untitled
|
|
- Dragan Kotnik
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 NAPOVED Od revščine in socialne izključenosti k enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti Kongres organizirata Fakulteta za socialno delo ter Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije. Četrti Kongres socialnega dela bo v drugi polovici aprila 2010, v letu, ki sta ga Evropski parlament in Svet Evropske Unije razglasila za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. V pojasnilu odločitve je navedeno, da je v EU leta 2008 (pred recesijo) pod pragom revščine živelo 79 milijonov ljudi (16 % prebivalstva EU). To hudo ogroža zavezanost EU trem temeljnim načelom socialne države: enakosti, solidarnosti in socialni pravičnosti. Zato bo evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) temeljilo na teh prepričanjih: Vsi ljudje imajo pravico do osebnega dostojanstva in aktivne udeležbe v družbi. Zasebni in javni sektor si delita odgovornost za boj proti revščini in socialni izključenosti. Odprava revščine, ki je pogoj za bolj kohezivno družbo, koristi vsem. Da bi bili uspešni, se morajo k temu zavezati vse ravni družbe. Vemo, da pomena pojmov revščina in socialna izključenost nista identična, se pa prekrivata. Socialna izključenost ne vodi nujno v revščino, revščina pa praviloma vodi v socialno izključenost. Socialna izključenost se nanaša na izključenost iz udeležbe (participacije), kar je kompleksen pojav, ker gre za različne vzroke za izključenost, različno dinamiko procesa izključevanja, različne učinke in ravni izključevanja. Pojem družbene izključenosti je ob koncu 70. let, ko se je pojavil, označeval skupine ljudi, ki so padli skozi sito socialne zaščite, pozneje pa se je razširil na druge skupine, ki so izključene iz udeležbe na vseh ravneh države in družbe. Na ravni EU so koncept začeli uporabljati na začetku 90. let, ker je dovolj širok, da je uporaben za skupine različnih političnih prepričanj in dovoljuje različne ravni delovanja (od prepoznavanja dejstva, da se izključenosti kopičijo, do usmeritve na različne t. i. ranljive skupine). V tem pomenu je izraz nepolitičen, ker skuša zadovoljiti vse in omogoča, da ga napolnimo z različnimi vsebinami, ki se pogosto odmikajo od odgovornosti države in pojava rev š čine ne prepoznavajo kot strukturnega problema, problema vse večjih družbenih neenakosti in problema krhanja države blaginje. Vendar je koncept socialne izključenosti dobro in široko sprejet in podprt. To omogoča zavezanost k odpravljanju ovir za večjo kohezivnost na ravni EU, ki jo sestavljajo države z zelo različnimi tradicijami, politikami, prepričanji in različnimi ravnmi odgovornosti za blaginjo ljudi. Koncept socialne izključenosti jih je povezal in na podlagi odprte metode koordinacije vse države v EU izdelujejo nacionalne akcijske načrte za boj proti revščini in socialni izključenosti. Slovenija je postala del tega procesa na koncu 90. let in je ob polnopravnem
2 članstvu pri načrtovanju že dohitela stare države članice. Slovenija sodi med države, v katerih je raven revščine nižja od povprečja EU, vendar se v sedanji situaciji gospodarske krize revščina brez dvoma povečuje. Pomanjkanje raziskav o učinkih sprememb zakonodaj, ki urejajo pravice ljudi do javnih virov (sociala, zdravstvo, šolstvo), povzroča pomanjkanje podatkov o ljudeh (spolu, statusu, skupini, vendar z upoštevanjem varstva osebnih podatkov), ki so zaradi sprememb izgubili pravice, prav tako pa ne omogoča popravljanja napak, ki so jih povzročile omenjene spremembe. Poleg tega ni mogoče prepoznati morebitne vključenosti zaradi povečanja obsega pravic. V Sloveniji opažamo več družbenih skupin, ki bi jih lahko uvrstili med družbeno izključene skupine. Različni viri navajajo tele skupine: stari z nizko pokojnino, predvsem samske starejše ženske; mladi pred vključitvijo na trg dela; brezposelni; najemniki; samski moški srednjih let, samske matere z enim ali več otroki; brezdomci in ljudje brez papirjev (izbrisani ali nelegalni migrantje); etnične skupine, ekonomski migranti, hendikepirani in istospolno usmerjeni. Nekatere od teh skupin so izključene zaradi pomanjkanja materialnih virov, ki vplivajo na njihov družben status, druge pa zato, ker so diskriminirane in dehumanizirane in so zato lahko»na voljo«za