo že zgodaj dovolj vztrajni, spretni in temeljiti. Prav je, da se otrok s krtačko sprva igra in uri. Starši naj pomagajo otrokom pri umivanju zob vse do izraščanja prvih kočnikov oziroma šestic, kar se dogaja med petim in sedmim letom starosti. Potem pa naj vsaj nadzorujejo izvajanje ustne higiene in pri njej seveda tudi pomagajo (Kosem, 2008) Obiski pri zobozdravniku Preventivno in otroško zobozdravstvo je temelj oralnega zdravja. V predšolskem obdobju imajo otroci pravico do enega preventivnega pregleda v starosti od šestega do dvanajstega meseca, in v 2., 3., 5., 6., letu starosti (Makovec, 2006). Prav zato si v Sloveniji prizadevajo, da bi bil prvi obisk staršev in otroka pri zobozdravniku že med šestim in dvanajstim mesecem otrokove starosti. Razgovor in pregled v tej starosti omogočata, da zobozdravnik zgodaj odkrije morebitna tveganja za ustno zdravje ali zgodnje znake bolezni in razvojnih motenj v otrokovi ustni votlini, hkrati pa da staršem ustrezne, posameznemu otroku prilagojene nasvete o ustni higieni, zdravi prehrani, vnosu fluoridov, nadaljnjih rednih obiskih zobozdravnika in drugih preventivnih ukrepih. Ker taki zobozdravniški pregledi še niso uveljavljeni v vsej Sloveniji, je pomembno vedeti, da so veljavni predpisi skladni z zobozdravstvenimi preventivnimi prizadevanji in staršem omogočajo, da s svojim otrokom obiščejo zobozdravnika, praviloma specialista za otroško in preventivno zobozdravstvo, že v prvem letu otrokovega življenja (Kosem, 2005a) 7

15 Otrokovi prvi obiski zobozdravnika so namenjeni temu, da otrok zobozdravnika spozna in mu zaupa. Otroka je potrebno na obisk pri zobozdravniku pripraviti. Redno čiščenje zob ter redni zobozdravstveni pregledi so ključ do lepih in zdravih zob. 8

16 4 VPLIVI NA ZDRAVJE ZOB IN USTNE VOTLINE 4. 1 Vpliv dojenja na razvoj zob in ustne votline Dojenje je eden prvih dotikov dojenčka z zunanjim socialnim okoljem. Tako, kot je mleko potrebno kot telesna hrana, je dotik potreben kot duševna hrana. Narava je to združila v popolno hrano za dušo in telo. UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in številne državne pediatrične ustanove poudarjajo, da je človeško mleko najboljša možna izbira za hranjenje otrok. Človeško mleko prispeva k dobremu otrokovemu zdravju, rasti in razvoju. Zdravstvene organizacije priporočajo polno dojenje (brez vseh nadomestkov) najmanj prvih šest mesecev in nadaljevanje dojenja ob dodajanju goste hrane še najmanj dve leti ali dalj (Mlinar, 2005). Pomena dojenja se še bolj zavedamo, če upoštevamo, da so bolezenska stanja v ustni votlini (zobna gniloba ali karies, vnetje dlesni in nepravilnosti položaja zob in čeljusti) kljub uveljavljenim načrtnim preventivnim ukrepom, s katerimi je uspelo njihovo pogostnost zmanjšati, še vedno pomemben javnozdravstveni problem (Kosem, 2005a). Razvoj zarodka poteka neprekinjeno od spočetja naprej, tako da se razvoj ustne votline in zob začne že mnogo pred začetkom dojenja. Ni si enostavno predstavljati, kaj vse se v zvezi s tem zgodi že med nosečnostjo. Prva leta življenja so obdobje, ko so tudi za pravilen razvoj še neizraslih zob potrebni kar najboljši pogoji, pri čemer ima pomembno vlogo materino mleko kot najboljša hrana za dojenčka v prvih mesecih življenja. Sestava materinega mleka zagotavlja preskrbo dojenčka s številnimi snovmi, potrebnimi za nemoten razvoj zob. Onesnaževanje okolja pa je žal povzročilo, da lahko dojenček celo s to najnaravnejšo hrano zaužije tudi škodljive snovi, predvsem take, ki so topne v maščobah, npr. dioksine in poliklorirane bifenile, ki lahko po izsledkih nekaterih raziskav povzročajo motnje 9

17 mineralizacije zob. Tveganje za take razvojne napake pa je majhno v primerjavi s tveganjem, če bi se odrekli koristim, ki jih dojenje prinaša zdravju (Kosem, 2005a) Pomen dojenja namreč ni samo v preskrbi dojenčka z materinim mlekom. Poleg genetskih dejavnikov vplivajo na razvoj celotnega ustno obraznega predela tudi dejavniki okolja, za novorojenčka in dojenčka pa je najboljša spodbuda za fiziološki razvoj mišičnih in kostnih elementov ustno obraznega predela prav dojenje (Kosem, 2005a). Dojenje pomeni za doječo mater, dojenčka in širšo družbeno okolje številne prednosti. Je edini naravni način prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenj in zaščito pred raznimi boleznimi. Dojenje je tudi najmočnejši telesni in psihološki stik med materjo in otrokom, naveza, ki nikoli v življenju ne uplahne (Frankič, 2008). Med dojenjem pa otrok s pomočjo gibanja spodnje čeljusti, ustnic in jezika mleko bolj iztiska kot izsesava. S široko odprtimi usti objame bradavico in njen obroč, ki ga stiska z ustnicama, jezik pa s peristaltičnim gibanjem potiska mehko bradavico proti nebu. V primerjavi s hranjenjem po steklenički naj bi otrok pri dojenju porabil kar šestdesetkrat več energije. Ta bistveno večji napor koristi pravilni rasti in razvoju ustno obraznega predela (Kosem, 2005a). Otrokova mišična aktivnost med dojenjem se pomembno razlikuje od mišične aktivnosti med hranjenjem po steklenički s cucljem. Pri hranjenju po steklenički je aktivnost ustnic in lic namenjena sesanju, jezik kot bat pritiska cucelj proti nebu, kar kasneje vodi do govornih motenj in spremenjenega razvoja čeljusti Oče psihoanalize Sigmund Freud utemeljuje to kot pomanjkanje zadovoljevanja potreb v prvi, oralni fazi otrokovega psihosocialnega razvoja, ki je usmerjena na usta in se izraža z sesanjem in grizenjem (Debenak, 2002). Raziskave so pokazale, da so nekatere ortodontske nepravilnosti oziroma nepravilnosti položaja zob, zobnih lokov in čeljusti pogostejše pri otrocih, ki niso bili dojeni ali so bili dojeni le kratek čas. Take nepravilnosti so prisotne v mlečnem zobovju, pogosto pa tudi pozneje v menjalnem in stalnem zobovju. Tveganje za križni griz stranskih zob je značilno večje pri nedojenih in kratek čas dojenih otrocih. Pri tej nepravilnosti zgornji mlečni 10

