din - Leto XLI - št. 74 Kranj, torek 27. septembra 1988 m H K f J J i m i G L A S GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Slov

Transkripcija

1 din - Leto XLI - št. 74 Kanj, toek 27. septemba 1988 m H K f J J i m i G L A S GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Slovenska ja» pevaana ^ ljubljanska banka Policijsko-obveščevalne metode. e malo pahu je dvignilo spoočilo - že po vsti Odboa za vastvo človekovih y,c - Na petnajstih tipkanih staneh pojjja odginjati tančice, ki tvoijo vejetno.."je azvpitega ljubljanskega pocesa, za fen e ga postaja vedno bolj jasno, da ob ostalem pomeni tudi veliko samoto J^e tisto, ka lahko označimo kot človeka i*o življenje. J a *pav omenjeno spoočilo Odboa pis poglobljenim javnim azgaljevanjem tistih oseb, ki so se (seveda) skivaj ^'sal e pod dogodke, s kateimi se očitno ^uša odvzeti tako legitimiteto kot moč ^alnemu kilu slovenske politike, je po-,?* azvidno, da bo pot do končne esni-, S e dolga in polna pepek. Žal v vsem azen splošnih vebalizmov, ni čutiti, V e podpoe pi pecejšnjem delu sloven- ' Politične oligahije. Pa venda postaja I *)o bolj očitno, vključno z vsemi aktual- IP dogodki v džavi, da bo pičeti boj za ^T^okacijo moal iti do konca, kajti kakšnakoli duga pot pomeni pogezanje v peteklost, v čas, ko je enopatijski, samoupavno-socialistični sistem odkito upoabljal metode in oblike, bolj znane v džavah diktatue. Dileme na elaciji pavoslavno balkaniziana ali evopeiziana Jugoslavija pač že dolgo ne bi smelo biti več. Popolnoma azahljani živci jugoslovanske demokatične javnosti imajo, česa se nekatei očitno nočejo zavedati, svojo mejo. Ge za ob, ki se od upoabe nelegalnih sedstev dži samo še v slabo povezani točki. Pa ne da nekdo ob vsakodnevni upoabi besed iz vojaške teminologije in vedno glasnejšem pojavljanju vojske v političnem življenju džave želi spoočiti kaj povsem določnega? Je na tej liniji azumeti tudi povečano pesteljenost s policijsko-obveščevalnimi metodami, kot so jih imenovali v vodstvu ZSMS? In komu na ljubo pustiti na šahovnici v žtvovanje Janšo, Boštneja, Tasića te Zavla? Vine Bešte olja Loka Glavna pivlačnost likovnega sečanja ex tempoe je navadno ta, da likovnik iz j^" 4 okolja s sebi lastnim pogledom najde posebnost, kajevni bise ali pa moda tudi povsem obi- ^ ^L S'ed na piediteljev kaj, te ga upodobi v taki ali dugačni tehniki. Na loški likovni pieditvi, L^ala 86 likovnikov se Slovenije, tako poklicne kot amateske, je sice pevladovala ealistična ig oi pa manjkalo tudi nekateih izjemnih»svojskih» pogledov na Škofjo Loko in okolico te tudi So a bstaktnih upodobitev v najazličnejših tehnikah. Pieditev, ki so jo goenjske Zveze kultutj^oizacij zaupale Škofji Loki, je povsem uspela, tako po udeležbi in likovnih dosežkih. Razstava ^e»ih in izbanih del bo v galeiji Loškega gadu odpta do 10. oktoba. L. M. Foto: Goazd gojenje četveici Javnost izključena Kanj V kinu Cente te dni poteka mednaodni festival špotnih in tuističnih filmov; v konkuenci je 43 filmov iz 23 dežel. Uadna žiija, v katei so Dejan Šoak, Milan Čenak, Bojan Ropet, Heinz Schwab in Fanc Wiegele, izbia najboljše dosežke filmske podukcije zadnjih dveh let. Letos pvič se upošteva tudi okus občinstva, saj filme ocenjuje tudi žiija občinstva, ki jo je izbal Goenjski glas. Nagade za filme in za video pogame bodo podeljene na zaključku festivala v petek zveče. L. M. Foto: Goazd Sinik Čas ni biokat Bonasti blejski dvojec doma Kanj, 26. septemba V toek, 27. septemba, ob 7.30 bo v Beogadu pistalo letalo, s kateim se bodo vnili iz Seula pvi špotniki in špotnice, ki so se udeležili tamkajšnjih olimpijskih ige. Pvi se bodo vnili nogometaši, boksaja, teniška igalka in Blejca Bojan Pešeen te Sadik Mujkič. Blejci jima danes dopoldne pipavljajo spejem na letališču in ped hotelom Pak na Bledu. D. H. Dan Jelovice Ped 33 leti je bila ustanovljena delovna oganizacija Jelovica, ki pa ima že daljšo tadicijo, saj je z imenom Jelovica poslovala vsto let pod vojaško upavo. Letos pa hkati mineva tudi 83 let od obstoja lesne industije na škofjeloškem območju. Letošnje paznovanje dneva Jelovice bo v petek, 30. septemba. Vata tovane bodo odpta vsem, ki si želijo ogledati poizvodnjo v obatih v Škofji Loki, Goenji vasi, Sovodnju, Peddvou, Kanju in Cekljah. Na dan paznovanja bo ob 12. ui slavnostna seja delavskega sveta s kultunim pogamom in podelitvijo jubilejnih nagad, ob 13.3o ui pa bo gasilska vaja s sodobnimi gasilskimi napavami. V Peku višje plače Največji tžiški kolektiv, ki je doma in v svetu znan po izedno kvalitetni obutvi, se že dlje časa otepa z azličnimi težavami, tako da so plače v tovani v povpečju celo nižje od povpečne tžiške plače, ki je najnižja na Goenjskem. Na čettkovi seji delavskega sveta tovane so se odločili, da plače s pvim septembom povišajo za 22 odstotkov, pihodnji mesec pa še za 10 odstotkov, tako da bo septembski pedvideni povpečni čisti OD 570 tisoč dinajev, oktobski pa 630 tisočakov. V. S. Posvet o špotni medicini Bdo pi Kanju V okviu pieditev ob mednaodnem festivalu špotnih in tuističnih filmov bo danes dopoldne v hotelu Koka na Bdu posvet Špotna medicina - med vhunskim špotnikom in ekeativcem. Na posvetu, ki se ga lahko (bez kotizacije) udeleže teneji, vodje klubov, špotniki in ekeativci bodo stokovnjaki d. Vanja Vuga, d. Dažigost Pokom, d. Miša Pfeife in d. Ladko Koošec pedstavili najnovejše izsledke o dobih in slabih staneh upoabe kemije pi špotnih dosežkih. L. M. pogad, 26. septemba l^^b 8. ui se je na Vhov- ^j 11 vojaškem sodišču pijto 0 pod pedsednikova- L 1,1 Tihomija Stanišića &b! ec * an J e senata, ki je ^^Vnaval pitožbe Janše, ijj^neja, Tasića, Zavla ty JaŠkega tožilca Mazića n a sodbo»ljubljan- Jja pocesa«. tt}j 'Jub temu da so pisodivloženi in njihovi banoj 2 a n t e v a l 1 azpavo v i^i^nskem jeziku, je bilo Ha^en ' ^ a k sojenje pov V» J ez ik u pedsedujotoej v sbohvaščini. Pomagali niso niti pozivi, da bi bilo sojenje na dugi stopnji javno, kajti senat je menil, da še vedno veljajo izključitveni azlogi. Tako bodo lahko azpavi, ki je peložena na petek, 30. septemba, pisostvovali le svojci obtoženih, sodna vata bodo tudi tokat zapta za pedsednike»stokovne javnosti«. Svojstven zastoj na azpavi je pomenila izjava banilca Ivana Boštneja Miana Kajfeža, ki je povedal, da mu je s pvim septembom penehala edna vojaška služba, ka pomeni, da ne moe biti več banilec obtoženega Boštne ja- Vhovno vojaško sodišče lahko obsojene oposti, že izečeno kazen potdi, jo zniža, zviša ali azveljavi in vne v ponovno sojenje pvostopenjskemu sodišču. V pimeu, da bi sodba postala pavnomočna, bi moali obsojeni na pestajanje zapone kazni, ostala pa bi samo še upoaba izednih pavnih sedstev. V. Bešte Begunje, 26. septemba - Leto bo kmalu naokog, ko je zemeljski usad v Slatni na območju Podgoe v kajevni skupnosti Begunje načel cesto Begunje-Tžič. Zasilna ueditev ob spotnem popavljanju pa je zdžala le do nedavnega močnejšega avgustovskega deževja.zemljišče se je spet pemaknilo. Da je časa in odlašanja, da ne ečemo biokatskega eševanja, vendale dovolj, pa je na dugem koncu, v Bistici pi Tžiču pišlo na tej cesti do še enega celo večjega usada. Moda bodo zdaj v Skupnosti za ceste Slovenije, kje so pvi in najpej pistojni za eševanje tovstnih pimeov, vendale doumeli, da ge na tej cesti zaes in ni več časa za odlašanje. Domačini, ki so vsak dan vezani na šolo, na delo v Begunjah ali v Tžiču, na peskbo in zdavniško pomoč, so zaskbljeni, da ne bo vse skupaj počakalo na zimo, ta pa jih lahko odeže od sveta. V Cestnem podjetju v Kanju smo izvedeli, da pogodba za dela v Slatni iz Skupnosti za ceste Slovenije sice še vedno ni pišla, venda bodo z deli začeli. Ta odsek moa biti uejen še letos. Ka pa zadeva usad v Bistici pi Tžiču, tako vsaj pavijo, tudi piganjajo stokovne službe. A. Ž.

2 (K3)JS SSJJ IE20JLAS 2. STRAN / NOVICE IN DOCOPJU Toek, 27. septemba oel- TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Ti nesečni nacionalizmi Kudi'V.vseh petih džavah, kje živijo, pebivalci azličnih naodov v Sovjetski zvezi, Eitejci, naodi in naodnosti v Jugoslaviji, če vzamemo le teh nekaj pimeov, na dugi stani pa so denimo številne sevenoameiške džave (nekatee piključene tudi nasilno), azlične naodnosti v nekateih evopskih džavah (vzemimo Belgijo in Španijo), če tudi za to stan vzamemo le nekaj pimeov. V čem se oba pola azlikujeta. Rekli smo, da je obema skupno to, da na nekem območju živijo pedstavniki aznih naodov. Tisto, ka obema stanema ni skupno, pa je, da v pvi skupini ( ki smo je zajeli pecej skomno, venda ge samo za pimee) azlične etične skupine živijo v večni nestpnosti in sovaštvu, v dugi pa se toleiajo kljub večjim ali manjšim medsebojnim antipatijam. Bez globokoumnega azmišljanja lahko na pvi pogled zaznamo, da je pva skupina pimeov iz tistega dela sveta, ki živi vse kaj dugega kot azkošno, dostojno ali vsaj še zadovoljivo življenje. Duga značilnost te skupine je, da džave, v kateih te ezlične naodnosti živijo, vodijo ežimi, kateih legitimnost temelji na ideologiji, ohanjajo pa se pej kot z ustežljivostjo zahtevam ljudstva, z epesijo, napejeno poti dugače mislečim.in ke OJEgniv* ni ežimi svojih džav n e z n aj G potegniti iz gospodaske stagnacije ift pedvsem paupeizacijo, se okoiščajo z nacionalnimi napetostmi. Eni se odločajo za politiko, ki je zelo blizu etnocidu, da ne omenimo podobne besede, dugi pa bolj elegantno naode med seboj spejo, jih dugega dugemu kažejo kot kivce za njihovo bedo, napetosti pa potem pej ko slej pipeljejo do vojaškopolicijske epesije in vsiljevanja azmišljanja, da lahko mi in ed pinese le tda oka. Zagovoniki te tde oke in kasneje najpogosteje tudi izvajalci take politike pa paviloma v gospodastvu niso peveč spetni, evščina se povečuje ali vsaj ne odpavlja, in kog je sklenjen. V dugi skupini so naodi, ki pav tako niso povsem zadovoljni s skupnim življenjem in svojim položajem v določeni skupnosti, pa (z izjemo baskovskega teoizma, ki pa nima značilnosti množičnega nacionalnega evolta) le dihajo skupaj in mednacionalno poblematiko penašajo na sfeo paktične kohabitacije, pe^sem gospodaske. Medsebojne odnose ešujejo palamentano, iščejo točke, v kateih so zdužene koisti vseh. Pedvsem pa v konfliktih niso tako nasilno nestpni (azen manjših skupin ekstemistov), kot je to značilno za pvo skupino pimeov. In zakaj niso? Kot pvo, in to je gotovo, imajo spodoben življenjski standad, in kot dugo, nihče jih ne sili v asimilacijo, nihče jim ne kati elementanih dejavnikov nacionalne samobitnosti, nihče jim nasilno ne vsiljuje denimo zanje povsem nespejemljivih ešitev. In medtem, ko v dugi skupini poblem nacionalnosti in nacionalizmov skoaj ne obstaja več, ko se stapljajo v še večje enote (ne etnične) in se posvečajo pedvsem koistim vsakega posameznika ali posameznih skupin, se v pvi skupini nekatea ljudstva iztebljajo ali pa se naodnosti zapiajo vase in sočasno gozijo dugim, s tem pa še napej siomašijo sebe in okolico. Ves čas pa ežimi govoijo pedvsem o pavičnosti, esnici, avantgadnosti, mednaodnem ugledu... Slovenci niso Janše Novosadski Dnevnik je pod gonjim naslovom objavil pogovo z, Živkom Mazičem, vojaškim tožilcem na sodnem pocesu poti četveici. Ko je opisoval dogodke in gožnje, ki jih on in njegova dužina dobivajo zadnje mesece, te neznosno življenje, ki ga peživljajo, je Mazič dejal, da ga kot človeka, pavnika, pisma iz tujine še posebej pepičujejo, da so nameni Janše in njegovih somišljenikov hujši in nevanejši, kot je bilo zapisano v sobdi. Pavi, da Janšo podpia najbolj skajna emigacija. Med pvimi, ki so ga podpli, je bila menda italijanska stanka Lista za Tst. Potem so pihajala še pisma iedente, ustaške emigacije in dugih. Vojaški tožilec se spašuje, ali to ne pove dovolj. Tudi gožnje in metode tistih doma, ki so podpli Janšo, se ne ločijo od tistih iz skajnje emigacije.^ Večenje novosti pa pišejo, da je javno tožilstvo v Beogadu začasno pepovedalo šesto knjigo d. Vojislava Šešlja. Tožilstvo navaja, da knjiga škoduje ugledu SFRJ te pikazuje neesnice, ki lahko vznemiijo javnost. Tožilstvo je tudi pedlagalo, da se knjiga Osvajanje svobode tajno pepove, venda pa bo o tem odločal tičlanski senat Okožnega sodišča v Beogadu. V Belo vilo na Užički 21, ki je bila zgajena v začetku leta 1986 za Jovanko Boz, so se ped dnevi vselili člani delegacije komisije EGS. Uadno še ni znano, kdo je izdal nalog, pav tako pa ni znana višina najemnine (neuadno se govoi o 4000 dolajev mesečno), piše Boba. Stipo Gi šič pa v Naodni amiji tdi, da je to, ka je spožil iniciativni odbo za ustanovitev sveta za zaščito človekovih pavic in osnovnih svoboščin pi RK SZDL Slovenije, samo še ena povokacija JLA in obambnega sistema v celoti. Če sumiamo vse tisto, ka so so sedaj napisali, javno izekli in spožili azni sveti, komisije in odboi, se vsiljuje vpašanje, do kdaj bodo legalne dužbenopolitične oganizacije našega sistema še lahko kinka za takšne in podobne humanitane in dušebižniške svete. Omenjeni odbo si je pisvojil pavico, da s svojo iniciativo za zaščito ustavnosti bani idejne opedelitve Toma Bogataja, ki pa so vse dugo kot pogesivne in humane in nimajo nobene zveze s pavicami, še manj pa s svoboščinami. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Goenjskega glasa pejel ed zaslug za naod s sebno zvezdo Ustanoviteljice Goenjskega glasa so občinske konfeence SZDL Jesenice, Kanja, Radovljice, Škofje Loke in Tžiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kanj, tiska Ljudska pavica Ljubljana Pedsednik časopisnega sveta: Bois Bavdek - ''Cbenjski glas uejamo in pišemo: Štefan 2agi (glavni uednik in diekto), Leopoldina Bogataj (odgovona uednica), Jože Košnjek (notanja politika, Spot), Maija Volčjak (gospodastvo, Kanj), Andej Zala (goenjski kaji QU ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinge (kultua), Helena Jelovčan, (izobaževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetij stvo, konika, Radovljica), Dainka Sedej (azvedilo, Jesenice), Danica Dolenc (tadicije NOB, naši kaji, za dom in dužino), Stojan Saje (dužbene oganizacije in duštva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavl-Zlebi (soeialna politika), Dušan Hume (špot), Vilma Stanovnik (Tžič, tuizem). Vine B«S*«'(mladina; kultua), Fanc Pedan in Goazd Sinik (fotogafija), Igo Poko«(oblikovanje), Nada Pevc in Uoš Bizjak (tehnično uejanje) in ftjajyta Vozlič (lektoianje). Akontacija naočnine za 2. polletje din Naslov uedništva in upave: Kanj, Moše Pijadeja 1 Tekoči acu n pi SDK Telefoni: diekto in glavni uednik , novinaji in odgovona uednica in , ekonomska popaganda , ačunovodstvo, naočnine , mali oglasi Časopis je opoščen pometnega davka po pistojnem mnenju 421-1/72. V Peku se izvoz še povečuje Kvaliteta tudi za ceno manjše poizvodnje Tžič, 21. septemba Že julija lansko leto se je t/.kki izvšni svet od'»čil, da na podlagi slabih gospodaskih ezultatov v največji tžiški tovani spodbudi delovno oganizacijo k čim hitejšemu eševanju težav in pipavi ukepov za izboljšanje gospodaskega položaja. Kezultati pvega polletja letošnjega leta so pokazali, da kljub nekateim spodbudnim ezultatom poizvodnja v Peku močno pada in da so tudi osebni dohodki delavcev zelo nizki. Mladi ekologi iz Kanja tejajo: Gotovo pa so spodbudni izvozni ezultati, saj so v tovani do polletja podali v tujino za več kot 22,5 milijona dolajev obutve, ka pomeni 22 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Več so izvozili tako na konvetibilno kot kliinško podočje, kvaliteta njihovih izdelkov na jim ŠG napej daje možnosti za uveljavljanje na zahtevnih tžiščih. Kot je na sedini seji tžiškega izvšnega sveta povedal pedsednik KPO Fanc Gašič, se poizvodnja v tovani zmanjšuje pedvsem na ačun zunanjega vpliva tekoče gospodaske politike. Nenomalnih obestnih me za izvozna posojila njihovi izdelki pač ne penesejo in tekšnih cen jim nihče v svetu ne moe piznati. Poleg tega so se v letošnjem letu bolj kot naaščanju poizvodnje posvetili izdelavi najkvalitetnajše obutve, ki jim jo omogoča nova Linea P. Čepav so v opemo oddelka vložili veliko denaja.se zavedajo, da je pihodnost Peka le v najbolj kakovostni obutvi in zato bodo, kljub težavam, s takšnim azvojem še nadaljevali. Že v pihodnjem letu pipavljajo nekaj novih pojektov, med pvim bi adi začeli z poizvodnjo kakovostnih mokasin čevljev, ki so iskani tako na našem kot tujih tžiščih. Kljub pizadevanjem in nekateim spemembam v sistemu nagajevanja jim v tovani še vedno manjka stokovnjakov tako na tehničnem, komecialnem, kot tudi dugih podočjih. Zavedajo se, da pecej nizki osebni dohodki ne spodbujajo stokovnjakov, da bi pihajali v tovano, zato bodo skušali čimbolje voditi štipendijsko politiko, hkati pa bodo svoje delavce še bolj spodbujali za dodatno izobaževanje. S čime se ta tenutek v Peku lahko pohvalijo je tudi bistveno znižanje zalog usnja, čevljev v poizvodnjih tozdih in tgovinah. Venda pa se vednost zalog ni zmanjšala, saj jih je za 178 odstotkov več kot lani. Rast vhodnih cen se je nameč do konca julija povečala v pimejavi z lanskim julijem za 234 odstotke. Spodbudni so ezultati na podočju izmeta, ki se je zmanjšal za polovico, pa tudi osebni dohodek naj bi do konca leta vsaj delno popavili. V. Stanovnik Pepečiti uničevanje bobovškega močvija! Bobovek,23. septemba Udeležence letošnjega ekološkega taboa v Bobovku, ki ga je tudi tokat med 20. in 24. septembom oganiziala skupina za vastvo okolja pi OK ZSMS v Kanju, je danes obiskal pedsednik kanjske občinske skupščine s sodelavci. Goste so mladi seznanili, da edinstveni naavni ezevat močvija postaja zaadi neizpolnjevanja odloka o zavaovanju občinska in slovenska naavovastvena samota. Pedsednik Ivan Toka s sodelavci se je zanimal za aziskave in ugotovitve na ekoloških taboih mladih v Bobovku. Foto: S. Saje Zaselek Bobovek v kanjski kajevni skupnosti Kokica je bil v peteklosti znan pebivalstvu pedvsem zaadi tamkajšnje opekane. Za stokovnjake je postal najpej pomemben, ko so med izkopavanjem gline leta našli ostanke mamuta in dvanajst let pozneje še dobo ohanjene fosilne ibe. Opuščene izkopne jame je postopno zalivala voda in Bobovek je zatem postal eno najpomembnejših močviij na Goenjskem, ki ga je zaadi zgodovinskih in naavnih znamenitosti zaščitila kot naavni ezevat kanjska občinska skupščina s posebnim odlokom leta. Zal to ni pomagalo, kot so doslej ugotovili na teh ekoloških taboih v oganizaciji skupine za vastvo okolja pi občinski konfeenci ZSMS v Kanju, da bi se pvobitnost ezevata ohanila. Pav zato so za sklep letošnjega taboa povabili na obisk v Bobovek pedstavnike kanjske občinske skupščine in jih opozoili na vsestansko kšenje odloka. Namen mladih ni naštevanje kivcev za poušenje naavnega avnotežja v ezevatu, kot so zapisali že v poočilu z lanskega taboa. Od vodstva kanjske občine vendale odločno zahtevajo, da skbi za dosledno uesničevanje odloka o zavaovanju jeze z okolico in za spotno evaloizacijo kazni za kšile. Nujno bo teba pepečiti nadaljnje izlivanje sanitanih odplak v jezeca in odlaganje smeti v okolici, omejiti ibolov, zmanjšati naseljevanje kapov in pepečiti nadeljevanje tujeodnih živalski** te astlinskih vst, izpolnjevati pepoved lova, pepovedati množične pieditve znotaj ezevata, ustezno označiti meje ezevata in doseči uvedbo stogega naavovastvenega ežima za nekatee ogožene astlinske zdužbe, da bi zaustavili popadanje ezevata. Pedsednik Ivan Toka in njegovi sodelavci so se stinjali, da je Bobovek zagotovo edinstven košček naave, ki ga je teba ohaniti ne samo zaadi človeka, ampak zlasti zaadi živali. Za ohanitev določenih ekosistemov je pač teba žtvovati tudi azne inteese ljudi. K boljši zaščiti bobovškega naavnega ezevata bo gotovo pipomogla skoajšnja spememba odloka o zavaovanju, ki se nanaša na stožje kazni za kšilce. Obenem bodo moale oganizacije, kajevna skupnost in vsi dugi, ki so zainteesiani za ta kaj, uskladiti in zdužiti svoja azvojna hotenja. Pi tem seveda ne bodo smeli pezeti svojih naavnovastvenih funkcij. Kanjski biolog Tomi Tila, ki se edno udeležuje ekoloških taboov na Bobovku kot mento, je goste med dugim seznanil tudi z namenom mladinskih aziskovalnih taboov. Ob tem ko je naglasil, da je taka oblika dela nujna za seznanjanje mladih z metodami znanstvenoaziskovalnega dela na teenu in osnovnimi pincipi obdelave zbanega mateiala, je izazil obžalovanje, da je kanjska sednja šola naavoslovne usmeitve bolj edek gost na ekoloških taboih. Stojan Saje Iz izjave ZSM Slovenije za javnost Največji politični eksces pi nas V izjavi za javnost, ki jo je 21. septemba podpisal Jože 4 pedsednik slovenske mladinske oganizacije, je posebej pisanih pet izecnih zahtev skupščini SR Slovenije. Se sk 1 mladinsko oganizacijo potisniti čez ob legalnosti? Izjava uvodoma ugotavlja, da zadnje spoočilo javn j Odboa za vastvo človekovih pavic (št. 52, op. p.) spoža u U* *ip, meljen sum, da je naša»samoupavna socialistična«du Ž[ SI skozinskoz»pesteljena«s policijsko-obveščevalnimi NI dami in službami. Ozadje ljubljanskega pocesa, ki očitno' ga v začetek 80-let let, s sistematičnim nadzoom tajnih si' nad legalno dužbenopolitično oganizacijo ZSMS ka* *lpn na to, da so letošnji dogodki (spomladanski, vključno z bijanskim pocesom) es največji politični eksces pi nas P vojni. ZSMS od slovenske skupščine zahteva; da le-ta 1. Pevei esničnost navedb Odboa za vastvo človeko' \. Iv pavic. Zaadi esnosti zadeve mladi pičakujejo, da skuščina SRS k pevebi pistopila z vso možno osti M odločnostjo in bez oklevanja. Se pavi bez spenev nja, da zadeva pač ni na dnevnem edu. 2. Pidobi od pistojnih oganov posebno poočilo o delov U«Službe džavne vanosti, posebno poočilo o delovanju ko"«: taobveščevalne službe na teitoiju Slovenije. Vse to z oi i n 0 Jas om na upoabo metod in sedstev za kontolo ZSMS, nih aktivistov, kolektivnih članov in ostalih mladins kih" 1 Ifu 0) stitucij in da zahteva vpogled v delo teh služb. i 3. Sledi zahteva, da peko delegacij v skupščini SFRJ spoži pobudo za vključitev skupščine SFRJ in njenih tel' jj. V( v azčiščevanje tistih vpašanj, ki gedo peko inge skupščine SRS. Posebno naj se spoži tudi vpašanje tole dela vojaških vanostno obveščevalnih služb. \L0\ j 4. Mladi zahtevajo, da bodo v vseh delovnih in eventualno P &nj sebej za to ustanovljenih skupščinskih telesih sodelo^na tudi pedstavniki ZSMS. 5. V skladu z načeli javnosti inzakonitosti ZSMS zahteva,' ebi skupščina SRS odstopi vsa poočila in izsledke RK ZS^11. kajti vse dobljene mateiale bodo mladi obavnavali na^t^v pedsedstva in RK ZSMS. Mladi svojo izjavo zaključujejo z mislima, da takšni I stopki vanostno-obveščevalnih služb ne moajo biti izflj za ZSMS, pač pa spožajo vpašanja, ki moajo temeljno 5 beti vse džavljane, te da bo ignoianje vseh navedenih * tev potdilo sum, da se skuša mladinsko oganizacijo z vs* sedstvi poiniti čez ob legalnosti. Pipavil: V. Be# Novosti iz Iske Telematike V koak s časom za domači tg Kanj, 26. septemba To, ka želimo pedstaviti javnosti in & J*' tudi večjim patnejem iz domače Velepodaje, so povsem k"] * tni izdelki iz naše poizvodnje teminalov. Sice pa ni namei^ stva po nepotebnem napihovali v že tako azvpiti TelematiK j ^ mo pa pokazati to, ka doma že delamo in znamo in kaže, do^a mo koaku z azvojem in časom. 'M Takšen, obetaven, uvod je tudi v nadaljevanju na petkov v* čanju s poslovnimi patneji iz domače Veletgovine in novi* 1 ^ U S o V k >,* Pt 'N a le v Iski Telematiki poudail, da del Iskinih stokovnjakov z \&,L ^ znanjem, deloma pa v sodelovanju s tujimi patneji, na P ( 'p teminalov (telefonskih napav) naediti napave, ki bodo, če ^ azveselile, pa nedvomno vsaj do neke mee zadovoljile dom a tebe. Podobne napave nameč v tehnološko azvitem sveti meč že nekaj časa niso več nobena posebnost; pa še, vsaj ka 'Už va cene in kupno moč, so lažje dosegljive. Ne glede na to pa bodo novosti pav gotovo osvežile dos< i tovstno domačo ponudbo tudi v malopodaji. Največji usf Ve Iskini stokovnjaki dosegli v poizvodnji in nenehnem azvoj 1 ' fonskih apaatov, znanih z imenom ETA 80. Vse možne azlik" ga apaata danes zelo dobo podajajo tudi v tujini. Novost, k 1 ^ pihodnje leto na domačem tgu, pa je telefon ETA 90. Izbojj* t) 0. tehnološko izpopolnjen (pi čeme pa ni bil zanemajen tudi 4 ft ^ bo pav gotovo še napej pednjači! na domačem tgu; kot do pa se bo uspešno pedstavljal tudi v tujini. st I od Novost, ki je sice znana iz tujine, na domačem tgu pa 'i & 6 že lep čas pogešali, so telefonske ganitue. To so apaati, pi '; ih slušalke ni potebno dvigniti. Nadomešča jo zvočnik. Tu.J j Q v tem dugi še izvedba posto. dupleks, ki bez slušalke omogoča pogovoe i z Še posebno ponosni, kot so poudaili, pa so na nove ja^ tonske govoilnice. Z svojim znanjem so zamenjali pilagoly nologijo na kovance. Le te bodo zdaj ozioma v pihodnje % *^ žetoni (če bo tako želel tudi kupec) ali pa posebne katice (k' ^ L' % o d nekaj dažja izvedba), za katee pa se ogeva domače tžišč^' njo onemogočili ponaejanje ali kakšnokoli zloabo. t&\ f Na podlagi poslovnega sodelovanja z japonskim V vol? \$ pa bodo kmalu v podaji tudi tako imenovani bezvvični e ^i ski telefonski apaati. Čakajo pa še atest, ke imamo pač v J I viji edini v svetu takšno fekvenčno območje, da je pi azvj telefona niso ugadili. Pivlačnih novosti iz tovstne poizvodnje v Iski Tele 111 V v celotni poizvodnji pedstavlja tenutno celo skoaj 40 ods t0 {% blizu 7 milijonov dolajev konvetibilnega izvoza, je še nek^j^ najbž tisti, ki bo tudi»ocenil«, kako pivlačni (vsekako P a tni) bodo ti izdelki za domači tg. jei n a!