poniževanja, izključevanja in izkoriščanja. O temi so na voljo številne znanstvene in strokovne študije, podprte z izsledki raziskav in primeri. Izključenost vpliva na manjšo udeležbo ali neudeležbo v družbi. To povzroča demokratični deficit, ki je za države škodljiv, ker zmanjšuje raven kohezivnosti. Da bi se izognili pastem koncepta revščine in socialne izključenosti, ki so tudi v tem, da je sam pojem konceptualiziran rezidualno (koncentriran je na skupine, ki se pojavijo na obrobju ali pod mejo revščine) in ne relacijsko (strukturno), bomo v koncept vključili razmerja moči in pogledali, kako ta razmerja vplivajo na pojav revščine in izključenosti. Tako bomo koncept politizirali in ne individualizirali. Osrednja vprašanja kongresa so, kako se socialno delo v praksi in teoriji spoprijema s pojavoma revščine in socialne izključenosti, kako zaznava ta pojava, kakšni so njuni učinki in posledice na različnih ravneh: Na ravni vsakdanjega življenja ljudi: dostopnost do storitev, življenjski položaj, aktivna udeležba pri reševanju lastnih težav, možnosti za ustvarjanje lastnih življenjskih potekov itd. Na ravni stroke socialnega dela: kako se spoprijeti z vedno večjim managerializmom, administriranjem in birokratiziranjem, kako lahko v teh razmerah uporabljamo znanje, spretnosti, metode, doktrine socialnega dela, kako upravljati z etiko in lastnim odnosom do socialnih problemov in politik na tem področju, kako načrtovati programe in ustrezno pomoč upoštevaje potrebe uporabnikov. Kako videti in uporabiti možnosti, ki se po drugi strani ustvarjajo. Kako po eni strani uravnavati standarde, ki jih ponuja stroka, in se po drugi spopadati z omejitvami ali možnostmi, ki jih ponujajo različne politike na področju socialnega varstva, šolstva, zdravstva in drugo. Na ravni socialne politike: kakšne spremembe v pojmovanju socialne države se kažejo, kako se ta sistem spreminja, ali so politike konsistentne in temeljijo na dejstvih, raziskavah ali strokovnih pobudah, analizah, ali pa so trenutne, politične in v skladu z globalizacijskimi procesi. Na ravni širših integracij: evropskih in globalnih, povsod, kjer se socialno delo srečuje s podobnimi težavami ali priložnostmi. Tema kongresa je za socialno delo bistvena, saj raziskovanje in znanstveno delovanje v največji meri povezujemo prav s tem področjem, praksa socialnega dela pa poteka v razmerah, ki jih države načrtujejo na tem področju. Socialna in druge politike (izobraževalna, zdravstvena, stanovanjska itd.) urejajo področja, ki vplivajo na zmanjšanje ali povečanje revščine in družbeno vključenost ali izključenost prebivalcev. Hkrati te politike vplivajo na možnosti in omejitve izvajalcev storitev, programov in projektov na področjih, kjer so najpogosteje zaposlene socialne delavke in delavci. Socialno delo kot znanost in stroka lahko bistveno pripomore k temu, da zmanjšuje revščino in povečuje socialno vključenost, saj je pravzaprav zavezano k delovanju na načelih
3 enakosti, socialne pravičnosti in solidarnosti. Kako to narediti, je kompleksno vprašanje, ki ga postavljamo v ospredje 4. Kongresa socialnega dela v evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti. VSEBINA PRVA TEMA: REVŠČINA IN SOCIALNA IZKUUČENOST. Nosilki teme: Simona Ratajc, Simona Smolej Čeprav podatki o neenakosti porazdelitve dohodka in splošni stopnji tveganja revščine kažejo za Slovenijo dokaj ugodno sliko, pa obstajajo določene skupine prebivalstva, v katerih se tveganje revščine povečuje že vrsto let. Podatki za leto 2008, ko so se začeli kazati znaki svetovne gospodarske krize, še niso na voljo, vendar pa glede na povečanje števila brezposelnih oseb, števila upravičencev do denarnih pomoči in pričevanja humanitarnih organizacij o večjih potrebah po pomoči upravičeno predvidevamo, da se bo stopnja tveganja revščine zvišala, pod njenim pragom pa bo ostala tudi katera izmed družbenih skupin, ki so v preteklih letih vsaj zaradi pritoka socialnih transferjev ostale nad njo. Ob tem je zaznati revščino pri skupinah prebivalstva, ki so zaposleni, vendar prejemajo nizke dohodke, ali pa se spopadajo z veliko negotovostjo v zvezi z zaposlitvijo in prejemanjem dohodka. V tem kontekstu ne gre zanemariti noveliranja Zakona o socialnem varstvu in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti; povzročilo je