18 kočniki in/ali podočniki pri ugrizu ne segajo prek spodnjih zob v smeri proti licu, kot je pravilno, ampak je medsebojni odnos zgornjih in spodnjih zob na obeh straneh ali pogosteje samo na eni strani obraten, kar vpliva na nadaljnji nepravilni razvoj čeljusti in obraza, zato otroci s tako nepravilnostjo potrebujejo zobozdravniško pomoč. Neposredne povezave med drugimi ortodontskimi nepravilnostmi in trajanjem dojenja večini raziskav ni uspelo potrditi, dokazan pa je škodljiv vpliv različnih razvad, kot so sesanje prsta, dude in cuclja na steklenički, drža odprtih ust, dihanje na usta, nepravilno požiranje in vrivanje jezika med zobe, na razvoj ustne votline; te razvade pa so pogostejše pri otrocih, ki niso bili dojeni ali so bili dojeni kratek čas (Kosem, 2005a). Nekateri otroški zobozdravniki so poudarili, da je ob dolgotrajnem nočnem dojenju nujno izvajati pri dojenem otroku redno ustno higieno. Tako dolgotrajnemu pogostemu dojenju ne bo treba pripisovati pomembnejše vloge pri razvoju zobne gnilobe v zgodnjem otroštvu. Poudarjajo, da dojenje ohranja zdravje ustne votline, ker ugodno učinkuje na razvoj čeljusti in medčeljustnih odnosov ter zmanjšuje verjetnost dolgotrajnih sesalnih razvad in uživanje sladkanih tekočin. Seveda pa je poleg dojenja potrebno spodbujati pravočasen prehod na mešano in čvrstejšo prehrano, ki zagotavlja ustrezen razvoj funkcij ustne votline (Mlinar, 2005). Zaradi pomembnega vpliva dojenja na zdravje ustne votline se mu pozorno posveča tudi organizirana zobozdravstvena preventivna dejavnost. V šolah za starše poskušajo bodoče starše opozoriti na pomen spodbujanja dojenja tudi z vidika zobozdravstva. Nova priložnost za razgovor staršev in zobozdravnika o vprašanjih povezave dojenja z različnimi dejavniki ohranjanja ustnega zdravja, zagotavljanja pravilnega razvoja in preprečevanja kariesa, zobnih in čeljustnih nepravilnosti in drugih bolezni v ustni votlini je prvi zobozdravniški pregled (Kosem, 2005a) Vpliv prehrane na zdravje zob in ustne votline Pravilna prehrana v otroškem obdobju je izredno pomembna za rast in razvoj. Če je uravnotežena (kar pomeni pravilno razmerje med beljakovinskimi, ogljikohidratnimi in 11

19 maščobnimi živili), pokriva potrebe po mineralih in vitaminih, kalorično ustreza otrokovi starosti, je pestre sestave, videza in okusa, bo zagotovila uravnoteženo rast in razvoj v vsakem starostnem obdobju. Prehrana v posameznih starostnih obdobjih mora biti prilagojena otrokovim potrebam in je v različnih obdobjih različna. Zlasti posebej v prvem letu življenja so jo v zadnjih desetletjih pogosto prilagajali sodobnim medicinskim spoznanjem. Spremembe so lahko opažali tudi starši z več otroki, ki so vsakič prejeli nekoliko drugačna navodila o prehrani za prvo leto (Kosem, 2005b). S tem, kako naj otroka hranijo v prvih mesecih življenja, se matere in očetje seznanijo že v šoli za starše, pisno gradivo dobijo tudi v otroških posvetovalnicah. Na voljo so številne knjige o negi in prehrani zdravega in bolnega otroka, vendar naj bi se starši o prehrambenih navodilih vseeno posvetovali s svojim otroškim zdravnikom. Pomemben temelj ustnega zdravja je torej zdrava prehrana. Preučevanja vpliva hrane na razvoj zob in drugih tkiv v ustni votlini so pokazala, da je v državah v razvoju, kjer je značilna podhranjenost nosečnic in otrok, predvsem pomanjkanje vitamina D lahko vzrok za razvojne okvare zob, te pa lahko zmanjšajo tudi odpornost zob proti kariesu. V razvitih državah, kamor sodi tudi Slovenija, prehrana ne predstavlja tveganja za nepravilen razvoj zob in drugih tkiv v ustni votlini, razen v izjemnih primerih. Seveda pa je po izrasti zob nepravilna prehrana zelo pomemben dejavnik pri razvoju kariesa (Kosem, 2005b). Bakterije v zobnih oblogah namreč za svojo presnovo uporabljajo prav ogljikove hidrate, ki so v hrani. Pri tem nastajajo kisline, te pa povzročajo raztapljanje trdih zobnih tkiv, kar je osnovno dogajanje pri kariesu. Ogljikovi hidrati v hrani so lahko enostavni ali kompleksni. Enostavni sladkorji so največje tveganje za karies, saj najhitreje vstopajo v presnovne poti omenjenih bakterij. Sladkor v prisotnosti teh bakterij povzroči kislo okolje v ustni votlini in omogoči razgrajevanje zobnih tkiv. Večkrat se to zgodi in dalj kot traja, večja je nevarnost za nepopravljive posledice. Žal lahko dokaze za škodljivost pogostega uživanja sladkorja še prevečkrat vidimo že pri majhnih otrocih, hranjenih s sladkimi tekočinami po steklenički (Kosem, 2005b). 12