3 27. septemba 1988 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN '.''i)wm>j^50(glas l an Potč, pedsednik slovenske skupščine za Goenjski glas S l o v e n s k a j a v n o s t n e b o p e v a a n a w Vne spemembe smo v našem časopisu pičeli spemljati ob azlagi osnutka amandmajev, ki sta jo L "^Pavila d. Albin Igliča in d. Rado Bohinc. Sledilo je tekoče spemljanje številnih azpav na Gott H*i S k em ' P et * zasedanjem zboov skupščine SR Slovenije, kje bodo delegati dobili na mize osnutek i k '? ga u s t a v n» n amandmajev, pa smo pipavili pogovo z Mianom Potčem, pedsednikom sloveni Lupščine, ki je hkati tudi pedsednik epubliške ustavne komisije. i goenjski glas sta spaševala glavni uednik Štefan Zagi in novina Vine Bešte, ki je pogovo tudi, " "Pavil za xn objavo. nhi»vn c em je bistvena spetnemj b d osnutka amandmajev d (y \?J n spememb do mateiaj ^ M jih bodo delegati slovenskupščine pejeli na mizo '"Pedstojeći seji? Največje spemembe so stojij y e v delu o dužbenoekonom- oi u e ditvi. Nanašajo se na du- 0j j!* Opedelitev lastnine, mnoj Jasnejšo opedelitev o svobo- \ L? ganizianja oganizacij j^ze nega dela, svobodnejše * e samoupavnega odločain na napedek, ki je ^^jen v opedelitvi, da je omej, &n Ja lastnine, pivatne lastni- ^azličnih oblik mešane last- P ^.'1 vlaganj v OZD bistveno vi kot je bilo tega v osnutku. ', ae jen je določen pemik dejiianja. Pedvideva se ožja M a L na za konskega nomiad* * J e pedvideno na podlagi.."podočju političnega sistep, te najmanj spememb. Po I«lnejši sta samo dve gle- SI /J? osnutek se azšijajo moži " splošnih, tajnih in iepo- ^ih volitev in pedsednik sedstva CK ZKJ naj ne bi -Kl^č član pedsedstva SFRJ. ; j & Podočju odnosov v fedea- > s o izpuščene nekatee azši- J. Pistojnosti fedeacije c L a o monopolnem dohod- > ^ Pistojnostih fedeacije na s čju vzgoje in izobaževa- 'Pistojnosti fedeacije glede javljanja zduženj občanov ^uštev, ni azšiitev pistojni zveznega javnega tožilca, olikšnih azšiitev pistojnosti ftjbppga javnega tožilca, ni ih azšiitev pistojnosti «v.ije pi uejanju pavo- > jasneje je opedeljena tu-, e bina stategije tehnološkeeiiy azv J a Jugoslavije. la* 7 Ve ' ki so po naši oceni slabe' J^stojnosti fedeacije na podžavne vanosti in možte$ ^a naj bi fedeaija lahko a i^'a tudi temeljne odnose fu žništvu.,s^l 'najst odločnih ženskih»ne-jev«oj* lič' ki \... jjjj ^'Ovenski skupščini je bilo I j jt dj 0 izečenih»štiinajst odlo- 10' o«ej eva > kaj je potemtakem Joio neusklajeno? upščina Slovenije je a- dločnih NEjev dala tudi ve levilo sugestij, pedlogov, \ii u 1 "neli zelo pomembno vse- ' Ka zadeva dužbenoeko-, s ko ueditev, je večina ne.' s tvenih pedlogov spejeta. ] f. 0 Pa bi opozoil na dve t^ji, kje zadovoljstvo nad ^'tvijo naših pedlogov ni ^oljivo. Pvo se nanaša na M e»o število vpašanj, ki so ^ še bolj azjasniti vlogo d- ^ Zvezne džave nasploh in v ^u do samostojnosti OZD v 1 gospodaskega sistema, sklop vpašanj pa se nafta jasnejšo in dugačno jjitev pavic in svoboščin * a. občana, kje je spejet Pedlog za ustavno ope- ^ štajka.«.jfe toej še vedno ostalo za V&pejemljivo? k^etekli teden smo imeli jj^o komisijo skupščine Slo- ki je opavila pimejavo išči skupščine in pedlo jj^andmajev (ge v bistvu ^e!ak možnega besedila, ki ''A»l(^'P avua ustavna komisiji ^upščine Jugoslavije, pavi l f 8 bo določil šele zvezni «j^p-p.). Opazno je bilo, da so ji tty^ele gati iz dugih epublik ^ajin pomisleke samo gle Bft vpašanj. Delegati iz tal e & e n i s 0 dali dokončne- Jpsja k pedlogu, da naj bi ^st avi pedviden 30 hektaiti^ljiški maksimum. DelebiL^Je in obeh pokajin, ke tudi v tem pimeu decis kupščinska stališča, pa p'* soglasja o potebnem \^ jnem sodelovanju pov epubliki Sbiji. Naša ustavna komisija bo pedlagala skupščini naslednja konketna vpašanja pedlogi za financianje JLA, kamo so podani v tekstu, niso skladni s stališči skupščine Slovenije. Nespejemljiv je amandma, ki zadeva džavno vanost in nespejemljivi so pedlogi, ki bi pomenili določeno zoževanje pistojnosti zboa epublik in po-... na podočju političnega sistema je najmanj spememb, pavzapav sta pomembnejši samo dve glede na osnutek se azšijajo možnosti splošnih, tajnih in neposednih volitev in da pedsednik CK ZKJ naj ne bi bil več član pedsedstva SFR Jugoslavije... kajin. Po moji osebni oceni so to najpomembnejša vpašanja in imajo posebno težo (veliki tehničnotehnološki sistemi,»zis je peko svojega dela v komisiji za efomo sistema ozioma tako imenovani Mikuličevi komisiji sodeloval v delu ustavne komisije. Tako kot smo imeli v komisiji mnenja pedlogov, ki so jih oblikovale vse skupščine epublik in pokajin, mnenja, ki so pišla na komisijo neposedno iz javne azpave, tako smo imeli tudi pedloge, ki jih je oblikoval ZIS. V teku azpave smo tehtali pedloge ZlS-a na enak način kot duge pedloge. Lahko ugotovim, da je pedstavnik ZlS-a v delu zvezne ustavne komisije jasno ekel, da po njegovi oceni pipavljeni amandmaji zagotavljajo, da se lahko ideje o nujno potebni efomi gospodaskega sistema izpeljejo, če bodo amandmaji na gospodaskem podočju spejeti pibližno v takšni vsebini,, kot so sedaj pedlagani. Če v tem smislu omenim davčno podočie. ie Naša sodelavca v pogovou pi pedsedniku slovenske skupščine Foto: Fanc Pedan skladnost zveznih in epubliških pedstavnik ZlS-a ekel, da ne zakonov, postopek odločanja v azmišljajo o tem, da bi bilo kakokoli potebno enotno uejati zbou epublik in pokajin...) Glede dugih vpašanj v slovenski ustavni komisiji dajemo osebnega dela, da bi se davčna obdavčenja osebnega dohodka, pomisleke na sedanje ešitve in funkcija v večji mei centaliziala, tudi ne poenotenja pispev hkati tudi določene dopolnilne pedloge, pi pej omejenem pa kov financianj dužbenih de je povsem jasno, da ge za nespejemljive pedloge, ki naj se javnosti.«čtajo iz amandmajev. Ob tem... pedlagatelj pedloga, ki zadeva džavno vanost, je ZIS. mislimo, da je potebno ponovno oceniti položaj Naodne banke Le-ta je v svoji obazložitvi navedel, da bi bilo pav tudi usta Jugoslavije, pistojnosti ZlS-a pi skbi za izvševanje zveznih vno omogočiti, da se na podlagi zakonov, kako naj bo uejena posebnega sklepa pedsedstva zakonodajna pistojnost na podočju zadužništva in kako naj ljene so konketne azmee, ki SFRJ v izednih azmeah (miš se uedi pistojnost fedeacije so danes na Kosovu) lahko ueja stanje... pi uejanju geodetske dejavnosti.«uejanje nosti džavne va- Na nek način bi lahko ekli, da je pedlog o dugačnem uejanju podočja džavne vanosti»padel«v ustavno azpavo?»pedlagatelj pedloga, ki zadeva džavno vanost, je zvezni izvšni svet. Le-ta je v svoji obazložitvi navedel, da bi bilo pav tudi ustavno omogočiti, da se na podlagi posebnega sklepa pedsedstva SFRJ v izednih azmeah, mišljene so konketne azmee, ki so danes na Kosovu, seveda vemo, da se usta vna določba ne piše za Kosovo, venda za vse azmee, ki bi bile tako ocenjene, lahko ueja stanje. Na ta način je bil pedlog pojasnjen. Pedstavniki Slovenije smo sodili, da takšno ustavno pooblastilo glede na način, kako so sedaj stvai v paksi uejene, ne bi bilo niti smotno, potebno, niti politično pimeno in smo temu pedlogu, kot že ečeno, naspotovali.«... pedlogi za financianje JLA, kako so podani v tekstu, niso skladni s stališči skupščine Slovenije. Nespejemljiv je amandma, ki zadeva džavno vanost, in nespejemljivi so pedlogi, ki bi pomenili določeno zoževanje pistojnosti zboa epublik in pokajin... Pedsednik ZlS-a Mikulič je napovedal, da bo po zaključku dela njegove komisije za gospodaski sistem pišel na dan z dodatnimi amandmaji za gospodasko podočje? Odločanje o vsakem amandmaju posebej Koliko nam je znano, je naša skupščina zadnja, ki v tej fazi obavnava pedloženo gadivo. 18. oktoba bo zvezni zbo pedvidoma določil pedlog amandmajev kako jih bomo spejemali, posamezno, v paketu?»do seje zveznega zboa je obvezna azpavljanja pedvsem v skupščini Slovenije zaadi že omejenih štiinajstih decidianih NE-jev. Pičakujemo, da bo ustavna komisija skupščine Jugoslavije dosledno spejela stališče, da je lahko vsebina pedloga smo stisto, k čemu bodo soglasje pedstavniki ustavnih komisij iz epublik in pokajin na podlagi stališč, ki jih imajo njihove skupščine. Sama pocedua določenja pedlogov v zveznem zbou še ni do konca oblikovana. Fomalno ni mogoče ugovajati, da zvezni zbo, ko določa pedlog upošteva večinsko glasovanje in zato vnapej eči ali bo v zveznem zbou pišlo do večjega ali manjšega števila amandmajev in takšnega ali dugačnega odločanja ni lahko in enostavno. Delegati v zveznem zbou in ne samo zvezna ustavna komisija, bodo moali azmišljati ne samo o fomalni pocedui, ampak tudi o svoji politični odgovonosti ped jugoslovansko javnostjo, kakšen bo dokončen pedlog glede na to, da bo šel leta v soglasje epublik in pokajin. Če bo pedlog pipavljen tako, da bodo v njega vključene samo tiste ešitve, s kateimi bomo vsi soglašali osebno vejamem, da bodo amandmaji spejeti. Politično je povsem neodgo-... potem ko je skupščina Slovenije oblikovala svoje mnenje, nisem slišal nobene ocene, da bi bilo to v naspotju s tem, ka je ekla slovenska javnost, celo obatno, največji kitiki ustavne efome so to piznali skupščina je spejela to, ka je ekla slovenska javnost... vono, da se kakoli vsiljuje epublikam ali pokajinam. V tem pimeu vejamem, da tudi delegati slovenske skupščine ne bodo v nobeni dilemi, ke bodo ugotovili, da so pipavljeni pedlogi skladni ne samo s stališči skupščine pač pa tudi z javnim mnenjem. Potem ko je skupščina Slovenije oblikovala svoje mnenje nisem slišal nobene ocene, da bi to v naspotju s tem, ka je ekla slovenska javnost, celo obatno, največji kitiki ustavne efome so to piznali skupščina je spejela to, ka je ekla slovenska javnost.... mi smo se že dogovoili, da bo slovenska skupščina neodvisno od tega, kako se bo v skupščini Jugoslavije pipavil pedlog, odločala o vsakem amandmaju posebej. Način odločanja v naši skupščini je naša stva, način odločanja o celoti pa stva dogovoa vseh epublik... Mi smo se že dogovoili, da bo slovenska skupščina neodvisno od tega, kako se bo v skupščini Jugoslavije pipavil pedlog, odločala o vsakem amandmaju posebej. Način odločanja v naši skupščini je naša stva, način odločanja o celoti pa stva dogovoa vseh epublik. Refeendum bo ali ne? Kakšno mesto ima znotaj tega možnost vseljudskega efeenduma?» Po moji osebni pesoji bi bilo smotno dajati na efeendum samo tista vpašanja, ki so spona kajti ob vseh ugotovitvah, da je mnenje skupščine skladno z javnim mnenjem, da je pedlog skladen azen v nekateih točkah z mnenjem skupščine, nisem pepičan, da bi bilo nujno o vsem odločati na efeendumu. Pav je, da slovenska javnost ve, ni pa nujno, da s tem soglaša, da v vseh epublikah in pokajinah, azen v Sloveniji in v vseh zveznih oganih, tudi na konfeenci ZKJ, SZDLJ velja spejeto načelo, da se amandmaji spejemajo kot celota. Slovenska skupščina v skladu z zakonom o efeendumu efeenduma ne moe azpisati, dokle ne bo dokončnega pedloga. Rok za azpis efeenduma je po zakonu od 15 do 60 dni, venda menim, da če se bomo opedelili za efeendum glede konketnih vpašanj, je le-ta mogoče ljudem pojasniti tudi v katkem času, kajti večina osveščene slovenske javnosti spona vpašanja že pozna. Osebno mislim, da ni potebno, da bi bil moebitni efeendum glede že omenjenih konketnih vpašanj končan ped 22. novembom, ko je pedviden ok za soglasje. Slovenska skupščina bo nameč pavočasno dala soglasje, a samo na tiste skupno spejemljive amandmaje. Če bomo potem v Jugoslaviji skupno ocenili, da se po pedvideni azglasitvi amandmajev 25. novemba, počaka še do ezultatov moebitnega efeenduma v Sloveniji, je pav, sice pa bodo, kot že ečeno, amandmaji, ka se tiče naše epublike, lahko v tistem delu, s kateim soglašamo, 25. novemba tudi azglašeni. Bomo vztajali do konca? V delu javnosti je zaslediti govoice, da slovensko vodstvo ne bo vzdžalo pitiskov, da boste pistali na azna pogajanja in zakulisne kompomise. Se lahko povsem jasno in glasno eče, da boste vztajali pi naših stališčih do konca?»da, lahko se eče, ke je samo tako in nič dugače. Celo pepičan sem, da velika večina ljudi to vejame in da vsi skupaj zaadi posameznikov, ki imajo ta dvom, le-temu nasedamo. Sam sem ničkolikokat ekel vsak tisti, ki bi ad videl in imel dokumentian naš način dela (vsaka beseda je na stenogamih), si to lahko ogleda in če bo našel en sam pime, kje nismo zastopali stališč skupščine, sem takoj pipavljen pevzeti vso odgovonost in posledice, ki iz tega sledijo, kajti česa takšnega peposto ni. Za vsako stva imamo za seboj stališča slovenske skupščine ali epubliške ustavne komisije. Pav je, da ste to vpašali, pav je, da to povemo, povemo velikokat, pav pa bi bilo tudi, da bi se to tudi vejelo.