spremembe v dostopnosti do denarnih nadomestil in pomoči. Ob tem je zlasti pomembno, kako revščino doživljajo in zaznavajo službe, ki so pooblaščene za izvajanje omenjene zakonodaje. V sklopu sekcije Revščina in socialna izključenost želimo predvsem aktualizirati in poudariti koncept revščine kot stanje pomanjkanja dohodkov oziroma materialnih virov (in pri tem omeniti tudi tematiko izračunavanja in prikazovanja podatkov o stopnjah tveganja revščine). Čeprav so temi socialne izključenosti bolj namenjene preostale štiri sekcije, pa želimo pozornost nameniti tudi temu konceptu, in sicer v povezavi z revščino (soodvisnost, medsebojno vplivanje, multipla deprivacija itd.). Tema je razdeljena v pet sklopov: a) Strukturne značilnosti revščine oziroma koncentracija revščine v posameznih skupinah prebivalstva b) Vpliv zakonodajnih sprememb na povečanje/ zmanjšanje revščine in dostopa do pravic c) (So)odgovornost za povečanje/zmanjšanje revščine (na globalni, državni, lokalni ravni in na ravni posameznika) č) Delovanje strokovnih služb in institucij, ki se ukvarjajo z zmanjševanjem revščine in pomočjo pri premagovanju tega problema (uspešnost, učinkovitost zaznavanja revščine in ustrezne dostopnosti do virov pomoči) d) Primeri dobre prakse in vloga socialnega dela pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti na državni in lokalni ravni DRUGA TEMA: DOSTOP DO JAVNIH DOBRIN, STORITEV IN PRAVIC. Nosilka teme: Liljana Rihter Na deklarativni ravni Splošna deklaracija o človekovih pravicah iz leta 1948 v 1. členu zagotavlja vsem enake pravice in enako dostojanstvo. V Evropski socialni listini so posebej zagotovljene in natančneje določene socialne in ekonomske pravice, ki jih lahko združimo v najpomembnejše sklope: pravica do stanovanja (zagotovljena namestitev), pravica do zdravja (učinkovita struktura storitev zdravstvene oskrbe, zagotovljeno zdravo in varno delovno okolje) pravica do izobraževanja (brezplačno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje), pravica do dela (doseganje in ohranjanje čim višje ravni zaposlovanja, pravica do organiziranja), pravica do nediskriminacije (prepovedana diskriminacija pri dostopu do pravic, ki jih listina zagotavlja) ter pravica do zaščite pred revščino in socialno izključenostjo. Na ravni Evropske Unije v zadnjih letih zelo poudarjajo
4 modernizacijo socialnih storitev splošnega pomena, ki naj bi bile organizirane tako, da bo vsakemu posamezniku zagotovljen dostop do storitev, ki jih potrebuje za polno sodelovanje v družbenem življenju. Te storitve naj bi zadovoljevale raznovrstne potrebe ljudi, zato morajo zagotavljati osebni pristop, morajo biti tudi geografsko blizu posameznikom, enako dostopne ne glede na ekonomski položaj posameznika in omogočati avtonomijo izvajalcem storitev, da se lahko hitro odzovejo na nove socialne potrebe. Čeprav so pravice ter dostop do storitev in dobrin zagotovljeni na deklarativni ravni, se v praksi pojavljajo številne ovire na različnih ravneh, ki omejujejo ali preprečujejo dostop do storitev in dobrin. Že na ravni statističnih podatkov za Slovenijo, ki jih povzema UMAR v Socialnih razgledih za leto 2008, je opaziti trende, ki kažejo, da se lahko dostop do določenih dobrin in storitev še poslabša (npr. zdravstvo, dolgotrajna oskrba za starejše). Že zdaj pa je veliko ovir (finančne, krajevne) pri dostopu do vrtcev in zagotavljanju stanovanj. Še posebej pa moramo biti pozorni na ranljive skupine, ki jih po navadi statistike ne zajamejo, vendar prav zaradi njihovega položaja v družbi obstaja velika verjetnost, da bo dostop do pravic, dobrin in storitev zaradi kombinacije večjega števila razlogov v teh skupinah še bolj oviran. Zato želimo s prispevki v navedenih tematskih sklopih spodbuditi razmišljanje in konceptualizirati obstoječe stanje ter opozoriti na ovire in hkrati na primere dobrih praks, ki bi lahko v prihodnje pripomogle k zmanjševanju razkoraka med deklarativno ravnijo in dejanskim dostopom do javnih dobrin, storitev in pravic: a) Vzroki za razkorak med deklariranim in dejanskim dostopom do javnih dobrin, storitev in pravic b) Ovire, ki omejujejo ali preprečujejo dostop do javnih dobrin, storitev in pravic (fizične, geografske, socialne ipd.) c) Pluralizacija izvajalcev storitev in dostop do storitev č) Uporabniška perspektiva