20 Po prehodu z izključnega dojenja na mešano prehrano se začne uveljavljati vloga sadja in zelenjave in to je kasneje v vseh življenjskih obdobjih pomemben del zdrave prehrane. V sadju in zelenjavi so poleg drugih sestavin tudi vlaknine, zaradi čvrstosti svežega sadja in zelenjave pa je potrebno tudi učinkovito žvečenje. To spodbuja večje izločanje sline, ki je zaradi spodbujenega izločanja bolj bazična. Večji pretok bazične sline deluje zaščitno proti nastanku kariesa. Opisanih spodbud za polnovredno dejavnost ustne votline seveda ni pri uživanju predelanega sadja in zelenjave, na primer kašic in sadnih sokov. A tudi zaužitje čvrstega sadeža nikakor ne more nadomestiti skrbi za ustno higieno (Kosem, 2005b). Po zelo splošnem pravilu lahko večina odraslih in otrok, ki si vsaj enkrat ali dvakrat na dan umijejo zobe, brez nevarnosti za zobe prenese približno šest obrokov hrane oz. pijače na dan. To npr. pomeni dva ali tri glavne obroke in en ali dva prigrizka ali dve pijači med njimi. Nikakor pa ne smemo dovoliti, da bi se dojenčki in majhni otroci uspavali s sesanjem iz stekleničke ali pili pripravke za pomirjanje, ki vsebujejo sladkane pijače ali sadne sokove. To povzroči bolezen, ki jo imenujemo steklenični karies (Uršič Bratina, 1997). Razvoj zobne gnilobe pospešuje izolirano uživanje sladkorjev. Ugotovili so, da so imeli tisti ljudje, ki so uživali sladko hrano med glavnimi obroki - med zajtrkom in kosilom in med kosilom ter večerjo, veliko več gnilobnih procesov, kot tisti, ki so zaužili enako količino sladke hrane ob dnevnih obrokih npr. pri kosilu ali zajtrku. Zobozdravniki opažamo, da imajo otroci, ki nenehno grizljajo razne prigrizke, ob tem pa še popijejo veliko sokov ali sladkanih čajev, bistveno več okvarjenih zob, kot otroci, ki tudi uživajo sladko hrano, vendar ne preko celega dneva, pač pa le po kosilu (Zavod za zdravstveno varstvo Celje, 2006) Vpliv fluora na zobe V zadnjem času je veliko polemik o škodljivost oziroma koristnosti dodajanja fluora k prehrani otrok in mladostnikov v dobi izraščanja zob. Študije so delane predvsem v tujini, kjer fluorirajo vodo ali sol. Zato je v teh deželah težje določiti količino zaužitega fluora kot 13

21 pri nas, saj uporabljamo tabletke. Dajanje fluora zakonsko ni obvezno, je pa po slovenski doktrini še vedno priporočljivo (Kovačič Čadež, 2006). Po drugi svetovni vojni je bila zobna gniloba potisnjena ob zid, ker je bil dokazan vpliv fluora nanjo- pripisovali so mu skoraj čarobne učinke. In začeli so ga dodajati pitni vodi in zobni pasti. Tako naj bi poskrbeli za zdravje zob revnih slojev, ki si niso mogli privoščiti uravnovešene prehrane in ustrezno poskrbeti za ustno higieno; fluor naj bi "revnim otrokom dal bogate zobe". Marsikje so tako prepričani še danes. Pomembni sta dognanji znanstvenikov v štiridesetih letih: da fluoridi ovirajo encime, ugodne za razvoj ustnih bakterij, ki s svojo kislino razžirajo zobno sklenino, in da se fluoridni ioni vežejo s kalcijevimi ter krepijo zobno sklenino (Diva, 2005). Danes mnogi znanstveniki menijo, da je škodljiv vpliv fluora na druge, koristne procese v organizmu tolikšen, da je korist pri preprečevanju kariesa zanemarljivo majhna. Glavni problem fluora je, da je njegova koristnost omejena na zmanjševanje zobne gnilobe, če ga je preveč (saj je namreč strup), pa lahko privede do zdravstvenih tegob. Nekatere povezave med fluoridi in boleznimi so raziskane, mnoge pa še ne (Diva, 2005). Natrijev fluorid se za preprečevanje zobne gnilobe uporablja v priporočenih količinah skladno z mednarodno usklajenim strokovnim mnenjem Svetovne zdravstvene organizacije. Ker je fluor kemikalija z ozkim terapevtskim oknom, je pomembno, da se uporabljajo le predpisani odmerki, da se ne bi zgodile prekoračitev priporočenih odmerkov in posledično škodljive posledic na zdravje (Podnar, 2008). Delovanje fluora temelji na: zmanjšanju topljivosti zobne sklenine in zobovine v kislem okolju; povečanju remineralizacije kariesne lezije; zmanjša pritrjevanje mikroorganizmov na površino zob (Guyton, Hall, 2003). Nekoč so fluorove tabletke predpisovali nosečnicam, a je bilo v raziskavah ugotovljeno, da fluor niti ne prehaja posteljice in zato na plod nima terapevtskega učinka (Podnar, 2008). 14

22 V mnogih državah je postala porazdelitev kariesa»bimodalna«, tako da je 80% bolezni prisotno pri samo 20% populacije. Posledično je prišlo do preusmeritve poudarka pri zagotavljanju preventivnih nasvetov od splošne populacije k ciljni skupini tistih, ki imajo veliko»tveganje za zobno gnilobo«. Glavna opora preventivnih ukrepov so: razsodna uporaba fluoridov, nadzor zobnih oblog, zalivanje fisur in razumni prehranski nasveti. Sprva je veljalo prepričanje, da je vgradnja velikih količin fluoridov v sklenino zaslužna za zmanjševanje njene topnosti. Toda predvsem aktivnost fluoridnega iona v tekočini ustne votline odločilno vpliva na zmanjševanje topnosti sklenine, ne pa velika vsebnost fluoridov v sklenini. To je danes splošno sprejeto stališče glede fluoridov pri preprečevanje zobne gnilobe. Smernice za klinično uporabo fluoridov obstajajo in se stalno posodabljajo, in to tako glede sistemskih kot topičnih pripravkov. Najnovejše raziskave fluoridov preučujejo uporabo priprav za počasno sproščanje in dolgoročno preskrbo ustne votline z fluoridi (Toumba, 2008). Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovno združenje otroških zobozdravnikov še vedno priporočata njihovo uporabo kot doslej. Formula sistemskega dovajanja v času izgrajevanja zob temelji na vsebnosti naravnih fluoridov v pitni vodi. Tako se za naše območje priporoča dovajanje fluoridov v tabletkah: - pri šestih mesecih starosti otroka 0,25mg/ dan; - od tretjega do šestega leta starosti otroka 0,50 mg/dan; - od šestega leta naprej 1 mg/ dan (Borovšak- Bela, 2003). 15