«su zadnjem obisku Smoleta v Kanju, ki je dobil velik odmev v Beogadu, je bilo tudi sledeče vpašanje hipoteza soglasja k vsem amandmajem ne bo, ka se bo ugotovilo na zvezni avni. Na osnovi tega spoznanja in ob pedpostavki, da se bo spejemalo v paketu, so ogoženi vsi amandmaji, tudi tisti, ki jih nujno potebujemo zaadi spemembe gospodaskega sistema. CK ZKJ ugotovi, da je spejem amandmajev nujno poteben in naloži po načelu demokatičnega centalizma vsem komunistom, da te amandmaje podpejo. Ge v bistvu za ealno pedpostavko. Iz tega je sledilo vpašanje kako bodo glasovali slovenski komunisti?»jaz sem se glede tega vpašanja že opedelil na konfeenci ZKJ, kje sem povedal, da so delegati v skupščini Slovenije odgovoni volilcem in bodo glasovali po volji volilcev ozioma naoda. Tako bodo v naši skupščini tudi glasovali, ka je edina možna in logična azlaga, v katei seveda bodo lahko kot osebe pišli v določen konflikt, ampak če bodo avnali dosledno s pooblastili, ki jih imajo, ne bodo imeli nobene duge izbie, kot da v tem konfliktu komunista in delegata, da poenostavim, glasujejo izključno kot delegati. V naspotnem pimeu se bo moal vsak tisti, ki bo avnal dugače, zavedati, da bo lahko poklican na odgovonost, ke je avnal v naspotju s splošnimi smenicami, ne samo s konketnim mnenjem.... po moji osebni pesoji bi bilo smotno dajati na efeendum samo tista vpašanja, ki so spona, kajti ob vseh ugotovitvah, da je mnenje skupščine skladno z javnim mnenjem, da je pedlog, azen v nekateih točkah skladen z mnenjem skupščine, nisem pepičan, da bi bilo nujno o vsem odločati na efeendumu... To je bila tema, na katei smo na konfeenci ZKJ govoili in sem moal sam odgovajati na vsto vpašanj, ke so bile kitike na ačun moje azpave. To stališče sem povedal, ke mislim, da dugačno ne moe biti. Razpad ZKJ? Bi lahko to v eni od vaiant pomenilo azpad Zveze komunistov?»to lahko pomeni azpad, lahko pa tudi ne pomeni. Pvič je vpašanje ali bo CK ZKJ spejel tako decidiane sklepe, pa vseeno pod pedpostavko, da jih je CK že spejel tudi kakšen dug decidian sklep, pa je kasneje, ko ni bil ealizian, ugotovil, da je potebno azmee ponovno oceniti, ke niso bili znani vsi elementi. Osebno poznam čisto konketno ka nekaj takšnih sklepov, pa to še ni pomenilo azpada ZKJ. Ge seveda za teoetično možno pedpostavko, samo jaz ne bi ekel, da to samo po sebi že pomeni azpad ZKJ. ZKJ bo ostala ali azpadla na vsti vpašanj.«(naslov, mednaslovi in izbia poudakov so delo pipavi j ulca pogovoa za objavo. Tekst v dogovou z intevjuvancem ni avtoizian) Spet (po naše) zamujamo Te dni v Potoožu pipavljajo mednaodni festival celovitih popagandnih kampanj s podočja tuističnih stoitev. Pepotebno sečanje, bi dejali tisti, ki so že imeli piložnost videti in doživeti, kako naš tuizem pedstavljamo v tujini. Znano je nameč, da so naše tuistično popagandne akcije v svetu zelo skomne, pa še te nepovezane in zato seveda dosti pemalo učinkovite. Nekaj naših pedstavnikov tuistične zveze je sice peteklo leto že pokazalo iznajdljivost tudi v tujini, to pa je skoaj vse, s čime se v pomociji našega tuizma lahko pohvalimo. Ne bomo začeli pi plakatih, bošuicah in tuističnih pospektih, kajti to so že tadicionalna popagandna spoočila. V obdobju ačunalnikov, videov in še česa, se popagandi - seveda tudi tuistični - ponuja nešteto možnosti. V svetu, pa tudi pi nas, se maketinštvo hito azvija in če vemo, da je tuizem ena izmed teh najpomembnejših gospodaskih panog v svetu, ni čudno, da je veliko pozonosti namenjene pav tuizmu. O tem, kakšne so naše možnosti na podočju tizma, je lahko pepičati vsakega pvošolčka, če mu le pokažemo slike pelepih goa, jeze, moja, zdavilišč, naavnih pakov... Zakaj ne bi znali pepičati tudi gosta, popotnika, tuista? Pva samostojna Itaca, domači festival celovitih popagandnih kampanj s podočja tuizma, ima pav gotovo namen tuizem obogatiti z znanjem iz maketinga, saj bodo na njem poleg domačih sodelovali tudi tuji stokovnjaki. Res, da je festival pvič in da pi nas še ni postal uveljavljen, toda pieditelji se čudijo, da se je na festival pijavilo pecej manj tuističnih oganizacij, kot so pičakovali. Festival je oganizian doma, za dinaje (kotizacija je 600 tisoč dinajev) in pav gotovo je bilo v obdobju, ko se na vseh podočjih poudaja znanje, azvoj in poslovnost, pičakovati, da bo pieditev več kot dobodošla vsem, ki se ukvajajo s tuizmom in maketingom. Žal se je izkazalo, da tudi na tem podočju adi le veliko govoimo, ko ge za več znanja pa spet (po naše) zamujamo. V. Stanovnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Javna banka poslovnih podatkov V Gospodaski zbonici Jugoslavije so se začele pipave za uvedbo javne banke poslovnih podatkov. Te dni so že začeli testiati pvi podsistem, ki bo vseboval podatke o gospodaskih odnosih s tujino, ačunajo pa, da bi bil nov infomacijski sistem končan do leta Namenjen bo potebam zduženega dela, banko podatkov pa bo napajalo pibližno 15 glavnih viov, med kateimi so tudi zvezni zavod za statistiko, Naodna banka Jugoslavije in Služba dužbenega knjigovodstva. Upoabljali bodo tudi infomacijske sisteme epubliških in pokajinskih zbonic (ki so večino še v gadnji) in tudi tuje banke podatkov. Izgube ešujejo s podažitvami Čepav smo aznoaznih podažitev zadnje mesece vajeni vsak dan, je vest o visoki podažitvi na železnici spet močno odjeknila. Železničaji so nameč spoočili, da se s 1. oktobom cene v železniškem pometu dvignejo za povpečno 43,9 odstotka. Vozovnice v potniškem pometu bodo tako dažje za 36,7 odstotka, pevoz blaga pa bo dažji za 46,7 odstotka. Za podažitve so se železničaji odločili, ke je osem železniško tanspotnih oganizacij v pvem polletju imelo izgube, ki pesegajo 295 milijad dinajev. O boljših uslugah na železnicah pa ne spoočajo.

4 @ K^S&J JEI!GLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI Toek, 27. septemba Na poti domov po kuh in vodo Ni bilo časa za pošnje Podgoa pi Begunjah, 24. septemba - Štii vasi sestavljajo tako imenovano podočje Podgoe v kajevni skupnosti Begunje v adovljiški občini: Mlaka, Slatna, Sednja vas in Zadnja vas. Na Mlaki, kje je sedem hiš ozioma osem stanovanj, so ped nekako dvema mesecema nenadoma ostali bez pitne vode. V soboto pozno v noč so v naselju Mlaka že imeli vodo»zgodila, se je tako ekoč čez noč,«je povedal pedsednik gadbenega odboa za obnovo vodovoda v naselju Mlaka Fanc Božič.»2e ped tem je pitna voda od časa do časa imela nepijeten vonj. Potem pa je je nenadoma zmanjkalo. Studenec, ki je polnil ped kakšnimi petnajstimi leti zgajeno zajetje, se je zgubil. Za živino smo vodo še imeli v bližnjem potočku, za kuhanje pa smo jo med potjo, z dela moali voziti skupaj s kuhom in ostalim, ka smo kupovali, voziti domov.«v kajevni skupnosti so sice takoj hoteli oganiziati pevoz pitne vode s cistenami, venda so se pebivalci Mlake temu odpovedali. Fanc Božič»Na sestanku 22. avgusta smo se odločili, da ni časa za pošnje,«je povedal poveljnik gasilskega duštva Janko Kunčič.»Imenovali smo gadbeni odbo, se dogovoili, da vaščani pispevamo po 7oo, vikendaši pa po 35o tisoč dinajev in da se vsi takoj še z delom lotimo obnove vodovoda od zajetja do zbinega ezevoaja. Pedlagali smo naj dena, ki bi ga kajevna skupnost poabila za pevoz vode s cistenami, aje namenijo za mateial za izgadnjo zajetja.«in es so v enem tedni zbali 6,30 milijona dinajev in ob sobotah in nedeljah delali. Tudi to soboto so delali ka pozno v noč in ob zasilno uejenem zajetju so hkati položili tudi 6oo metov cevi. Tako so v katkem času sami spet pišli do pitne vode. Če.. K jim bo kajevna skupnost pomagala pi na- Janko Kuncic Davj mateiala, bodo na ta način že v začetku pihodnjega meseca sami zgadili tudi zajetje. A 2. V slogi je moč Pidite v soboto, 24. septemba, v Goenjo vas nad Škofjo loko. Imeli bomo udaniško in hkati pokazali, kaj danes pomenijo pijateljski ozioma dobi medsebojni odnosi. Zal smo vabilo dobili pepozno, da bi ga lahko še upoštevali med dogodki, se jih udeležili in jih spemljali ob koncu tedna. Ko pa smo po večkatnem poskušanju v soboto popold ne po telefonu le uspeli piklicati kmetovalca Janeza Bogataja iz Goenje vasi, smo izvedeli, da je bila to zaes nenavadna, da ne ečemo ka edka tovstna delovna akcija danes. 54 sovaščanov se je že zgodaj zjutaj zbalo pi Janezu ozioma Alojzu Bogataju in se lotilo gadnje temelja ozioma pve plošče, nad kateo nameava Janez še letos zgaditi gospodasko poslopje do stehe.pek sto kubičnih metov peska s pomočjo desetih mešalcev so vaščani v nekaj uah vgadili v 34 kat 17 metov veliko in 16 centimetov debelo ploščo. Da solidanostna pomoč med ljudmi ne zataji, smo danes večkat piča, kada pide do neseče. Sobotna udaniška akcija v Goenji vasi pa je bila nekaj več. Bila je tudi spoočilo, da je le v slogi, pijateljstvu, sodelovanju in pomoči moč! 80 let g asilstva v Podkoenu Čpalko je poslal sam cesa Podkoen, 26. septemba Gasilci v Podkoenu so minulo nedeljo paznovali lep jubilej: 80-letnico postovoljnega dela za obnovo doma. Minulo nedeljo je gasilsko duštvo Podkoen slovesno poslavilo 80-letnico svojega obstoja. Ob poslavi, ki so se je udeležili kajani in gostje, so slovesno odpli povsem penovljen gasilski dom. Pedsednik gasilskega duštva Podkoen je na poslavi oisal azvoj gasilstva v tej vasi v Zgonjesavski dolini. Kako pavi ustno izočilo in pisni vii, ki so se ohanili, so bili gasilci že nekdaj izedno pizadevni in maljivi. Zavedali so se nevanosti požaov in ognja, zato so med seboj izbali zaes sposobnega načelnika, ki je znal zdužiti ljudi in jih navdušiti za gasilstvo. Več kot tideset let je bil pizadevni pedsednik domačin Petaš, ki so ga imeli vsi pebivalci adi in so mu zaupali. V svoji skbi in stahu ped požaom je šel celo tako daleč, da je leta 1926 zaposil celo cesaja na Dunaju, ali lahko gasilci dobijo gasilsko čpalko. In gasilci v Podkoenu so jo es pejeli. Dve leti kasneje je izbuhnil poža in zajel pet stanovanjskih hiš v Podkoenu. Tedaj in tudi nekaj let kasneje, ko je spet goelo, so pišli na pomoč celo gasilci iz sosednje Avstije in Italije. Po dugi svetovni vojni so se podkoenški gasilci spet zbali in ustanovili duštvo. Leta 1953 so začeli z obnovo staega doma, ki pa je bil še vedno pemajhen, azen tega pa so nenehno nabavljali novo gasilsko opemo. Šele po letu 1980 so se intenzivno zagnali v delo in nekaj let obnavljali gasilski dom, ki je danes eden najlepših v Zgonjesavski dolini. Sodelovali so domala vsi občani in opavili u postovoljnega dela, pedvsem ob postih sobotah in ob nedeljah. Danes imajo podkoenški gasilci dovolj podmladka, dobo opemo in lep dom, tako da bo pišel pav tudi za duge dužbene in kultune pieditve na vasi. S pomočjo občinske gasilske zveze, pedvsem pa ob podpoi