in dostop do storitev d) Primeri dobre prakse odpravljanja ovir pri dostopu do javnih dobrin, storitev in pravic TRETJA TEMA: KONCEPT DOSTOJNEGa DELA V BOJU PROTI REVŠČINI IN SOCIALNI IZKLJUČENOSTI. Nosilki in nosilec teme: Barbara Kresal, Danica Hrovatič, Goran Lukic Zaposlitev in delo naj bi bila najučinkovitejša načina izstopa iz revščine in socialne izključenosti. Vendar nam pojav revnih zaposlenih v današnjem času kaže drugačno sliko. Fleksibilizacija zaposlitev povzroča nove oblike stisk, izključenosti in revščine, ki do zdaj niso bile znane. Diskriminacija pri dostopu do zaposlitve in dela, med zaposlitvijo in pri prenehanju zaposlitve v manj ugoden položaj na trgu dela postavlja prav šibkejše, bolj ranljive skupine ljudi in posameznike, pri tem pa so še posebne pozornosti potrebne žrtve večkratne diskriminacije. Zaščita delavca, varnost pri delu in kakovostno delovno okolje postajajo redke dobrine. Brezposelnost je za številne nujni sestavni del njihovega delovnega življenja. Po drugi strani pa je za marsikaterega zaposlenega delo vedno bolj intenzivno, delovni čas je dolg in pogosto tudi neugoden, izčrpava, otežuje usklajevanje delovnega in družinskega/zasebnega življenja, povzroča stres, izgorelost. Pojavljajo se nove oblike nasilja, kot je mobing oz. trpinčenje na delovnem mestu. Kje in kakšna je v vsem tem vloga socialnega dela? Kakšne so možnosti zaposlovanja socialnih delavk in delavcev? Kako s promocijo in uresničevanjem koncepta dostojnega dela premostiti razkorak med zahtevo po socialno pravičnem in vključujočem trgu dela ter obstoječimi neugodnimi trendi v naši resničnosti? Tematski sklopi so: a) Delovna razmerja med socialno pravičnostjo in svobodno konkurenco b) Revni zaposleni ter socialna izključenost in revščina zaposlenih c) Fleksibilne oblike zaposlitve č) Diskriminacija na področju dela d) Evropski socialni model e) Kakovost delovnega življenja
5 ČETRTA TEMA: GLOBaLliaCIJa MOŽNOSTI IN LOKALliACIJA POSLEDIC. Nosilke teme: Vesna Leskošek, Tanja Rener, Ana Kralj, Jelka Zorn Globalizacija možnosti in lokalizacija posledic sta paradigmatska obrata sodobnega sveta, ki utrjujeta svetovna razmerja moči in nemoči. Socialno delo se v teh razmerah spopada z velikimi izzivi, hkrati pa se razvija hitreje kot kadarkoli. Produkcija teorije in orodij za praktično delovanje je raznovrstna in išče različne načine za spoprijemanje s sodobnim svetom. Opažamo pojave managerializma, upravljalske miselnosti (governmentality), hitrih, v rešitev usmerjenih tehnik, liberalnih zahtev po zmanjševanju vloge države in povečanju kompetenc zasebnikov, segmentaciji in deprofesionalizaciji področja socialnega varstva, po drugi strani pa krepitev tistih teorij in praks, ki zagovarjajo močno socialno državo. Poudarili bomo mehanizme, ki krepijo strukturno izključenost, ki se kaže v dveh poglavitnih oblikah: 1) kot negativna diskriminacija, ki krši pravne norme in zakonodajo, in 2) kot izključenost, temelječa na zakonih, ki so že sami po sebi restriktivni, diskriminatorni, izključujoči. Kako zagotoviti ljudem - katerih bivanje v državi je kriminalizirano - pravico do zdravstva, šolstva, dela, socialnih storitev? Ali v njih sploh prepoznamo potencialne uporabnike socialnih storitev? Kako staršema istega spola zagotoviti enakopravno obravnavo v primerjavi s staršema različnih spolov? Kakšne socialne storitve potrebujejo hendikepirani starši? Kako teoretsko in praktično socialno delo utemeljiti tako, da bodo izhodišče pravice in resnične potrebe ljudi, ne pa varovanje meja države blaginje? Z drugimi besedami: kako uporabljati etični kodeks, strokovna načela in delovati v korist uporabnika/uporabnice/skupine uporabnikov, kadar se socialni delavec in delavka znajdeta v situaciji, ki jo omejujejo zunanja pravila, ki onemogočajo uporabniško perspektivo in zanikujejo dostojanstvo in avtonomijo uporabnikov? Kateri teoretski koncepti in praktična orodja so na voljo? Pojavljajo se nove rešitve, kot je univerzalni temeljni dohodek; deležen je velike pozornosti. a) Kazalci razvoja: odnos med ekonomijo in socialo, kazalci družbenih neenakosti, razmerje med ekonomskimi in socialnimi kazalci, opredelitev družbenega razvoja b) Razmerje med globalizacijo in nacionalno državo c) Alternative obstoječim konceptom socialnih politik č) Mi in oni: odnos do socialnih in etničnih manjših d) Prihodnost in dileme socialnega dela PETA TEMA: IZHODIŠČA IN PRAKSE SOCIALNEGA DELA PRI POVEČEVANJU UDELEŽBE REVNIH IN SOCIALNO IZKLJUČENIH SKUPIN. Nosilka in nosilca teme: Mojca Urek, Peter Stefanoski, Boris Kosec Revščina in socialna izključenost sta tesno povezani z manjšimi možnostmi udeležbe in vpliva ljudi v državi, civilni družbi, socialnih omrežjih idr. Brezdomci, stari, mladi, samski, enostarševske družine, hendikepirani, etnične manjšine in drugi doživljajo različne ovire, ki so sistemske in strukturne ali pa nastajajo kot posledica diskriminacij. Zaradi tega so pogosto izolirani, osamljeni, marginalizirani, tudi preganjani in kriminalizirani. Pomanjkanje udeležbe vodi v pomanjkanje in ogroženost, to dvoje pa sčasoma interpretirajo kot kulturne ali celo osebne značilnosti skupine. Zaradi tega je udeležba še dodatno otežena ali celo onemogočena. Udeležba je temeljno etično in metodično izhodišče socialnega dela na več ravneh, tako v pomenu spreminjanja strukturnih razmer, ki onemogočajo udeležbo, omogočanja razmer in odstranjevanje ovir za udeležbo na osebni ravni, metod dela, kot so krepitev moči, zagovorništvo in druge, kot tudi na ravni razmerij med strokovnjaki in uporabniki ter zagotavljanja udeležbe in soustvarjanja v strokovnem delu. Udeležba je bolj vprašanje aktivnega vpliva na lastno življenje in vprašanje procesov, ki imajo učinke na življenje posameznika. V manjši meri
6 je to vprašanje izbire med različnimi izvajalci storitev. Tematski sklopi so: a) Ugotavljanje in zaznavanje procesov, ki onemogočajo ali ovirajo aktivno udeležbo b) Omogočanje aktivne udeležbe ljudi na različnih ravneh c) Načini spodbujanja aktivne udeležbe, ki sta jih razvili praksa in teorija socialnega dela č) Spremembe v načinu izvajanja storitev in prakse socialnega dela, ki temeljijo na aktivni vključenosti d) Kako se spremembe kažejo v praksi socialnega dela Vse teme so z dodatnimi pojasnili na voljo na spletni strani fakultete: Tam se bo mogoče tudi prijaviti na kongres in najaviti svoj prispevek. Kongres bo vključeval uvodne referate, okrogle mize, panelne razprave, delovne skupine in predstavitev posameznih projektov s plakati ali na stojnicah. Vesna Leskošek, predsednica programskega odbora
Diapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb
Prikaži večPowerPointova predstavitev
ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta
Prikaži večDiapozitiv 1
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A)
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A) Poglavitni cilji sprememb ZUTD: doseganje večje fleksibilnosti na trgu dela zmanjšanje pasti brezposelnosti za brezposelne osebe odprava
Prikaži večLetni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO
23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večPredmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme
Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)
1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije
Prikaži večDruštvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota
Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za
Prikaži večASAMBLEA PARLAMENTARIA
EVRO LATINSKOAMERIŠKA PARLAMENTARNA SKUPŠČINA RESOLUCIJA : Revščina in socialna izključenost na podlagi poročila odbora za socialne zadeve, človeške izmenjave, okolje, izobraževanje in kulturo Soporočevalka
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Povezani gradimo skupnost Rimske Terme, 6. in 7. junij 2017 SVETOVANJE ZA ZNANJE, ZNANJE ZA RAST VSEH V SKUPNOSTI mag. Tanja Vilič Klenovšek, Andragoški center Slovenije tanja.vilic.klenovsek@acs.si Vsebina
Prikaži večPowerPoint Presentation
IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA
Prikaži večŠtevilka:
Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana T: 01 369 77 00 F: 01 369 78 32 E: gp.mddsz@gov.si www.mddsz.gov.si Datum: 13. 3. 2019 PREDLAGANE SPREMEMBE NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA, TRGA DELA IN POKOJNINSKEGA
Prikaži večNASLOV PRISPEVKA
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna
Prikaži večVloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local
Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO
Prikaži večSezana_porocilo okt2013
Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.