23 5 OBOLENJA ZOB TER USTNE VOTLINE Kadar za ustno higieno ne poskrbimo dovolj, nas prizadenejo različna obolenja, ki povzročijo številne boleče razjede, razrast mikroorganizmov, slab ustni zadah ter motnje v delovanju žlez slinavk (Stanko, 2009). Bolezni, ki ju najpogosteje zasledimo v ustni votlini sodobnega človeka, sta zobna gniloba ali karies in parodontalna bolezen (pogosto rabljen izraz parodontoza je zastarel in strokovno neustrezen). Obe bolezni sta tudi glavna vzroka za izgubo zob pri človeku (Kuhar, 2007) Karies Je bolezen zob, ki jo povzročajo bakterije v zobnih oblogah te s svojimi kislimi izločki raztapljajo trda zobna tkiva. Začne se z mlečnim madežem na skleninski površini zoba. Ko poškodba zobne sklenine napreduje, nastane jamica, ki se temneje zabarva in se postopno veča. Najpogosteje je prvo opozorilo zobne gnilobe kratkotrajna bolečina na sladko ali kislo in hladno ali vročo hrano oz. pijačo. Dolgotrajnejša zobna bolečina pogosto pomeni, da je zobna gniloba že napredovala, da je povzročila vnetje zobnega živca. Posledice nezdravljene zobne gnilobe so odmrtje zobnega živca, nastanek granuloma, gnojna oteklina pod sluznico ( šola ), oteklina na obrazu, zadah iz ust in popoln razpad zoba (Kuhar, 2007). Kopičenje bakterij na zobnih površinah se še poveča ob prekomernem in nepretrganem uživanju sladke hrane in pijače (zlasti tik pred spanjem), pomanjkljivem čiščenju zob ali zobnih nadomestkov in pomanjkanju sline (premalo zaužite tekočine, bolezni, ). Znano je, da zobje vseh ljudi niso enako dovzetni za nastanek zobne gnilobe. Na različno odpornost zob pri različnih ljudeh poleg prirojenih dejavnikov vplivajo tudi različne motnje med razvojem zob (bolezni, zdravila) in fluoridi v zobni sklenini (Kuhar, 2007). 16

24 Vzroke za nastanek zobne gnilobe delimo po skupinah: - Zunanji ali eksogeni dejavniki- pridejo ali delujejo od zunaj (hrana, vitamini...). - Mestni ali lokalni dejavniki- tisti vzroki, ki jih ne moremo razdeliti v druge skupine, imajo pa direkten vpliv (slina, zdravila...). - Notranji ali endogeni dejavniki- porušijo ravnotežje v organizmu (motnje metabolizma, endokrine motnje ). - Splošni, individualni in socialni dejavniki- individualne posebnosti človeka (spol, starost, dednost ) (Čekon, 2001). Slika 3: Nastajanje zobnega kariesa Vir: Nemec (2007) Vrste kariesa na mlečnih zobeh: - suhi karies- pogost je na mlečnih molarjih, - hitro napredujoči karies- nastane na več mlečnih zobeh in nastopa simetrično, - krožni karies- najbolj napada sekalce in podočnike zgornje čeljusti (Čekon, 2001). Karies predstavlja pri malih otrocih povsod po svetu velik zdravstveni problem. Gre za izredno agresivno obliko zobne gnilobe, ki se prične kmalu po izrasti prvih mlečnih zob. Razvije se na še nedozorjenih zobnih površinah, največkrat zgornjih sekalcev in prvih mlečnih kočnikov, napreduje hitro in ima trajne posledice za zobno zdravje otroka (Borovšak- Bela, 2003). 17

25 5. 2 Afte Usta so nadvse pomemben del telesa. Vsak dan jih uporabljamo, saj prek njih sprejmemo vso hrano, vidno vlogo pa igrajo tudi pri govoru. Zato je pomembno, da je ustna votlina zdrava, saj le tako lahko normalno opravlja svojo vlogo. Zdrava ustna votlina pomeni, da je sluznica v njej rožnata, da so dlesni bledo rožnate in jezik brez oblog. Toda ustno votlino lahko prizadenejo številne lokalne spremembe, zlasti okužbe in poškodbe. Te so večinoma prehodne narave in običajno hitro minejo (Južnič Sotlar, 2005). Afte- strokovno jim rečemo ulcerozni stomatitis, so drobne, a zelo boleče razjede na sluznici ust, lahko pa se pojavijo tudi na sluznici grla ali žrela. Najpogosteje so velike od 2 do 6 mm (redko so večje kot 1 cm) in so značilne bele barve, okrogle ali ovalne, rdeče obrobljene razjede. Najprej jih začutimo kot drobno pekoče bolečo točko v ustih, nato jo lahko otipamo z jezikom kot mehurček in kasneje drobno ranico. Če pa si posvetimo v usta z baterijo, jih takoj prepoznamo po značilni okrogli obliki razjede in po značilni beli barvi notranjosti razjede z živo rdečim robom. Pogosto prizadenejo notranjo stran ustnic in lic, včasih pa se pojavijo tudi pod jezikom. Nemalokrat se afte napovedo vnaprej s pekočim občutenjem na sluznici (Južnič Sotlar, 2005). Kaj afte povzroča, ne vemo čisto natančno, vemo pa, da nastanejo kot posledica virusne ali bakterijske infekcije. Najpogosteje se pojavijo ob padcu splošne odpornosti organizma, lahko pa tudi ob stresu ali kot spremljajoči pojav pri drugih infekcijskih boleznih. Možen vzrok je tudi pomanjkanje mineralov, vitaminov in podobno. Drugi vzroki so lahko še: okvarjeni zobje, draženje sluznice pri zobnih protezah, uporaba pretrdih zobnih ščetk in tudi prebavne motnje. Vse to pa so vzroki, ki jih je potrebno odpraviti. Pri majhnih aftah bolnikom svetujemo izpiranje ustne votline z raztopino klorheksidina, topikalno nanašanje anestetikov in kortikosteroidov. Pri hujših oblikah bolnika napotimo k specialistu, ki kortikosteroide injicira (vbrizga) v bolezensko spremenjeno sluznico. Pri najhujših oblikah je potrebno sistemsko dajanje kortikosteroidov. Proti pekočim in srbečim bolečinam pomagajo lokalni anestetiki v oblik mazil, tablet za lizanje in dezinfekcijskih raztopin za grgranje. Če se na sluznici, ki so jo poškodovale afte, usidrajo bakterije, je potrebno zdravljenje z antibiotiki (Jakelič, 2008). 18