in maljivem delu samih gasilcev so postavili dom, na kateega so esnično lahko ponosni. j Sedej Začelo se je paznovanje 'Ceklje - S tadicionalnim tekmovanjem lovcev, članov lovske sekcije Ceklje, v nedeljo dopoldne na Štefanji «oii se je v kajevnih skupnostih Bnik, Ceklje, Poženik, Šentuška goa in Zalo^ na eekljanskem-v kanjski občini ni začelo skupno paznovanje letošnjega kajevnega-^paznika. Z azličnimi špotnimi in dugimi -pieditvami pa se bo paznovanje nadaljevalo v nedeljo in potem še ves pihodnji teden. Osednja svečanost, ko bodo na skupni slavnostni seji svetov \^li^j^«fttoajevnihskupn(»stih podelili tudi piznanja, pa bo v toek, 4. oktoba, obtf9..ui v zadužnem domu v Cekljah. A. 2. Paznik pod Kiško goo Skupno paznovanje, skupna tudi želja Kiže, 26. septemba - Že vsto let se v kajevnih skupnostih Kiže, Pistava, Sebenje in Senično skupaj spominjajo požiga Gozda v začetku oktoba med vojno. Vsako leto skupaj pipavijo za paznik azlične pieditve in na skupni slavnostni seji ocenijo, kaj so v zadnjem obdobju naedili. Kada ge za večje stvai, pa se tudi sice vzamejo skupaj, da so potem nalogi lažje kos. S slavnostno sejo bodo letos poslavili paznik v soboto, l.oktoba, ob 18. ui v šoli v Kižah. V nedeljo, 2. oktoba, ob 11. ui pa bo pi koči PD Kiže v Gozdu tadicionalno spominsko sečanje vseh kajnov. Na sečanje pa še posebej vabijo boce Kokškega in Goenjskega odeda. Tako sednjeočne kot enoletne pogame so v štiih kajevnih skupnostih pod Kiško goo v tžiški občini pimejali in deloma tudi usklajevali že ped leti. Velike, enotne skupne akcije, katee pobudnik, če tako ečemo, je bila kajevna skupnost Sebenje, pa so se na celotnem območju lotili ped leti. Celotno območje okog Kižev je bilo še do nedavnega ka zadeva telefonijo označeno "v katastih" PTT s sivo liso. Potem pa so se v kajevni skupnosti Sebenje na efeendumu odločili za samopispevek za telefon te s tem spodbudili in hkati tudi obvezali še ostale, da se lotijo poblema. Na celotnem območju so do danes s sanopispevki in pispevki že zbali dena ( v kajevni skupnosti Sebenje plačevanje samopispevka še ni končano ) in skupaj z izvajalci ozioma postovoljnim delom zgadili celotno omežje.zdaj, ob pazniku, na tiho upajo, da bodo kmalu postopoma začeli zvoniti tudi telefoni. Poleg skupne pa so v vsaki kajevni skupnosti potekale še azlične duge akcije. Do paznovanja bo uejen tudi ekeacijski cente v kajevni skupnosti Sebenje... Naselje Snakovo v Kižah»Začeli smo že lani, letos pa potem dokončali uejanje in asfaltianje ulic v novem naselju Snakovo," je na nedavnem Planinsko duštvo Kiže skupnem sečanju s pedsedniki vseh štiih kajevnih skupnosti poudail pedsednik KS Kiže Milan Mali.»Vsaka hiša je pispevala po 4oo tisoč dinajev, pomagali pa so nam še Sklad stavbnih zemljišč in samoupavna komunalno cestna skupnost. Tik ped dokončno ueditvijo je tudi poimenovanje ulic. Ka pa zadeva zazidalni načt Poljano, vztajamo, da se to območje najpej komunalno uedi. Sice pa bo v pihodnje ena glavnih nalog v kajevni skupnosti ueditev peskbe ozioma tgovine. Pa tudi cesta v Gozd še vedno čaka na obnovo.«letos zmanjkalo denaja V sosednji kajevni skupnosti Pistava pa so lani dokončali nekaj večjih, že leto pej začetih akcij. "Tako nam je letos zmanjkalo denaja, da se bi letos naedili kaj več," ugotavlja pedsednik sveta kajevne skupnosti Ome Begič.»Za azliko od Kižanov, kje peskba es ni doba, pa moam pohvaliti Mecato. Lepo je uedil tgovino in del okolice. Še letos pa se nameavamo lotiti uejanja hudouniškega gabna pod Hladnikovim ebom. Voda na tem območju sili v hiše in čez cesto. Še vedno je naša tiha želja, da bomo moda vendale kje odkili zemljišče za otoško igišče. Pipavljamo pa se tudi na tako imenovani ulični sistem. In da ne pozabim, pohvaliti moam delo potošniškega sveta.«rekeacijski cente v Žiganji vasi Čez tgovino, zadnje čase pa tudi nad javno azsvetljavo, se pitožujejo tudi v kajevni skupnosti Sebenje. "Pohvaliti pa velja Alojza Makiča in Pavleta Jazbeca, ki sta vodila dela pi uejanju ekeacijskega centa med Ziganjo vasjo in Sebenjami," sta še posebej poudaila Jože Tomažič, pedsednik sveta KS in Fanci Tean, pedsednik kajevne konfeence SZDL. "Že lani smo začeli gaditi igišče za nogomet in pipavljati posto za izgala. Zdaj, do paznika, bo vse gotovo. Sice pa nas poleg slabe peskbe ozioma tgovine vse na celotnem območju najbolj S pispevki kajanov in pomočjo komunalno ceste skupnosti so uedili cesto i& Senična v Veteno... moti neuejena kanalizacija. Če se v občini ne bo kmalu pemaknilo, ne mislimo čakati na izgadnjo po pojektu. Lahko pa tudi ugotoviva, da dobo sodelujemo z Upavo inšpekcijskih služb za Goenjsko. Ke smo se obnili nanje za pomoč, imamo na celotnem območju že skoaj gotovo pometno signalizacijo.«cesta in vodovod»v kajevni skupnosti Senično nas je tako malo, da se v zadnjem času poleg telefonije še kakšnih večjih nalog nismo mogli lotevati," je povedal pedsednik sveta KS Dago Ficko.»Vseeno pa nam je uspelo asfaltiati cesto iz Seničnega v Spodnje Veteno in uediti cesto skozi n0 vo naselje. Pedvsem iz staega dela vasi do Vetena so veliko pispevali kajani- Pohvaliti pa moam tudi vodovodni odbo, ki ga vodi Janez Peko. Da dobo gospodaijo pove, že to, da so z vodaino in poste voljnim delom obnovili zajetje nad vikend naseljem.«veliko je še stvai in med njimi tudi težav, ki bi jih v vsaki posamezni kajevni skupnosti ali pa na celotnem območju adi uedili. In čepav čas ni najbolj naklo* njen, da bi hito lahko kaj pemaknili/ pavijo, da ljudem volje ne manjka. Ma ni dovolj velika potditev za to v dveh le' tih zgajena telefonija na celotnem ob' moč ju. A. Žala Članstvo odlikuje delovna vnema Sebenje, 15. septemba Planinsko duštvo Kiže, ki je med mlajšimi in manjšimi v Sloveniji, je zagotovo eno najbolj delovnih. Pihodnje leto, ko bo duštvo paznovalo 40-letnico ustanovitve, nameavajo njegovi člani podeti stao kočo na Kiški goi in postaviti novo stavbo. Med pipavami na ta dela dogajujejo vse bolj obiskano zavetišče v Gozdu. Konec leta 1949 so v Kižah pi Tžiču ustanovili svoje planinsko duštvo, ki je na začetku zduževalo okog 50 članov, danes pa je v njem povezanih že blizu 400 planincev. Resda ge za pecej staejših ljudi in pek 70 planincev iz vst šolske mladine, a med člani se vselej najde tudi dovolj takih, ki popimejo za azne naloge.»med člani je največ planincev iz kajevnih skupnosti pod Kiško goo, venda je zanimivo,«pipoveduje pedsednik PD Kiže Janez Stegna iz Sebenj,»da se jih veliko tudi od dugod odloči med obiski koče na Kiški goi za vstop v našo dužbo. Pi nas sice nimamo azvitega izletništva in dugih Tako ne ge več napej Need na Tgu Pešenove bigade Ped dvema letoma nekako se je danes že številnim stanovalcem v stanovanjskem naselju Tg Pešenove bigade na Planini III postopoma začela uesničevati želja po težko pičakovanem stanovanju. Venda pa zadovoljstvo stanovalcev v tem delu Kanja ni tajalo dolgo.»že kmalu po vselitvi so se začele kazati napake, ki bi moale biti pavzapav odpavljene še ped vselitvijo ( stene so pokale, vata so se slabo odpiala, na stopnišču so bile stene nenadoma moke, stopnice so bile polomljene...),«je ped dnevi azlagal pedsednik hišnega sveta Tg Pešenove bigade 7 v Kanju, ko smo se odzvali vabilu, da si sami vse skupaj ogledamo. Čepav naselje še ni popolnoma zgajeno in imajo zato v Komunali najbž pav, da vse še ne moe biti tako, kot bo ozioma kot bi adi imeli stanovalci.pa je manjših in večjih napak več kot peveč. Recimo, da bi moali stanovalci posameznih vhodov upoštevati, da imajo svoje zabojnike in da tisti na zelenici ni namenjen vsem in je zato takoj poln. Venda bi moal biti tudi odvoz dvakat na teden eden. Če so se stanovalci v pitličju odločili, da zaes lepo uedijo zelenice ped stanovanji, bi bilo pav, da bi za malo več eda skbeli tudi tisti izvajalci, ki so še v naselju. Tako na pime planinskih dejavnosti, zato pa toliko več naedimo za planinsko gospodastvo. Vsak dina obogatimo z uami in uami postovoljnega dela pi aznih objektih za vse ljubitelje planin.«razen tega, da so od odptja koče na Kiški goi leta doslej že nekajkat penavljali in dogajevali to stavbo, so planinci postavili še nekaj dugih objektov v poldugem desetletju. Leta 1975 je stekla tovona žičnica na Kiško goo, pi katei so že zamenjali nosilne stebe, zamenjava vlečne vvi in jeklenke pa je pedvidena v pihodnosti. Ped devetimi leti so odpli zavetišče v Gozdu, kje so moali zaadi množičnega obiska domačinov in obiskovalcev od dugod pedlani postaviti še en objekt. Pav v teh dneh z udaniškim delom izdelujejo omete v notanjosti in se pipavljajo na izdelavo fasade. V tej stavbi bodo uedili pepotebne sanitaije in pozneje tudi ležišča, zunaj pa bodo postavili ža in pult za stežbo. Lani so naedili tudi plesišče.»ob tem že ti leta zbiamo mateial, ki ga bomo abili za novo kočo na Kiški goi,«dodaja sogovonik in pojasnjuje:»za 40-letnico duštva bi nameč adi podli stao kočo in postavili novo. Sedaj pipavljamo pesek za izgadnjo objekta in pomagamo pi gadnji večjega vodnega zbialnika. V pizidku k stai koči, ki bo povezan z novo stavbo, smo letos postavili tudi nov dimnik in kuhinjski štedilnik. Pi gadbenih in vzdževalnih delih smo odvisni zlasti od bezplačnega dela naših članov.«gadbinec, ki v pitličju že vseljenih blokov ( kje naj bi bili tgovski lokali) sploh nima zavaovanih ozioma zagajenih še paznih pitličnih in štii mete globokih kletnih postoov. Ne vem zakaj na Tgu Pešenove bigade že zdaj ne bi postavili znak, da je pakianje avtomobilov na tgu pepovedano in da po asfaltianih poteh ni dovoljeno "divjati" celo do 70 kilometov na uo... Vojko Zanlk: Kaže, da se naša pošta na Domptanu zgubi..." I i šp *k, dve 'vi iti ~ Pos toki Šah Poši ie 0 ' sto d; ai u ko Si: Kis k oik»mnc L 2 1 vai *nj,»led d 0 da Ki >a v e v? d % iu Jil Ki P fia Večino del vodi gospoda Janko Lika, okog kateega. stalno zbia vsaj deset malj^j planincev. Med njimi je tudi^ ^ že Stegna, ki je v PD Kižefljj >i dugim zadolžen za popaganjjj Kot naglasa, v duštvu» -J znajo počitka niti po k ol jv gadbene sezone. Vsako leto P^. ninci pomagajo pi piedit^,j* ob kajevnem pazniku; bodo 2. oktoba pipavili ves^f! co v Gozdu. Od letos dalje vsako zimo oganiziali ek«^ ^ «tivni pohod na Kiško goo, s^ ^ ' mladanski Muflonov smuk i \ pobočjih te goe pa je že poj" tadicionalen. Sodelujejo tuo^j zmajaji in skakalci s pad*^ ' Največ si obetajo od povezav^ «c občinsko tuistično zvezo v T*j i ču, saj bodo po izgadnji bol) ceste v Gozd tja bolj množic zahajali azen planincev še f sti. S "Večkat smo o tem že P ls^ na Domplan, venda kaže, <\ se tam naša pošta ka iz V bi.tako nekako je bilo tudi n nulo zimo, ko smo se tije s** novalci v bloku Pešeno*? bigade 7 skoaj celo zimo P\j toževali, da adiatoji v dne sobi ne gejejo. Pi dveh nap* ke sploh niso, pišli odpa^ pi meni pa so za to poa' 5 ' manj kot pol minute... Zdaj P^ nas tožijo, ke za del mz'^ postoov nismo plačali o.$, vanje," se jezi pedsednik n nega sveta Vojko Zamik., Ko smo si malo bolj tei *J 0 - ljito ogledali naselje, smo U J tovili, da bi tudi dugi k'jlj, sveti, pedvsem pa stanov**^j lahko masikaj naedili, bilo celotno naselje lepše. & pa je, da bi pav izvajalci i? ^ ^ sti, ki so dolžni poskbel j osvno uejenost ( in van«^ z^e moali najpej dajati ^l^)