Prikaži večPrekarnost in krčenje države blaginje 10. september 2015, Fakulteta za socialno delo, Topniška ulica 31, 1000 Ljubljana, predavalnica 4 Organizator po
Prekarnost in krčenje države blaginje 10. september 2015, Fakulteta za socialno delo, Topniška ulica 31, 1000 Ljubljana, predavalnica 4 Organizator posveta: Raziskovalna enota za delo in zaposlovanje (Univerza
Prikaži večCulture Programme (2007 – 2013)
USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general
Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176
Prikaži večPravilnost podatkov, navedenih v vlogi, bo
Pravilnost podatkov, navedenih v vlogi, bo Šolsko leto: 2019/2020 preverila komisija za sprejem otrok v vrtec pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki Datum oddaje vloge: / jih vodijo v skladu z zakonom.
Prikaži večPorevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov
Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti
Prikaži večJAVNI RAZPIS ZA DOODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota oddaja stanovanja v najem na podlagi Jav
JAVNI RAZPIS ZA DOODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota oddaja stanovanja v najem na podlagi Javnega razpisa. Razpis je javnega značaja in je objavljen
Prikaži večZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (z
ZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (za delodajalce) Projekt delno financira Evropska unija,
Prikaži večMicrosoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx
SPOROČILO ZA JAVNOST Novo mesto, 16. aprila 2018 Strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu zdravja NEENAKOST V ZDRAVJU V LUČI DOLGOŽIVE DRUŽBE Novo mesto, 16. aprila 2018 - Na Fakulteti za zdravstvene vede
Prikaži večZELENA DOLINA
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZELENA DOLINA Evalvacija programa dr. Janez Drobnič Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ
Prikaži večFAKULTETA ZA SOCIALNO DELO (UL FSD)
FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO (UL FSD) Kontakt: Naslov: Topniška 31, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.fsd.uni-lj.si E-mail: dekanat@fsd.uni-lj.si, tajnistvo@fsd.uni-lj.si Telefon: 01/280 92 40, 01/280 92
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večKODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017
KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,
Prikaži večFakulteta za socialno delo
UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO PREDSTAVITVENI ZBORNIK PRVOSTOPENJSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA SOCIALNO DELO ZA ŠTUDIJSKO LETO 07/08 Podatki o študijskem programu. naslov
Prikaži večMicrosoft Word - A Pravilnik o izobraževanju-preizkušeni Rac+NR+D+RIS 2011 _lektorirano_.doc
Na podlagi 9. člena in 5. točke drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) ter 8. in 9. točke 19. člena Statuta Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 14/09)
Prikaži večPravilnost podatkov, navedenih v vlogi, bo
Pravilnost podatkov, navedenih v vlogi, bo Šolsko leto: / preverila komisija za sprejem otrok v vrtec pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki Datum oddaje vloge: / jih vodijo v skladu z zakonom. Šifra
Prikaži večGregorčičeva 20, 1001 Ljubljana
Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 0070-17/2018/7 Ljubljana, 26. 11. 2018 EVA 2018-3340-0017 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE
Prikaži večAktualni izzivi informacijske družbe
REPUBLIKA SLOVENIJA www.mvzt.gov.si, e: gp.mvzt@gov.si Kotnikova 38, 1000 Ljubljana t: 01 478 4600, f: 01 478 4719 Aktualni izzivi informacijske družbe Dr. Davorka Šel 29.5.2009 1 Vloga Direktorata za
Prikaži večPrésentation PowerPoint
Evropski projekt Achieve Dejavnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih z nizkimi prihodki skozi obiske in energetsko svetovanje 21/04/2011-21/04/2014 Ljubljana, 14.5.2013 Tomislav
Prikaži večMicrosoft Word - BESEDILO JAVNEGA RAZPISA_SOC_VAR_2017.docx
Občina Trebnje na podlagi 99. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 uradno prečiščeno besedilo, 23/07 popr., 41/07 popr., 61/10 ZSVarPre, 62/10 ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 ZPPreb-1