26 5. 3 Vnetje dlesni Zdrava dlesen ali gingiva je na dotik čvrsta in svetlo rožnate barve. Rdeča in nabrekla dlesen, ki zakrvavi ob dotiku, je znak vnetja ali gingivitisa. Gingivitis je nespecifični vnetni odgovor dlesni na prisotnost bakterijske obloge ob zobnem vratu (Gubina, Ihan, 2002). Vnetje dlesni je najpogosteje posledica slabe ustne higiene. V ustih imamo veliko različnih mikroorganizmov, ki se lepijo na zobe in dlesen. Z vsakodnevnim vestnim in pravilnim čiščenjem zob bakterije odstranjujemo in s tem preprečimo nastanek mehkih zobnih oblog. Obloge najpogosteje najdemo v predelu poškodovanih plomb, ortodontskih pripomočkov, protez, na robovih dlesni, v medzobnih prostorih. Obloge, ki so na zobeh več kot 72 ur, otrdijo v zobni kamen, katerega samo s ščetkanjem ne moremo odstraniti. Vzrok za nastanek gingivitisa je lahko tudi pomanjkanje vitamina C (skorbut) in niacina (Fiala, 2005). Vnetje dlesni lahko napreduje v globlja obzobna tkiva. Propadati začno tkiva, ki držijo zob v čeljusti; zobje se začno majati in izpadajo. Prisoten je tudi ustni zadah. Prav tako lahko nezdravljeno vnetje dlesni vpliva na sistemsko zdravje (Fiala, 2005). Slika 4: Vnetje dlesni Vir: MayoClinic (2005) 19

27 5.4 Ortodontske nepravilnosti Ortodontske nepravilnosti praviloma niso bolezni temveč manjši ali večji razvojni odkloni v obliki in delovanju zobovja. Glavni vzrok ortodontskih nepravilnosti je evolucijska značilnost človeškega zobovja; čeljusti se zmanjšujejo hitreje kot število zob, zato ti izrastejo tudi izven zobne vrste; nekatere nepravilnosti so dedne, npr. močna (habsburška) spodnja čeljust z naprej štrlečo brado. Pri sodobnem človeku nastane veliko nepravilnosti zaradi hrane, pri kateri zobje ne opravljajo osnovnega dela (grizenje, žvečenje). Škodljive so tudi razvade, npr. uporaba dude, sesanje prsta, nenehno odprta usta. Veliko nepravilnosti še vedno nastane zaradi zobne gnilobe in njenih posledic (ORTHOS, 2008). V ortodontsko terapijo so zgodaj vključeni otroci s: Progenijo, to je naprej pomaknjena spodnja čeljust, ki se odraža tudi na otrokovem profilu, spodnji zobje pa so postavljeni pred zgornjimi; križnimi grizi sekalcev ali celotnih zobnih lokov, ko so spodnji zobje ravno tako pred zgornjimi v obratnem zobnem previsu; ekstremnim distalnim grizom, kjer je spodnja čeljust pomaknjena močno nazaj in je velika razdalja med zgornjimi in spodnjimi sekalci; odprtim grizom, kjer se zgornji zobje s spodnjimi zobmi sploh ne stikajo (sprednji ali stranski odprti griz) in so v glavnem posledica otrokovih razvad (Mokorel, 2006). K ortodontu napotijo tudi : Otroke z izrazitimi tesnimi stanji zgornje ali spodnje fronte (sprednji zobje), ali kadar posamezni sekalci ne izraščajo zaradi pomanjkanja prostora in predvidevamo, da bo zato potrebno predčasno izpuliti določene mlečne zobe; otroke z velikim razmikom med stalnimi enojkami (diastemo) in sočasnim pomanjkanjem prostora za izraščanje stalnih dvojk; otroke z nadštevilčnimi ali manjkajočimi zobmi. Kadar sumimo, da otrok nima zasnove zoba, naredimo lokalni ali ortopantomografski rentgenski posnetek, da se prepričamo. Največkrat manjkajo dvojke, osmice ali petice v zgornji in spodnji 20