5 ^27. septemba 1988 /KULTURA 5. STRAN (<mmmmm( SiLAS Filmski košček sveta FILMSKI SPLET ŠPORTA IN TURIZMA, "7 S sinočnjo svečano otvoitvijo v kinu Cente se je začel 12. mednaodni festival špotnega in tuističnega filma. Samo špot, samo taizem, to skoajda ne obstaja, tako kot ecimo olimpiada ni samo špotni dogodek. Kakšna pa je tenutna filmska ustvajalnost dokumentanega filma v teh dveh zvsteh, bo lepo azvidno v tem tednu v kinu Cente. jj.kot 90 filmov, ki so jih ustvajalci iz 23 dežel posito kanjske selekcij- nisije, pavzapav dobo.^šne vste je kanjski teki festival. V Evopi na-. tenutno obstaja vsaj ka- T^deset festivalov, od tega.^tjini za špotne filme, Ui I J specializiani za tuisti- I e nda pa odločitev podu- 'da poskušajo svoj film *vitj pav na kanjskem feni le v posečeni kombi- ^ spota in tuizma, za ka kanjski festival ped več J Ve ma desetletjema tudi u^l. Pav gotovo je odločil- * l a odvisna še od česa. ^Posebej pomembni so kva- ' kiteiji selekcijske komi- /khtevnejši ustvajalci pač Wslj e j 0 fij ma n a festival, '* d sto pijavljenih filmov s to uvščenih v festivalski V 1 * 1 - Letos je bila selekcij- ^onisija (Stanka Godnič, jftii Kocjančič in Majan ) še posebej pevidna, saj t njenih kiteijih zaslužilo i.sko pedvajanje le polo- ^ijavljenih filmov.v ostejj^kuenci se je pač bolj ^o«potegovati za Gand ^ Zlati Tiglav, dugi stani pa je kanjski a vsekako znan po tem, 'Njegova žiija vedno izazi- ^dnaodno obavana. Nii poslej se nameč še ni zgo- ^a bi v kanjski žiiji, ki?dloča o tako pomembni kot so festivalske naga- J^vladovali domači člani - a vilu so le-ti v manjšini. To 6 v sekako dovolj za pepile > da se v taki sestavi naga- ;. e moejo»skuhati«, kot je ^& to značilo za nekatee festivalske»kuhinje«v P«deželah. pda pa je ugledno festivalne v svetu dokumentane- Jn*a eno, stvanost pa je jjj 1 tudi dugačna. Kanjski,j ^ je le na svoji pvi pie- Ped več kot dvema deset- ^a poznal tudi mateialne Ex tempoe Loka 88 Med češkimi špotnimi filmi je tudi film o dosežku čehoslovaškega tenisa Rada zmagujem. nagade za ustvajalce. Ta enkat in nikoli več je bil sice v peteklosti dokaj zanemaljiva postavka, v zadnjem času pa se tudi v svetu masikaj speminja. Kdo ve, koliko dobih filmov so filmski poducenti namesto na kanjski festival namenili na specializian festival tuističnih filmov - tudi mednaodni - ki bo 19. oktoba pvikat v Poeču. Kako ogomna je pavzapav podukcija tuističnih filmov v svetu, pove že podatek, da je za ta festival pijavljenih okoli sto tuističnih filmov, med njimi pa sta le dva ali tije, ki so se pijavili tudi za kanjski festival. Toda poeški festival ima poleg dugega tudi denane nagade. Težko je napovedati, ali bi to ODMEVNO LIKOVNO SREČANJE «b t 0,Ja Loka Ko so občinske Zveze kultunih oganizacij «b "iske zaupale Škofji Loki oganizacijo Ex tempoa Loka 88, so 9 %f S tovo imele v mislih šioko likovno zaledje v tej občini. ' 1 Jf?"tev, na katei je sodelovalo 86 avtojev, pa je pokazala, da to sega daleč čez škofjeloške in goenjske okvie tja do Piana, Celja in še kam. yjft u5 škofjeloške likovne pieditve je bila posta, venda pa je me- ^ 6 lf s sn h kovito, da se je vsaj polovica likovnikov odločila na platno se u,jp S ti ali mesto ali moda še lepšo okolico. Takšno je tudi nagaje-,0 j L* 0 akad. slikaja Veljka Tomana, ki si je z bavito podobo Skof- I f i* \? v P 'dobil tokatno najbolj zaželeno nagado Gand V a J e omogočila Temika. Kot najboljše amatesko likovno \ ^ U S S a na gadile goenjske ZKO, pa je žiija izbala delo Mat- 'A 1 l) f. Usa J a Odkupne in duge nagade pa so za svoje slike pejele]' 8 Žitnik, Stane Žako, Vinko Podobnik, Kalo Kuha, Jože Pevč'^k ~~ Mause, Metka Mause-Vovk, Jože Kota, Maija Kajze, ob 18. uil ^ ošec, Pavel Lužnik, Fanc Bece, Lojze Tafila, Tone Tom - Ida Rabula. utegnila v naslednjih letih postati tudi hiba kanjskega festivala. Moda pa pavih cineastov to niti ne bo peveč motilo. Bolj zaskbljujoč bi za kanjski festival lahko" bil obisk občinstva, ki zadnja leta nasploh pecej upada. Velika kinematogafska dvoana je seveda pevelika za nekaj deset filmskih pivžencev, ki se v festivalskih dneh zbeejo k ogledu špotnih in tuističnih filmov z vsega sveta. Izjema sta seveda pvi in zaključni dan - tako pa je seveda tudi na vseh festivalih. Kanj žal nima manjše in pimenejše dvoane. Oganizato je že poskušal filme pikazovati po skupinah - atletika, alpinizem, vodni špoti, venda pa je od festivalskega filmskega gadiva odvisno, ali sploh pispe toliko filmov v eni špotni zvsti. Letos se je pipetilo, da tematskih pedstav skoajda ne bo - azen nocojšnje večene, ko pevladujejo alpinistični filmi. Velika škoda pa bi bila, če bi - za občinstvo seveda - letošnji izedno kvalitetni pogam tuističnih filmov minil pemalo opaženo. Kanjski festival sice pomni nekaj izednih tuističnih filmov, ki so pobiali tudi festivalske nagade - spomnimo se samo fancoskega ežiseja Leloucha film Ian. Po dolgem času, ka pedolgem obdobju, ko ustvajalci ka niso in niso zmogli posneti filma, ki bi izstopal v svetovni podukciji te vste, pa je letošnji izbo spet izjemen. Vsak kanjski pogam je v tem znamenju. Ali pa bo to opazila tudi stoga festivalska žiija? Upamo da. Moda bo tuistični film celo zasenčil špotnega, ki je doslej veljal vsaj za ataktivnejšega, če že ne vedno boljšega. L. Mencinge FESTIVALSKI PROGRAM Toek, 27. septemba ob 18. uil Zgoaj in spodaj (novozelandski špotno-tuistični), O čem sanjate (češki film o padalstvu), Madone XX. stol. (sovjetski špotni), Ikausove dogodivščine (madžaski tuistični), Zmagovalci (italijanski špotni) ob uihhhhhihhhhilhihihhhi Tilogija osamljenega moža (fancoski alpinistični), Nova Zelandija (italijanski), Na valovih (indijski špotni), Bovec 1991 (jugoslovanski), Akobati na snegu (češki) Seda, 28. septemba ob 18. uil Spoznajte duh Ameike (ameiški), Evopsko in svetovno pvenstvo v tekmovanju z baloni (madžaski), Kitajska - kaljestvo mitov (švicaski), Izleti po Sloveniji (jugoslovanski) u * Dossad (belgijski špotni), Hambug v štiih stavkih (zah. nemški Tekma poštajev (omunski špotni), Vse moje eke (jugoslovanski Fantje na olkah (češki špotni) Čettek, 29. septemba Melodija monsuna (indijski), Evop. mladinsko pvenstvo v azedu optimist (avstijski-jadanje), Žogica, ad te imam (fancoski špotni), Oda Szabolcsu (madžaski), Islandija, kaj je to (islandski) KULTURNI KOLEDAR KRANJ V Pešenovi hiši je še nekaj dni odpta spominska azstava likovnih del Štefana Simoniča. V galeiji Mestne hiše je odpta spominska azstava akvaelov Ljuba Ravnikaja. V galeiji Kavka baa azstavlja Izido Jalovec. JESENICE V azstavnem salonu Dolik je še do čettka odpta azstava slik akad. slikaja Janeza Ravnika. RADOVLJICA V galeiji Šivčeve hiše je odpta azstava ilustacij akad. slikake Majance Jemec-Božič. Čebelaski muzej je zaadi vzdževanju do 3. oktoba zapt. «~3MHBMHHHHHHHH9Bj VRBA Pešenova ojstna hiša je odpta vsak dan, azen ponedpljka, od 9. do 16. ue. DOSLOVCE Finžgajeva hiša je odpta od 9.30 do 14.30, ob nedeljah od do 16. ue, ob sobotah je zapta. ŠKOFJA LOKA V galeiji Ivana Gohaja je odpta azstava plastik Toneta Logonda. V galeiji Loškega gadu je odpta azstava del nastalih na Ex tempoe Loka 88. TRŽIČ V galeiji Kunikove hiše je odpta azstava fotogafij ob 50-letnici Foto kluba Tžič. KAMNIK V galeiji Veonika je do konca tega tedna odpta azstava slik in isb Viktoja Šesta. PREDSTAVE V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Kanj V Pešenovem gledališču te dni potekajo abonmajske pedstave. Juti, v sedo, ob bodo upizoili E. Kuentove Pavljico o Vesni - za ed seda I. V čettek, 29. septemba, ob bo pedstava za ed čettek I. V petek, 30. septemba, bodo pedstavo ponovili za ed petek I. V soboto, 1. oktoba pa bo pedstava za ed sobota I. EX TEMPORE DONIT 88 Gozd Matuljek Komisija za kultuo v medvoškem Donitu oganizia naslednji teden od čettka, 29. septemba, pa do 2. oktoba, tadicionalni Ex tempoe Donit 88. Udeležbo je doslej pijavilo 26 likovnikov, največ iz Slovenije, pa tudi nekaj gostov od dugod. SREDOZEMSKO FOLKLORNO SREČANJE Kanj Sedi septemba je bil v siciljanski povinci Tapani 5. sedozemski festival folkloe, ki se ga je med pedstavniki iz petih sedozemskih dežel udeležila tudi kanjska folklona skupina Iska. Kanjčani so bili tokat že dugič gostje tega festivala, na kateem se sečajo folklone skupine iz Tučije, Gčije, Španije in Italije. Pieditev je namenjena spoznavanju običajev, pedvsem pa folkloe posameznih sedozemskih dežel. Iskška foklona skupina je nastopila z izboom slovenskih in jugoslovanskih plesov. Gostovanje je bilo vsekako napono, saj je imela folklona skupina po dva nastopa na dan in to v azličnih kajih povince Tapani. Sedozemski festival folkloe pa je v tem delu Italije le eden od številnih festivalov folkloe, ki jo v Siciliji izedno cenijo - zato tudi toliko pieditev in zelo veliko število folklonih skupin, ki goje italijanske, še posebej pa siciljanske folklone plese. L. M. NAŠI ZBORI Te dni je izšla nova številka evije Naši zboi v jubilejnem štiidesetem letu. Paznovanje obletnice izhajanja pevske evije se seveda ne bo odazilo le v spemenjeni gafični podobi evije, pač pa za letos uedništvo napoveduje tudi nekaj pomembnejših izdaj skladb slovenskih glasbenikov. Mednje vsekako sodi dolgo pičakovana izdaja zboovskih skladb Maija Kogoja. Ob tej piložnosti bo tudi pipavljena azstava in koncet. V načtu je tudi zbika piedb ljudskih pesmi za ženske zboe, ki bo posvečena 80-letnici Radovana Gobca. Omeniti velja tudi izid pesmaice tidesetih avtentičnih zapisov ljudskega večglasja pimenih za zboovsko abo. Gadivo zbia Igo Cvetko. V novi številki evije Naši zboi, tako kot naslednje številke je posvečena mladim študentom kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo, je še nekaj dugih novosti. Objavljene so nove skladbe slovenskih skladateljev, ki jih je pvič izvedel Ljubljanski oktet ob svoji 15-letnici. L. M. STRIP KOT SLIKE ]se delo Akad. slika Veljko Toman ped svojo nagajeno Foto: G. Šinik ti 1, j a ij a v sestavi Andej Pavlovec, d. Cene Avguštin, d. Ivan SeiM v &Z ^* e m i e^ m a lahkega dela, saj je moala med 120 deli, ki K*! ^tfc * e n dneh pedložili udeleženci pieditve, izbati najboljša t>' : SJ, ^bati najzanimivejše za azstavo v galeiji Loškega gadu. LVO likovnikov in po odmevnosti med Občinstvom, bi bilo Va ti, da se bodo po desetletnem pemou - ko je usahnila Veaij e na Jeva kolonija likovna sečanja te vste v Škofji Loki v& la tudi naslednja leta. Rada zmagujem (češki-tenis), Pipovedi postovoljcev (jugoslovanski), Obisk otoka Bokuma (zah. nemški), Devet koakov (bolgaskiatletika), Gaudeamus (češki-zimska univeziada) Petek, 30. septemba Splavajenje (španski), Med zemljo in nebom (poljski), Tehnika plavanja s plavutmi (italijanski), V Jugoslavijo s Silviom (avstalski) ob 20. uil Stenmakov dugi tek (bolgaski), Daka ekspes (fancoski-avtomotošpot), Slovenija - jesen (jugoslovanski) in podelitev festivalskih nagad. SLOVENSKI TURISTIČNI VIDEO PROGRAM Bdo V hotelu Koka na Bdu pi Kanju se bo juti ob 10. ui začel pegled dosežkov slovenske tuistične eklame v video pogamih. Doslej pavzapav ni bilo nobenega pegleda, kaj in koliko popagandnega gadiva pavzapav imamo. Naloge se je lotil Slovenski cente za tuistično popagando iz Ljubljane, ki je na pieditev na Bdu povabil tako posamezne avtoje kot tudi institucije. Vide pogam v sedanjem času v mnogočem uspešno nadomešča tuistični pospekt, vpašanje pa je, če ga bo lahko popolnoma nadomestil. '.quoq do Bq m^vu) Ljubljana Včeaj so v galeiji Name pi Tomostovju odpli azstavo slovenskih avtojev stipa: Saše Jankoviča, Banka.Dekonje in Dušana Kastelica. Avtoji imajo za seboj že številne objave, azstave in uspešne udeležbe na natečajih. Nekatee ne azstavi pedstavljene stipe kot so Pime Patakon, Požigi, Skivnostni stup, so avtoji ustvaili za natečaj. Za liteano pedlogo jim je služilo delo Fanca Milčinskega st. Na vsejugoslovanskem natečaju za stip, ki sta ga lani azpisala Politikin Zabavnik in Stipat, je v konkuenci okog tistotih najboljših jugoslovanskih avtojev stip Skivnostni stup dosegel četto mesto. Dela, ki so pedstavljena na azstavi, je letos spomladi že objavil Pioniski list.