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži več5
5 OBČINA KANAL OB SOČI OBČINSKI SVET PREDLOG Na podlagi 1 člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradno objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) in 20. člena Poslovnika
Prikaži večPR_INI
EVROPSKI PARLAMENT 2009-2014 Odbor za razvoj 27.2.2013 2012/2289(INI) OSNUTEK POROČILA o razvojnih ciljih tisočletja opredelitev okvira za obdobje po letu 2015 (2012/2289(INI)) Odbor za razvoj Poročevalec
Prikaži večLASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večPR_INI
Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja A8-0153/2016 26.4.2016 POROČILO o revščini: vidik spola (2015/2228(INI)) Odbor za pravice žensk in enakost spolov Poročevalka: Maria Arena Pripravljavka
Prikaži večMicrosoft Word - KRITERIJI-solski-sklad.docx
KRITERIJI ZA RAZDELJEVANJE IN DODELJEVANJE NAMENSKIH SREDSTEV ŠOLSKEGA SKLADA OSNOVNE ŠOLE DEKANI Dekani, 9. 1. 2017 Predsednik upravnega odbora šolskega sklada Denis Burič Na osnovi 13. točke Pravil šolskega
Prikaži večVLOGA ZA DODELITEV BIVALNE ENOTE ZA ZAČASNO REŠEVANJE SOCIALNO OGROŽENIH OSEB I. PODATKI O PROSILCU IN NJEGOVIH OŽJIH DRUŽINSKIH ČLANIH 1. PROSILEC PR
VLOGA ZA DODELITEV BIVALNE ENOTE ZA ZAČASNO REŠEVANJE SOCIALNO OGROŽENIH OSEB I. PODATKI O PROSILCU IN NJEGOVIH OŽJIH DRUŽINSKIH ČLANIH 1. PROSILEC PRIIMEK IN IME: EMŠO Davčna številka: Naslov stalnega
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Kokolj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI
Prikaži več(Microsoft Word - \212ifre podlag za zavarovanje z opisom.docx)
ŠIFRE PODLAG ZA ZAVAROVANJE Z OPISOM Pojasnilo oznak PIZ - pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZZ - zdravstveno zavarovanje ZPB - zavarovanje za primer brezposelnosti ZSTV - zavarovanje za starševsko
Prikaži večFakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No
inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večMicrosoft Word Pripombe k osnutku novih pravil OKS.doc
Šahovska zveza Slovenije, Bravničarjeva 13, Ljubljana Opomba: PREDLOG! Pripravil Iztok Jelen Datum: 28. 06. 2009 Olimpijski komite Slovenije Zveza športnih zvez Celovška 25, 1000 Ljubljana ZADEVA: Javna
Prikaži večPOSLOVNO OKOLJE PODJETJA
POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions
Prikaži večPravo 5. letnik Ta pogodba je praviloma občasen posel. S pogodbo o posredovanju se posrednik zaveže, da bo naročnika spravil v stik z drugo osebo. Pos
Ta pogodba je praviloma občasen posel. S pogodbo o posredovanju se posrednik zaveže, da bo naročnika spravil v stik z drugo osebo. Posrednik išče priložnosti, biti mora nevtralen in delati kot dober gospodar.
Prikaži večMicrosoft Word - M _mod.docm
2 M7-70--3 Prazna stran 3 M7-70--3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor B C 2 A 3 A 2 C 2 D 22 C 32 C 3 B 3 B 23 B 33 B 4 B 4 A 24 B 34 D 5 D 5 D 25 A 35 B 6 D 6 C 26
Prikaži več(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)
Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo
Prikaži večLISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA
OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV LISTINE "OBČINA PO MERI INVALIDOV" ZA LETO 2012 MESTNI OBČINI NOVA GORICA Spoštovani svečani zbor! Prisrčen pozdrav v imenu Projektnega sveta»občina po meri invalidov«zveze delovnih
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt
Prikaži večSlovenska Web
Evropski projekt CHAMP združuje vodilna evropska mesta na področju kolesarjenja. CHAMP mesta želijo s pomočjo medsebojne primerjave najti načine za izboljšanje kolesarske politike in pridobiti nove ideje
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana Letni posv
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana KLJUČNI RAZVOJNI DOSEŽKI IN IZZIVI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Mag. Andrej Sotošek Raziskave in razvoj 1. Raziskava PIAAC (OECD): rezultati: glavna raziskava
Prikaži večSlide 1
Akademija upravljanja s človeškimi viri Informativni dan J A S M I N A R I D Z I F R A N J A R I D Z I D R. A L E K S A N D E R Z A D E L P R I M O Ž K O Č A R 0 4. J U L I J, 2 0 0 8 Zakaj HRM Akademija?