28 čeljusti. Če je motnja vidna, moteča in nefunkcionalna, skušamo manjkajoče zobe nadomestiti (Mokorel, 2006 ). Razvade, kot je vrivanje jezika med zobe ali sesanje prsta (ponavadi palca) lahko povzročita odprti griz ali naprej štrleče zgornje zobe, če traja takšna razvada dalj časa. Zgornja čeljust in sprednji zobje so nagnjeni naprej in navzgor, spodnja čeljust pa je pomaknjena nazaj. Takšni otroci držijo usta stalno odprta, zgornja ustnica pa je kratka. Dihanje skozi odprta usta namesto skozi nos onemogoča pravilen razvoj zgornje čeljusti. Jezik leži na ustnem dnu namesto na nebu, tako da ne prispeva k pravilnemu razvoju zgornje čeljusti. Čeljust ostane tako ozka, zobje pa so v tesnem stanju. Takšno razvado skušamo čimprej odpraviti, da preprečimo veliko nepravilnost v razvoju zob in čeljusti. Starše nanjo opozori ponavadi že otrokov zobozdravnik. Svetuje, kako razvado čimprej odpraviti in zmanjšati njene škodljive posledice. Prej ko odpravimo razvado, manjša je ortodontska nepravilnost, ki jo povzroča takšna razvada na otrokovih mlečnih ali kasneje tudi stalnih zobeh (Mokorel, 2006). Predvidljivi dejavniki tveganja v zvezi z ortodontskim zdravljenjem so: Pomanjkljivo čiščenje zob in aparata, kar poveča tveganje za nastanek kariesa in bolezni obzobnih tkiv, neopravičeni izostanki so pogosti vzrok za slabše rezultate ter za podaljšanje časa zdravljenja, neupoštevanje zdravnikovih navodil glede nošenja aparata tudi ne da dobrega rezultata in podaljšuje zdravljenje. Nepredvidljivi dejavnik tveganja v zvezi z ortodontskim zdravljenjem so: Poškodbe zobnega živca (pulpe). Včasih lahko prejšnja poškodba povzroči odmrtje živca, ki se lahko obpremikanju zoba z aparatom vname. To se lahko dogodi tudi takrat, kadar zdravljenje korenin ni bilo popolno. Skrajšanje (resorbcija) korenin. Pri nekaterih pacientih se lahko med zdravljenjem skrajšajo korenine. Običajno to nima praktičnih posledic, v izjemnih primerih pa to lahko skrajša življenjsko dobo zoba. Skrajšanje korenine se lahko dogodi tudi brez ortodontske obravnave. Poškodbe, pritisk s strani sosednjih zob in endokrine 21

29 bolezni so lahko možni vzroki. Zaradi obsežnega krajšanja korenin lahko zdravljenje prekinemo. Recidiv vrnitev v prvotno stanje. Zobje imajo tendenco, da se vrnejo v prvotni položaj, kar imenujemo recidiv. Da bi to preprečili uporabljamo posebne aparate retenerje. Vsi deli telesa se v času življenja spreminjajo, tudi zobovje. Ta dolgoročen proces lahko vodi tudi do spremembe položaja zob in ugriza. Nepravilna rast in razvoj. Rastna disharmonija in nenavadno formiranje zob sta biološka procesa. Zaradi neugodnega rastnega vzorca je včasih potreben po ortodontskem zdravljenju še kirurški poseg (ORTHOS, 2008). 22

30 6 SODOBNA STALIŠČA IN SMERNICE V OTROŠKEM IN PREVENTIVNEM ZOBOZDRAVSTVU Otroško in preventivno zobozdravstvo je samostojna strokovna in znanstvena disciplina, ki skupaj z drugimi strokovnjaki s področja stomatologije in medicine zagotavlja teoretično in praktično osnovo za krepitev in ohranjanje ustnega zdravja ter preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni in poškodb v ustni votlini otrok in mladostnikov (Kosem, 2008). Strokovnjaki si na področju otroškega in preventivnega zobozdravstva, tako na ostalih medicinskih in stomatoloških področjih, prizadevajo prispevati k najboljši možni skrbi za paciente tudi z oblikovanjem smernic klinične prakse. Smernice klinične prakse so opredeljene kot sistematično razvite izjave, ki pomagajo zdravniku in pacientu pri odločitvah glede ustrezne zdravstvene oskrbe v specifičnih kliničnih področjih. Različne ustanove, med njimi tudi Scottish Guidelines Network (SIGN), so oblikovale stroga metodološka načela za razvoj visokokakovostnih, na dokazih temelječih smernic (Kosem, 2008). Da bi se v svetu izboljšala kakovost zdravstvene oskrbe s pomočjo spodbujanja sistematičnega razvoja, so nastale številne nacionalne in mednarodne smernice tudi v zvezi s temami, povezanimi z otroškim in preventivnim zobozdravstvom: preprečevanje kariesa pri otrocih z velikim tveganjem za karies in preprečevanje in obravnavo kariesa pri predšolskem otroku, uporaba fluoridov, sredstev za zalivanje fisur, sedacije v otroškem zobozdravstvu ipd. V Sloveniji še ni pripravljenih smernic klinične prakse na področju stomatologije, pač pa posamezne skupine avtorjev z objavami v strokovnih revijah predstavljajo posamezna priporočila. Zato si je Sekcija pedontologov Slovenskega zdravniškega društva za eno od prednostnih nalog za prihodnja leta zastavila razvoj smernic za določene teme s področja otroškega in preventivnega zobozdravstva. Ob tem je vsekakor smotrno upoštevati stališče, naj slovenske smernice kolikor je le mogoče temeljijo na obstoječih visokokakovostnih 23

31 smernicah. Obstoječe smernice je potrebno skrbno in dosledno ovrednotiti, po potrebi posodobiti ter prilagoditi za uporabo v Sloveniji (Delovna skupina C13, 2003). Opozoriti pa je potrebno, da so za takšno prilagoditev potrebni določeni pogoji, predvsem poznavanje epidemioloških podatkov (Kosem, 2008). V Sloveniji žal že več let ne poteka sistematična obdelava epidemioloških podatkov o ustnem zdravju otrok in mladostnikov. Na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, ki je pooblaščena ustanova za takšno zbiranje in obdelavo podatkov, je edina izmed podatkovnih zbirk, ki ne vsebujejo podatkov, prav Evidenca o rezultatih preventivnih pregledov zob in ustne votline (Kosem, 2008). Pravila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na področju zobozdravstva v Sloveniji obsegajo: Predšolski otroci: preventivni zobozdravstveni pregled dojenčka v starosti od 6 do 12 mesecev; preventivni zobozdravstveni pregled otrok v prvem, drugem in tretjem letu starosti; preventivni zobozdravstveni pregled otrok v četrtem, petem in šestem letu starosti; indicirano zalitje mlečnih kočnikov; fluorizacija s tabletami po prenehanju dojenja; fluorizacija s premazi, raztopinami ali želeji do dvakrat mesečno ali s kombinacijo te metode z jemanjem fluorjevih tablet; preventivni pregled eno leto pred vstopom v šolo in indicirano zalitje fisur na prvih stalnih kočnikih. Mladina do 19. leta starosti in študenti: preventivni zobozdravstveni pregled v vsakem razredu osnovne šole; preventivni zobozdravstveni pregled v 1. in 3. razredu srednje šole; preventivni zobozdravstveni pregled študentov v 1. in 3. letniku višje in visoke šole; 24