6 mm 8SSS i ^SSIGLAS 6. STR AN / PODLISTEK, PISMA, ZA DOM IN DRUŽINO Toek, 27. septemb«to POSKUSIMO ŠE ME Domači zdavmk KUTINA ZDRAVI VNETJA Suova kutina ima nežen, sijajen vonj, zela pa je tudi suovega, tpkega okusa, tako da uživamo le kuhano. V plodovih je veliko sluzi, nadalje vsebujejo pektin, mastno olje, amigdalin, emulzin, fosfono kislino in vitamin C. Tinktua kutine z železom, ki jo v lekanah pidobivajo iz soka svežih plodov, ima enako izvstno zdavilno moč poti bledici, kako ekstakt, ki vsebuje kisline jabolka in železo. Sluz iz kutinovega semena dobimo z namakanjem kutinovega semena v vodi in se dobo obnese pi aznovstni zunanji upoabi. Ne velja le za najboljše zdavilo zope peležanine in opekline, ampak tudi v obliki obkladkov pi vnetih očeh in pi odpti azpokani koži, posebno na psnih badavicah. To lastnost, da učinkuje poti vnetju, ima zaadi tega, ke vsebuje mnogo sluzi in pektina. Zato je kutina zelo upoabno zdavilo pi vnetjih žela in sluznic, mandeljnov in dihalnih poti. Tudi pi vnetjih želodca in čevesne sluznice ima uživanje kuhanih kutin zdavilni učinek. Poleg tega da ublažuje nadaženost in pepečuje vnetja, učinkuje kutina tudi zgoščujoče, in sice zaadi česlovine, ki jo vsebuje. Ke vleče skupaj, lahko pipoočamo zunanjo upoabo pi zdavljenju an, pi uživanju pa ustavlja hude diske. Ke zmanjšuje nadaženost in zgošča, je uživanje kutine dobodejno pi diskah zaadi tubekuloznih čiov na čevesu, ke se pi tem zahteva dieta, ki zdužuje obe lastnosti. Upoaba v ljudskem zdavilstvu Kutinovo seme namakamo v vodi, izvleček je dobe za gganje pi čiih v glu. Pane kopeli iz kutinovih listov so dobodejne pi izpadli danki in pi zdknjeni matenici. Kutinov sok, vkuhan z enako količino sladkoja, je zdavilo zope psne bolezni in bolezni gla. Če položimo na kvaveče ane volnato lupino kutine, bo kvavenje penehalo. Če jemo pečene kutine, potesene s sladkojem, se nam bo penehalo spahovati, pi ednem uživanju pa ozdavijo bledico. 5 g kutinovega semena namakamo v 100 g vode, dokle ne nastane sluzasta gmota; tej tekočini dodamo siup suličastega tpotca in dobimo odlično domače zdavilo za vnetje gla, gipozne pehlade in bonhitis. PRAV JE, DA VEMO KO PANIRAMO Meso, zelenjavo in sadje paniamo, peden ga ocvemo. To napavimo tako, da pipavljeni kos mesa, sadja ali zelenjave povaljamo najpej v moki, nato v aztepenem jajcu in nazadnje še v dobtinah. Lahko paniamo tudi samo v testu. Če paniamo zezke, moajo biti pej potolčeni in soljeni, ob obovih pa moajo imeti peezane kožice, da se ne vihajo. Jajca moamo za panianje dobo az/.vkljati. Če nimamo dovolj jajc ali če z njimi vačujamo, jim dodamo še nekaj beljakov (ostankov) ali jim pilijemo malo mleka ali olja. Vode ne dodajamo. Dobtinice naj bodo bele in pesejane. Paniane kose zlagamo dugega poleg dugega, ne pa na kup. Ravno tako polagamo dugega poleg dugega že ocvte kose, ki naj bodo do sevianja na toplem, venda nepokiti, ke v, sopai paniana skojica odstopi. Pav tako odstopi skojica, če panianih kosov ne ocvemo takoj. Paniamo tudi tako, da kose mesa, zelenjave, gob ali sadja pomočimo v pivno, vinsko ali mlečno testo. Pi paiškem panianju živilo samo povaljamo v moki, nato še v aztepenih jajcih in ga ocvemo. REVMATIZEM - Zelo sem nesečen. Zdavnik mi je ekel, da se bom znebil evmatizma, samo če se bom vaoval vode.«in? Ne moeš si misliti, kako neumen se zdim sam sebi, kada sedim v pazni kopalni kadi in se dgnem s ščetko. KREMNA PARADIŽNIKOVA JUHA 800 g paadižnika, 2 kompije 1 čebula, 1 vejica zelene, šope <L petešilja, 1 kozaec mleka, 4 V osi kuha, 70 g masla, sol, popei. V lonec damo olupljen in naezan paadižnik, naezan kompi, celo čebulo, sesekljano zeleno te petešilj. Solimo, pokijemo in 30 minut kuhamo. Mehko zelenjavo petlačimo ali zmeljemo z elektičnim mešalcem, azedčimo z mlekom te pistavimo. Pogosto pemešamo. Medtem od obeh stani popečemo ezine kuha, jih damo v jušnik in pelijemo z vočo juho. HLADNO PARADIŽNIK NADET 8 paadižnikov, 1 konzeva sadelnih filetov (zvitih s kapo), 150 g tunine, 4 tdo kuhana jajca, 2 žlici masla, sok 1 limone, sol, pope. Čvst zel paadižnik opeemo, mu odežemo kapico in ga z žličko pevidno izdolbemo. Osolimo te poveznemo, da se izcedi tekočina. V skodelici azmešamo umenjake, tunino, limonin sok, azmehčano maslo, sol in pope. S tem nadevom napolnimo pdlovičke beljakov te tako nadevane beljakove skodelice položimo v izdolbene paadižnike. Na vsak nadevan paadižnik damo še zvit sadelni filet. PARADIŽNIK Z JAJČNIM Moda NADEVOM 4 čvsti, dobo zeli paadižniki, 200 g šunke, 4 jajca, sol, pope, 1 žlica olja, kis, zelišča (dobnjak, kebuljica, pehtan, petešilj in podobno). Šunko ali posebno salamo in beljake tdo kuhanih jajc naežemo na kocke. Rumenjake petlačimo, pomešamo z oljem, kisom, začimbami in zelišči. Vse skupaj zmešamo in s tem nadevom napolnimo izdolbene paadižnike. Katka kila, dolge jakne PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ MASKA IZ OVSENE MOKE Nekaj žlic ovsene moke zmešamo s svežo smetano, da dobimo zmes, ki jo lahko namažemo. Če želimo upoabiti vočo masko, vzamemo voče mleko in dodamo zmesi nekaj kapljic limoninega soka. Učinkuje naj 20 minut. Odstanimo jo z vlažnim, toplim obkladkom. Mzla maska iz ovsene moke s smetano osvežuje in čisti kožo, pimena je tudi za suho in občutljivo kožo. Voča maska čisti in pospešuje pekvavitev, zlasti nečiste kože. IZJAVA SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE SLOVENSKE KMEČKE MLADINE O USTAVNIH SPREMEMBAH Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine od ustanovitve napej odločno zahtevata penovo slovenske nacionalne kmetijske politike te ustavne spemembe, ki bodo tako slovensko kmetijsko politiko omogočale. Med dugim se zavzemata tudi za odpavo zemljiškega maksimuma in epubliško pistojnost na podočju zemljiške in zadužne zakonodaje. Taka stališča je spejela tudi epubliška skupščina. Peseneča nas, da se slovenska skupščina tem zahtevam odeka, saj je njena delegacija v zvezni ustavni komisiji pistala na 30 hektaski zemljiški maksimum, ki naj bi ga še napej določala zvezna ustava. Ogočeni pa smo nad izjavo Ciila Ribičiča na posvetu izvšnih seketajev komitejev ZKS, 6. septemba v Ljubljani, o pipavah ustavnih spememb, kje je, citiano po Delu 7. septemba 1988, ekel:»fedeacija naj bi uejala tudi temelje zadužništva. Za našo epubliko je to spono, saj bi bilo dovolj, če bi fedeacija omejila svojo pistojnost le na kmetijske zaduge.«takšno stališče je nespejemljivo, zato odločno potestiamo poti temu, da bi slovenska skupščina in njeni pedstavniki v zvezni ustavni komisiji v Beogadu spejemali politične kompomise na hbtu slovenskih kmetov. Zahtevamo, da se kmetijsko zadužništvo obavnava Kostimi bodo letošnjo jesen pevladovali. Zanje pa bodo značilna katka kila in dolge jakne. Da ne bo čisto običajen, si lahko omi enakopavnslite smoking ovatnik. Se vedno pa je piljubljeno dvoedno zapenjadug in peide skupaj z zemlji kot duge vste zanje. Čepav ga bomo nosile ob poslovnih dopoldnevih, naj na njem ško ne zakonodajo povsem v pistojnost epublike. Poudajamo, manjka omantike: če že niste za veliko umetno ožo, vtaknite v gonji žepek vsaj bel obček, ali obček v bavi, kakšni pač nosimo tisti da je pav od tega v največji mei odvisen azvoj kmetijstva in dan bluzo. K tej jakni lahko nosite tudi hlače, če se zanje bolj ogevate, le bolj stogo in moško boste delovale. suveenost epublike na podočju kmetijske politike. Poblem ne zadeva le kmetov, ampak vse pebivalce SR Slovenije. Ob tem se spašujemo tudi, ali ne bo epubliška skupščina in njena ustavna komisija pipavljena na kompomise tudi pi dugih amandmajih, pedvsem pi tistih znamenitih 14 točkah, od kateih SR Slovenija ne odstopa? Od slovenskih pedstavnikov v ustavnih komisijah zahtevamo, da javno in izčpno poočajo o svojem delu na podočju kmečkih amandmajev. Obenem posimo pedsednika ustavne komisije tov. Miana P ^. spejme našo delegacij 0 fomativni pogovo. Ljubljana, 8. septemba lt [ Upavni odbo Slo" kmečki Upavni odw slovenske kmečke J" SPOROČILO JAVNOSTI Upavna odboa Slo* kmečke zveze in Zveze & ske kmečke mladine sw* temba 1988 v Ljubljani, i* šijenem sestanku s peds* podužnic med dugim 0 obavnavala tudi peecu sanja vinogadništva i n stva. Poblemi niso avno nes, saj vinogadniki fil" dalj časa opozajajo, ^ uspeha. Ke pa so nekat* številnih vpašanj o j javnost še obveščena ^ tgatvijo akutna in njiho^ tev nujna, zahtevamo, d& koj najdejo ešitve za: oblikovanje take odku\ ne gozdja, na podlagi P* nih kalkulacij, da bodo stoške poizvodnje, to din navzgo za kilos 1 takojšnje izplačilo fcfl za oddano gozdje oz. i* pti nje obesti za tisti del ki bo izplačan kasneje odpavo diskiminactf določanju odkupne cenei. tacije) azlično za dv obate, koopeante in ne ante določitev naavi poti? pimenih obesti za kef jih odkupne oganizacija majo za odkup gozdja ustavitev postopka zct ] vitev pedloga novega ka o načinu vodenja evio poizvodnji in pometu 1 dugih poizvodov iz goa vina, zaadi neazumne i* ( čne biokatizacije evide 1 * [ vinogadnikih pepečevanje poslotf\ ničnih manipulacij in tnih tansfeov gozdja,' in vina na škodo slovd vinogadništva in vinas$ Vinogadništvo na ^ ^ skem je nacionalnega p, Zaadi tega še posebej op 6., mo odgovone in slovenj t s nost na nevanost likf vinogadniških kmetij tj ' 1 slovenskega vinogadnik,e, j Slovenska kmečka' vp Zveza slovenske kmečke fl števila pebivalcev tajalo tja do leta Po fizičnem uničenju se je genocid nadaljeval po dodat Duško Dudič nem sistemu»stapljanja naodov«. Med kultuno evolucijo je bilo to pisilno, zdaj zadevčico stimuliajo času ustezno z denajem in sice; vsake MED PESKOMIN mu Kitajcu, ki se pooči s Tibetancem oz. Tibetanko... SNEGOM 9 Jokhang s svojim Bakho bazajem je sice tibetanski sednji vek. Zdavo jedo v 60 % kitajskemu mestu. Romaji utinsko kožijo v smei Popotovanje na najpočasnejši možni način iz Pakistana peko puščave Takla-makan na steho sveta Tibet pispeval nekaj k njihovi dhami, k njihovemu bi uinega kazalca. Vsak kog okog Jokhanga bo stvu življenja. Najbolj veni tod ne hodijo. Oni Velika je danes tudi azlika med političnim in svoje telo polagajo oz. iztegujejo po svetih tleh. etničnimtibetom. Etični je večji in zajema kose indijskega oz. pakistanskega Kašmija Nepala, Si- iztegnejo še oke. Kje se konice pstov dotaknejo Najpej na kolena, potem na tebuh in na koncu kima, Butana in dele sosednjih kitajskih povinc. tal, je začetek novega kamenčka v mozaiku. Bakho je dolg 800 metov, kog okoli svete goe Kai- Politične meje so bile določene iz Pekinga in z ealnostjo nimamo bistvene povezave. Še težje kot z lash pa 100 kilometov. Nekatei se lotijo tudi tega. A vednote so začele zgubljati tudi na Tibetu. geogafkimi je s številkami, ki se nanašajo na čudovite tibetanske ljudi. Komunisti so julija 1982 Pedstavniki nove socialistične bužoazije najamejo skomne posameznike, da umazani kog na pišli na piano s številko Bžkone je le vodilna politična mafija vedela, kaj se za številko edijo namesto njih... Quo vadiš, Tibet? skiva. Vejetno so za cifo skili tudi Ham - kitajske naseljence, ki so v pusto deželo pišli po nalonih kožil najmanj petdesetkat. Upam, da se bo Po Bakhoju sem tudi sam v dobih dveh tedgu KP, pa nedoločljivo število vojakov (pa sto tisoč naj bi jih bilo) in mobilnih gadbenih ped ustavljal pi ženskah, ki so podajale zanimive ko čez leto moji duši to kaj poznalo. Često sem se vsem cestnih delavcev. V 1,89 milijona niso se nakita. Dolge čne kite so imele močno namazane z Jakovim maslom, ki jih ščiti ped suhim všteli Tibetancev živečih v mejnih kitajskih povincah Qinghai, Gansu, Sichuan in Yunnan, niti zakom in zlimi duhovi. Okoli vatu nosijo masivne veižice s polno lamaističnega duha, sestavlje tibetanskih beguncev v Nepalu in Indiji, ki so tja zbežali po kitajski invaziji Beg v Indijo je žal ne iz tukiza, Jakovih ogov, tibetanskih dečih zahteval pecejšen davek zaadi spemembe višine, podnebja in povsem običajnih bolezni žal za molilna kolesca. Le-ta vtijo pav vsi po Bakho koal(!), dagocenega jantaja. V njihovih okah visokogoce pogubnih. Pecej Tibetancev je šlo v ju. Vtijo, mmajo, cingljajo. nebo tudi med boji konec petdesetih let ( po Oganiziana hoda tuističnih Ameičanov v kitajskih zagotovilih, 1.2 milijona(!) po tditvah naspotni smei uinega kazalca uši vesoljsko vlade v izgnanstvu v Dhaamsali). Ke je kitajska avnotežje v Jokhangu. Slikajo obaze v azdalji upava in vojska 1959 požla tičettine kmetijskega pidelka, je moila tudi lakota. Pomanjka