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]
VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 3. maj 2017 (OR. en) 8717/17 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: Datum prejema: 27. april 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: S
Svet Evropske unije Bruselj, 3. maj 2017 (OR. en) 8717/17 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: Datum prejema: 27. april 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: SOC 301 EMPL 226 SAN 173 EDUC 164 AG 16 INST 187 za
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večKomisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5
Na podlagi določil 33., 98. in 120. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je Občni zbor Zveze na svoji redni seji dne 10. 5. 2011 sprejel PRAVILNIK O PODELJEVANJU
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večPrijava za najem
PRIJAVA ZA NAJEM STANOVANJA na podlagi razpisa Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (v nadaljevanju: Sklad), za oddajo stanovanj v najem, ki je bil dne 12.1.2018 objavljen na spletnih
Prikaži večPROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočk
PROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočka: info@lezdrugimismo.si Vključevanje, slovenščina,
Prikaži večKODEKS ETIKE SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE Ker lahko v socialnem delu etično primernost oz. neprimernost profesionalnih postopkov presojamo s
KODEKS ETIKE SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE Ker lahko v socialnem delu etično primernost oz. neprimernost profesionalnih postopkov presojamo samo na posamičnem nivoju vsakega konkretnega primera,
Prikaži več–
Aktualna problematika beguncev v luči prava Evropske unije Reševanje investicijskih sporov v trgovinskih in investicijskih sporazumih Evropske Unije s tretjimi državami: ustanovitev Mednarodnega investicijskega
Prikaži večPravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.
Na podlagi 8. člena statuta Svobodnega sindikata Slovenije je Sindikat zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. na ustanovnem sestanku dne, 06.11.2014 sprejel PRAVILNIK Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil
Prikaži več(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310)
IZVEDBENI NAČRT ZA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Srednjega strokovnega izobraževanja PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2010/2011 IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA: 1. PODLAGE IN VIRI ZA OBLIKOVANJE: 2. Šolska pravila ocenjevanja
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večKodeks ravnanja javnih uslužbencev
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike
Prikaži večprogram-ivz
Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,
Prikaži večOGROŽENI JEZIKI IN JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EVROPSKI UNIJI
GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE OGROŽENI JEZIKI IN JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EVROPSKI UNIJI OBVESTILO POVZETEK Izvleček
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večNa podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne
Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večObjavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad
Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne 30. 9. 2013 Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji
Prikaži večIzvajalec
Priloga 1 PREDLOG SOFINANCIRANJA PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA V LETU 2013 1. PROGRAMI NA PODROČJU HUMANITARNE DEJAVNOSTI: - programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami
Prikaži večMicrosoft Word - katalog informacij javnega znaÄ“aja TRŽIŀĄE 2019
KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu: naziv organa, ki je izdal katalog: Osnovna šola Tržišče odgovorna uradna oseba, ki je katalog sprejela: Zvonka Mrgole, prof., ravnateljica
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 24. maj 2017 (OR. en) 9639/17 SPORT 41 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 24. maj 2017 Prejemnik: generalni sekretaria
Svet Evropske unije Bruselj, 24. maj 2017 (OR. en) 9639/17 SPORT 41 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 24. maj 2017 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8938/17 SPORT 33
Prikaži večStrategic Planning Survival Kit
GLEDAM BEGUNCA -VIDIM ČLOVEKA BEGUNCI V SVETU IN SLOVENIJI VSI IMAMO PRAVICO DO AZILA GettyImages Države so se po strahotah druge svetovne vojne, ki je ustvarila 60 milijonov beguncev, same dogovorile,
Prikaži večIZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in
17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega
Prikaži večPowerPoint slovenska predloga
NSP/2019/010 Predstavitev predloga koncepta analize trga plačil Tina Vehovar Smole, Banka Slovenije 14. seja Nacionalnega sveta za plačila 4. julij 2019 Izhodišča za pripravo analize Aktivnost priprave
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Prikaži več(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )
DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.
Prikaži večFakulteta za socialno delo
UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO PREDSTAVITVENI ZBORNIK MAGISTRSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV 2. STOPNJE 1 Podatki o študijskih programih V študijskem letu 2016/2017 razpisujemo pet študijskih
Prikaži večPRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI
PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:
Prikaži večZAVAROVANEC/PODLAGA ZAVAROVANJA ZZVZZ VRSTA PRISPEVKA OSNOVA ZAVEZANEC za plačilo STOPNJA IN MESEČNI ZNESEK Osebe, ki so v delovnem razmerju v RS Podl
Osebe, ki so v delovnem razmerju v RS Podlaga: 001, 013, 016, 029, 034, 036, 084, 085 Kategorija zavarovancev: aktivni 1. točka 15. Enaka osnova kot za PIZ,vendar ne manj kot 60 % zadnje znane povprečne
Prikaži večMicrosoft Word - Sodexo Supplier Code of Conduct 2017_Final_SLO
SODEXOV KODEKS POSLOVANJA ZA DOBAVITELJE April 2017 Sodexov Kodeks poslovanja za dobavitelje Kazalo UvodErreur! Signet 1. Poslovna integriteta... Erreur! Signet 2. Človekove in temeljne pravice na delovnem
Prikaži več