32 fluorizacija s tabletami, premazi ali želeji do dvakrat na mesec ali s kombinacijo obeh metod fluorizacije; indicirano zalitje fisur na stalnih kočnikih in ličnikih (Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 30/2003, 2003). V Sloveniji imamo tudi sistematične preglede dojenčkov v 1., 3., 6., 9., 12. in 18. mesecu starosti in sistematski pregledi 3 letnih in 5 letnih otrok pred vstopom v šolo ki vključujejo tudi pregled zob (Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 30/2003, 2003). Statistično ni možno dokazati, kakšni so učinki zobozdravstvene vzgoje na večjo kvaliteto zobovja in kakšni so prihranki stroškov zaradi kvalitetnega izvajanja preventivnega programa. Od takrat, ko je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opustila zbiranje in obdelavo podatkov, Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) teh nalog tudi ni prevzel, sploh ni podatkov, ki bi bil primerljivi med sabo (Majcen, 2009). Poglobljeno in dosledno izvajanje preventivne dejavnosti v dobi dojenčka in predšolskega otroka vodi k cilju WHO do leta 2015 v okviru katerega bi naj imeli vsi šestletni otroci v 80% popolnoma zdrave zobe. Zaradi krčenja preventivne dejavnosti v nekaterih okoljih se zdi ta cilj odmaknjen. Le dosledno in kontinuirano izvajanje preventivnih programov pomeni izboljšanje zobnega zdravja otrok (Majcen, 2009). 25

33 7 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V OTROŠKI ZOBOZDRAVSTVENI PREVENTIVI Zobozdravstvena preventiva je dejavnost preprečevanja bolezni v ustni votlini. Osnove zobozdravstvene preventive so: ustna higiena, pravilna prehrana, fluoriranje zob in redni obiski pri zobozdravniku (Miklič, 2007). Preventiva na področju zobozdravstva je usmerjena v doseganje dobrega ustnega zdravja otrok in mladostnikov ter v preprečevanje nastanka in zmanjševanje obsega težav z zobmi v odrasli dobi (Cvikl, 2007). Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije določa, da je zdravstvena vzgoja ena temeljih nalog medicinskih sester. Medicinske sestre smo soodgovorne v skrbi za zdravje in življenje ljudi, zato smo dolžne delovati zdravstvenovzgojno (Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006). Medicinska sestra in tehnik zdravstvene nege sta vključena v vse aktivnosti otroškega varstva, obravnava otroka v vseh starostnih obdobjih. Sodelujeta pri izvajanju preventivne in kurativne dejavnosti na vseh ravneh zdravstvenega varstva (Zorec, 2005). Medicinska sestra v otroški zobozdravstveni preventivi deluje zdravstvenovzgojno:: sodeluje pri izvajanju zdravstveno- vzgojnega in preventivnega programa s tem, da demonstrira in praktično izvaja pravilno ščetkanje zob po skupinah, daje individualna in skupinska navodila glede ustne higiene, zdrave prehrane, higiena ortodontskih aparatov; v preventivnem kabinetu izvaja skupinsko in individualno preventivno dejavnost; kontrolira uspešnost ustne higiene s pokazatelji zobnih oblog v vzgojo varstvenih zavodih in osnovnih šolah; v sodelovanju z odgovornim zobozdravnikom in po navodilih predstojnika preventivne dejavnosti skrbi za kontinuirano izvajanje fluorizacije z Amin- fluorid želejem v osnovnih šolah; svetuje glede zdrave prehrane po osnovnih šolah, vzgojno varstvenih zavodih kot tudi posameznikom; 26

34 po dogovoru in navodilih predstojnika za preventivno dejavnost izvaja zdravstveno prosvetna predavanja po šolaj in vrtcih in na povabilo učiteljev sodeluje pri roditeljskih sestankih z namenom, da motivira starše za zdrav način življenja; na osnovnih šolah in vrtcih sodeluje na temo o zdravju zob in ustne votline organizira izvedbo načrtovanih tekmovanj zobnega zdravja po osnovnih šolah v sodelovanju z odgovorno medicinsko sestro preventivne dejavnosti, odgovornim zobozdravnikom in pedagoškimi delavci; sodeluje z vsemi zobozdravstvenimi terapevti, s patronažno službo, vodstvom šolo, vzgojno varstvenimi zavodi, pedagogi, razredniki, socialno delavko in s starši; vodi dokumentacijo o svojem delu in pisno poroča o poteku zdravstveno vzgojnega in preventivnega dela; zbira in pripravlja statistične podatke o svojem delu ter jih posreduje odgovorni medicinski sestri zobozdravstvene dejavnosti (Feguš, 2002, str. 23). o Medicinska sestra kot predavateljica Medicinska sestra v okviru zobozdravstvene vzgoje in preventive predava po programu, ki je izdelan za otroke in mladino ter po programu za starše. Medicinska sestra lahko predavanje popestri tudi z razlago primerov ali uporabo različnih učnih sredstev (Hoyer, 2005). V zobozdravstveno- vzgojnih predavanjih je poudarjena ustna higiena, zlasti pravilna tehnika čiščenja zob ter sredstva za ustno nego. o Medicinska sestra kot svetovalka Del nalog medicinske sestre je tudi v svetovanju. To od medicinske sestre zahteva veliko sposobnost komunikacije (verbalne in neverbalne). Medicinska sestra tudi svetuje staršem otrok, kako lahko s svojim ravnanjem prispevajo zdravemu razvoju zob svojih otrok. o Medicinska sestra kot demonstratorka V zobozdravstveni vzgoji in preventivi je metoda demonstriranja najpogosteje uporabljan učna metoda. Medicinska sestra v zobozdravstveni vzgoji uporablja različne pripomočke za demonstracijo kot je npr. model zoba, zobna ščetka, zobna pasta,.. Tako si udeleženci lažje in hitreje zapomnijo in razumejo prikazano vsebino. Medicinska sestra izvede demonstracijo čiščenja zob pri triletnih otrocih, ko pridejo skupaj s starši v preventivni 27

35 kabinet za zobozdravstveno vzgojo in pri vstopnikih v šolo. Individualno pa tudi otroku, ki še ni osvojil pravilne tehnike čiščenja zob. o Medicinska sestra kot izvajalka terapevtskega programa Medicinska sestra sodeluje kot izvajalka terapevtskega programa pri izvajanju dispanzerskega načina dela v kabinetu za zdravstveno vzgojo in na terenu izvaja predavanje z zdravstveno vzgojnimi vsebinami učiteljev in vzgojiteljev, ter se vključuje v različne projekte (Zdrav vrtec). Po naročilu zobozdravnika izvaja medikamentozno zaščito zob, skrbi za urejanje sanitarno higienskih kotičkov v vrtcih, šolah, Medicinske sestre za zobozdravstveno vzgojno in preventivno dejavnost tako v mestu kot na podeželju obiskujejo otroke v vrtcih, saj je to sestavni del njihovega zobozdravstvenega preventivnega dela. Z otroki se v igralnici najprej pogovarjajo o zobeh - o tem zakaj jih imamo, kakšna hrana zobem škodi, o pomembnosti rednih obiskov pri zobozdravniku, poudarek pa je na zdravi prehrani Ob tem uporabljajo slikovni material: razne risbice, pobarvanke, pesmice o zobkih in model zob. Po končanem razgovoru se pri umivalniku "učijo" pravilnega čiščenja zob. 28

36 8 RAZISKAVA 8. 1 Namen Namen diplomskega dela je bil, z anketo ugotoviti, kakšne se navade predšolskih otrok v skrbi za ustno higieno v mestu in na podeželju ter vključenost medicinske sestre v zobozdravstveno preventivo Cilji Predstaviti pozitivne strani skrbi za ohranjanje zdrave ustne votline, predstaviti obolenja ustne votline in zob, predstaviti vlogo medicinske sestre v otroški zobozdravstveni preventivi, ugotoviti, kako in koliko se starši vključujejo na področju ustne higiene njihovih otrok, ugotoviti, ali otroci v mestu bolje skrbijo za ustno higieno kot otroci z podeželja Raziskovalna vprašanja Ali otroci s podeželja manj skrbijo za pravilno ustno nego? Ali starši z višjo izobrazbo bolje skrbijo za ustno higieno svojih otrok, kot pa starši z nižjo izobrazbo? Ali dobijo starši informacije o pravilni ustni higieni s strani medicinske sestre? Ali so starši zadovoljni z zobozdravstveno preventivo v vrtcu? 8. 4 Opredelitev populacije Diplomsko delo je raziskovalno delo, ki vključuje predšolske otroke, katerih starši so sodelovali z izpolnjevanjem anketnih vprašalnikov. Anketa je bila opravljena v Vrtcu 29

37 Kozje in Bistrica ob Sotli ter v Enoti Mavrica in Enoti Luna v Celju. Od trideset razdeljenih anket v mestu in od trideset razdeljenih anket na podeželju smo dobili vrnjenih vseh 60. To nam predstavlja veliko zainteresiranost staršev Metode in materiali Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili: - študij ustrezne literature, - metodo zbiranja podatkov (anketni vprašalnik, ki je vseboval 22 vprašanj odprtega in zaprtega tipa), - deskriptivno metodo dela. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno distribucijo in grafično prikazanostjo. Rezultati ankete so obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2003 in Microsoft Office Excel Etični vidik Študija temelji na anketnem vprašalniku ki smo ga izvedli v Vrtcu Kozje, Vrtcu Bistrica ob Sotli ter v Vrtcu Anice Černejeve Celje- Enota Luna in Enota Mavrica. Za izvedbo ankete smo pridobili soglasje vodstev vseh štirih vrtcev, kjer smo starše seznanili z namenom diplomskega dela in možnostjo odklonitve sodelovanja. Pridobljeni podatki so verodostojno obdelani in analizirani. 30

38 9 REZULTATI ANKETE IN ANALIZA Graf št. 1: STAROST OTROK Starost vašega otroka (50%) 9 (30%) 3 (20%) 4 (13%) 7 (24%) mesto podeželje 20 (64%) 3 leta 4 leta 5 let V mestu so 3 (20%) otroci stari 3 leta, 9 (30%) otrok je starih 4 leta ter 15 (50%) otrok je starih 5 let. Na podeželju so 4 (13%) otroci stari 3 leta, 7 (24%) otrok je starih 4 leta ter 20 (64%) otrok je starih 5 let. Graf št. 2: SPOL OTROK Spol otroka 16, , , , (53%) 14 (47%) 16 (53%) 14 (47%) moški ženski mesto podeželje V mestu je 16 (53%) dečkov ter 14 (47%) deklic. Na podeželju je 16 (53%) dečkov ter 14 (47%) deklic. 31

39 Graf št. 3: STOPNJA IZOBRAZBE STARŠEV Napišite stopnjo Vaše izobrazbe! 10 9 (33%) (30%) 9 (30%) mesto 2 (7%) 8 (27%) 3 ( 10%) 14 (47%) podeželje 3 stopnja 4 stopnja 5 stopnja 6 stopnja 7 stopnja 4 (13%) 8 stopnja 1 (3%) 9 stopnja V mestu je 10 (10%) staršev s 5 stopnjo izobrazbe, 9 (30%) staršev z 6 stopnjo izobrazbe, 9 staršev (30%) z 7 stopnjo izobrazbe in 2 (7%) starša z 9 stopnjo izobrazbe. Na podeželju so 3 (10%) starši z 3 stopnjo izobrazbe, 8 (27%) staršev je s 4 stopnjo izobrazbe, 14 (47%) staršev je s 5 stopnjo izobrazbe, 1 starš (3%) je s 6 stopnjo izobrazbe ter 4 (13%) so s 7 stopnjo izobrazbe. Graf št. 4: DELEŽ OTROK, KI SI UMIVAJO ZOBE Si vaš otrok umiva zobe? 29 (97%) 30 (100%) 1 (3%) 0 (0%) mesto podeželje da ne 29 (97%) otrok si v mestu redno umiva zobe, ter 1 (3%) otrok si redno ne umiva zob. Na podeželju si vseh 30 (100%) otrok redno umiva zobe. 32