vso zgoščenostjo tibetanskega življenja. Na zliza- pol meta in po dveh bodo seznanjeni s vejetno nje hane je zaadi močno umetno povečanega nih stopnicah sveže pobeljenega poslopja me geje zlatih dvajset stopinj poslavljajočega se sonca. Ves pavi, noi, simpatični in umijeni svet beži mimo. V šiokih klobukih. Nasekana koža pojavelih obazov se sveti v Jakovem maslu. Jaki so na Tibetu es simbol višine in svetlosti. Svečke v templjih tlijo z njegovim maslom in menihi ga iz ogomnih posod dodajajo v tiste posodice, kje ga zmanjkuje. Kogi po Bakho bazaju okog templja Jokhang pinašajo tudi globlje spoznavanje nomadov, ki se v te kožnice vtijo z obobij stehe sveta. S sevea pidejo nomadinje z metskimi kitami in svetim številom stoosmih pamenov. S seveovzhoda pinoijo politično popolnoma bezobzini Goloki oblečeni v mastne ovčje kože, jakove škonje in klobučevinaste polcilinde (iste nosijo naodi bolivijskega altiplana); z vzhoda pijezdijo sboite Khampe z okasnimi čopi iz deče ali čne peje te bodali, ki jih znajo v kitičnem tenutku tudi upoabiti. Okoli teh nomadskih skupin visi vonj, ki je tako dodelan in afinian, da je že skoaj škodljiv. Če bi upoabil besedo»smdljiv«, bi bil to apatheid. Pav to zmotno pepičanje o pimitivnosti tibetanskih ljudstev pa zavestno in intenzivno gojijo kitajski okupatoji. Tibetanski koncept higiene je es pogubno podoben sednjeveškem evopskemu, a ima za seboj vsto globokih obeležij. Pogosto umivanje odstanjuje sveta olja ( pedvsem Jakovo), mnogokat ni vode (padavin je le za vzoec), pecejkat pa je enostavno pemzlo. Popolnoma neustezno je pimejati te njihove azvade z našimi nadzvočnimi standadi steilne čistoče Današnja Lhasa skuša postati feakovski Kathmandu šestdesetih let. Vejetno bo v socializmu to nemogoče, sploh pa po pvem oktobu 1987, ko so Tibet indivdualnim popotnikom za lep čes spet zapli. To seveda še ni bil vzok, da pa oientalnih Tukestancev iz Kašgaja ne bi sem pišlo podajati kašgaski hašiš. A po nemiih ni bilo več klošaskega piliva peko najvišje ceste na svetu. Iz nepalske stani je bila cesta blokiana, v Nepalu kitajskih viz naenkat ni bilo več mogoče dobiti, iz Chengduja so piletele le še oganiziane tuistične skupine. Banak Shol se je počasi paznil. Vizemi v Public Secuitv Bueauju niso podaljšati. j Peostale dneve sem iskal miino sveta ha v vasici Samye. Pet u iz Lhase z avtob^ potem s tibetanskim mafiozom mojstsko' plitke Bahampute, ki se čez pa tisoč kil 0!! zlija v Indijski ocean. Na čolnu sem azo 1 vsej ogomni logiki in z enimi možgani ka mogel vsega dojeti. Čolnail sem z DannyJ Izaelcem, ki sem ga ped dvema letoma s Rajastanu v Indiji.»Si es ti?in ti? Si to H ne moeva vejeti,»madona, se spominja 5 ' sva v Ajmeju peganjala sibiske žejav e stem hladnem jezeu,«ga vpašam.»bez In potem, ko sva se vačala v sveti Pušk^ vgli z avtobusa, ke nisi imel kate. In to v,-»ne eci mi, da si od takat še vedno na p otl mi je, a es je tako. Ti si šel potem domov?' leto dni. Po dena«zdaj dobiva jakov si in plujeva po & j stahotno nesečne pokajine. Popolnoma^ no je. Najino sečanje in ta stašna mina ^ neizpeti kubiki sonca. Sonca ne zmanjka^ mu daje moč, tako da je obsevatoij na 5 stani Eveesta nameil koeficient sončn eb!j čenja 1,8 kaloije na kvadatni centimete'j nuto. Če bi skoncentiali sončno enegij 0 kvadatnega meta, bi 10 litov vode zav^1 četnih 0 QC) v slabi ui.. (i. Po ui vijuganja med peščenimi otočk 1.^ stopetdesetih hektajih levega bega P oj, J štii vaijacije slovenskega topola. S tov (lahko bi ekel tovanjakom, pa sem aj, stuial to spačenko, kajti vozilo je bilo t* živi človek bez zob in hbtenice) bežim ko? - sedišče vesolja. Vso moč tansfeiam v ^ peklinjam, zakaj ne pešačim. Skoaj ven vže a na koncu sem le tu. Tovouh ^ kojnost pokajine. Umijeno je vse kot v nebesih. Pa deves ima le še nekaj H st ^ zgodnji oktobe je na Tibetu pozna J esei jj5* posušenega listja je že na tleh, med temp ji poslopji vasice Samye. (se

7 T ek, 27. septemba 1988 RAZVEDRIL Oi 7. STRAN ^o))mwim'^(gl/ HO FAME Na jugoslovankih mitingih, sejmiščih vseh noosti, neumnosti in izzivalne napadalnosti zdaj, tik pet tiumfalno penieo v Beogadu, že ni več jugoslovanskega politika, ki ne bi bjl napodaj. Kdokoli že kakoli zine takoj je v beli knjigi Solavičeve potovalne agencije»mitinzi, mitinzi,»ube alles«! Ta ponicljivi ežise mitingov, s Kosovega polja doma, komaj čaka, da kakšen politik ne vidi tistega, česa ni in ne eče tistega, česa ne misli. Hop, Cefizelj, te že imam! Vsa tuistična mitinška menažeija se nato divje vže v izumljanje pisčnih plakatov, ki oznanjajo, kdo je napodaj ali koga bi se tenutno splačalo scveti na nočavem sejemskem ažnju. Ta kotka sejemska inkvizicija se je na genealki v Nišu zbala vsa okavatena,»ogvantana«, z zasmehovanimi gesli gozila, da bo moalno in dužbeno izobčila vsakoga, ki je še tako bebav, da misli, da se zemlja vti in da je okogla. Opa bato! Na tem planetu smo mi, pa še kvečjemu kakšnih 200 Milijonov Rusov. Če pa se kdo na tem planetu slučajno še kje Pase in ni z nami, je poti nam! Za nami čepav potop. Ko ta dekoativna tuistična»destinacija«potuje peko hibov in dolinic, divje ploska govonikom ubogljivim lokalnim bogomolcem te slavi vsakokatne pitlehne inkvizicijske tiumfe, nam pavzapav podaja poučno lekcijo iz zgodovine. Zdaj vemo, da ima vsaka doba es svoje zgodnje, sednje in pozno obdobje. Tudi socializem. Evidentno toej je, da je naš socializem tenutno v zgodnjem sednjem Veku. Da obljubljenega socializna ni in ni in da so se naveličali Čakati na njegov slavni advent, kažejo povsem dugačne yuekspedicije: pohodi lačnih udajev in kaj vem kakšnih še manualnih delavcev. Nihče jih seveda ne jemlje esno, saj tavajo po skupščini bez politično-itualnega blišča in ne vzbujajo nobenih fanatičnih in demonskih čustev, ka mi, v sednjem veku, tako zelo ljubimo. Pihajajo bosi, lačni, umazani, kot capini, posedajo v oblazinjene skupščinske klopi in pipovedujejo bajke o nekih plačah, ob kateih ne moejo živeti. Dežuni funkcionaji jih poslušajo z maljivo nagubanimi čeli, a jih ne slišijo. Hlapci Jeneji pa ka napej slonijo na klopeh, spijo, smčijo, smdijo, saj so v gumijastih škonjih tmasto pepešačili kilomete in kilomete... Ko izbuhajo svoj nikomu azumljiv gnev in žolč, se vsi ti tudni in pašni Jeneji vzdignejo in odhlačajo na beogajske pločnike. Da bi se juti spet spustili v jamo ali kam že in podložno tlačanili. Za čebulo in čni kuh, desetino pa tako ali tako pobee batska mašineija, ki se v tem usodnem in pelomnem obdobju es nima časa ukvajati s takimi banalnostmi, kot je delo. Če bi te domnevne žtve domnevno nizkih plač nosile po skupščini plakate, njihovi napisi zanesljivo ne bi bili tako izvini kot tisti, ki jih»štanca«številnejša in veliko bolj euptivna pohodniška konkuenca. Ti manualci v delovnih oblekah bi kvečjemu v samoto vseh nas, bognedaj! neizvino javkali HO FAME (lačen sem), po zgledu jugoslovanskih Cigančkov, ki dnevno posjačijo po italijankih ulicah s tanspaenti: HO FAME! HO FAME! Za zdaj je še komično, ko se milijoni pohajkujočih hahljajo za ljubkimi napisi»vlasi in Smole se imata ada«in ko jih le nekaj tisoč vzklika HO FAME! Hudič pa bo, ko bo obatno! p Sedej ItVIEH Z A S M E H Telegam Poštni uslužbenec bulji v telegam in ne moe vejeti: na telegam je l anka napisala:»baum, baum, baum, baum!«te x M^ -" P poštni uslužbenec,«za enako ceno lahko napiše- e h o č e t e avi * se eno besedo.«stanka bulji v telegam in odkima z glavo. Uslužbenca pa le zanima in P aša:»in zakaj še enkat ne napišete baum?!ah, to pa ne,«je zgožena stanka," bilo bi neesno...«vdova Slavni glasbenik bohem Gustav Mahle, učenec Antona Buckneja, se je na plesu pogovajal z nekim gospodom, katei je vpašal:» Kdo pa je tištale mlada gospa?»neka vdova!a tako! Vseeno je lepo videti plesati vdovo.res je, samo če ni lastna,«je filozofsko končal pogovo Mahle. Lačni otoci V tednu otoka (pa tudi sice) je pogosto slišati, da je otokom teba ponuditi čimveč, da je otokom teba namenjati le najboljše, da je teba spodbujatiii njihov azvoj in še in še...hkati pa na pime v škofjeloških vtcih ugotavljajo, da je daginja že tako načela žepe stašev, da pestadani malcm ob ponedeljkih v vtcih pojedo ka 30 odsiotkov več hane, kot na pime ob petkih. Piložnostna odlagališča Maj se naši komunalci še tako neumono tudijo, da ne bi bilo odlagališč in smetišč, vedno znova jih pesenetijo popotniki skozi našo deželo, tisti tuisti, ki potujejo od sevea poti toplemu, vočemu jugu. Meni nič tebi nič so ondan ob cesti na Oehku izpaznili ptljažnik z embalažo, ki jim je bila napoti... Čistilka zloabila svoj položaj Delavski svet titogajskega podjetja Lovčen bi moal imeti v ponedeljek edno sejo v sejni dvoani podjetja. A ko so pitisnili na kljuko vat sejne dvoane, so pesenečeno obstali: v lepo sobo se je z vsem pohištvom vselila njihova snažilka, ki že dvajset let zaman čaka na stanovanje. Bilo je takole: spetna čistilka je pemotila svojega sodelavca, vataja, tako da se je ponudila, da ga za nekaj tenutkov zamenja na vataskem mestu. Ko se je odstanil, je pomignila vozniku kamiona zunaj vat, ki je pipeljal vse njeno pohištvo. Zdaj se moa seveda izseliti, disciplinska komisija pa jo bo obavnavala zaadi»zloabe položaja«. Obtožena je, da je zloabila svojega sodelavca, zloabila sejno sobo, pedvsem pa je zloabila svoj položaj na mestu čistilke, saj so bili edino njej dostopni ključi vat sejne sobe... PRIJAZEN,, NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP" NEVEDNO Iena Zupan Iena Zupan je doma iz Bašlja pod Stožičem ( sice edno zaposlena v Vzgojno vastveni oganizaciji Kanj kot tajnica. Dužino ima in nekaj vta, zato, pavi, največkat ni časa, da bi poleg službe in dužine ozioma dela doma lahko počela še kaj dugega.»postega časa enostavno ni.«minulo soboto in nedeljo, ko so vsi pebivalci Bašlja delali in živeli za svojo pieditev, za Kmečki paznik pod Stožičem, pa tudi Iena ni manjkala. Bila je pi blagajni, kje je vsakdo lahko dobil blok, da se je okepčal. In tako hita, vešča, pijazna je bila na, tem»delovnem mestu«, kot da to dela vsak dan tudi v službi.»samo na eni pieditvi, za kateo esnično živimo vsi v kaju, me ni bilo. Mislim, da bo letošnja uspela. Obiskovalcev je pecej; mislim, da več kot na pejšnjih pieditvah. Cene pa niso visoke. Pa ni to eklama. Vsakdo, ki pide k blagajni, se ka malce začudi, da smo sestavili tako zmeen cenik. Sice pa na vseh dosedanjih pieditvah nikda nismo stemeli za tem, da bi obiskovalce ožemali. Vedno smo si zastavili cilj, da pipavimo pieditev, ki bo obogatila, azvedila, nekaj pokazala. In tako je tudi letos, ko»ožemamo«sadje. Seveda pa nam bo izkupiček s te pieditve pišel še kako pav.«želja pebivalcev Bašlja in tistih, ki pidejo ob koncu tedna semkaj pod Stožič na oddih, je, da kaj ohanijo čimbolj naavno neoknjen, tuistično pa pivlačen, bogat. In s»pijaznim nasmehom«, s kakšnim je tokat»stegla«iena Zupan, jim to tudi uspeva. A. Ž. Lidija KJE SO, KAJ DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI Švac Že ti desetletja je, ka je bil v Kanju ustanovljen plavalni kolektiv Tiglav, ki je eden od špotnih kolektivov, ki daje iz leta v leto veliko vhunskih plavalcev in plavalk. Da so es med najboljšimi v džavi in tudi v svetovnem plavalnem meilu, se džijo pavila, da je teba za vhunskega plavalnega tekmovalca delati maljivo in vsak dan iz leta v leto peplavati kilomete in kilomete. In to načelo se jim obestuje. Kmalu dosežejo sam vh jugoslovanskega plavanja. Komaj deset let nas loči, od ka je bila v Kanju štiipeesna deteljica plavalk psnega sloga. V štafetah so osvajale najvišje naslove na džavnih pvenstvih in bile stebe epezentance. To so bile: Judita Mandeljc, Rebeka Poenta, Beda Pečjak in Lidija Švac. Lidija Svac je staa petintideset let, po poklicu je defektolog na OŠ Helene Puha v Kanju. Lidija Švac je mati dveh otok, Nine in Klemena, ki sta že oba v vstah plavalcev in plavalk Tiglava. Oba gesta v tem špotu po maminih stopinjah. Tudi bat Kael je bil vhunski vatepolist mladinske džavne epezentance in stebe članskega vatepolskega moštva Tiglav. Lidija Švac je svojo plavalno pot začela leta Njen pvi tene je bil Peta Didič. Kmalu nato je bila njena teneka Anka Čolna in takat se je začela njena z ezultati in uspehi es izedno pesta plavalna pot. Ko je bila pod vodstvom teneke Anke Čolna je že po letu dni tdega dela pišla v džavno epezentanco in v njej je bila vse do odhoda iz vst plavalcev in plavalk Tiglava. To je bilo leta 1973.»V moji tekmovalni plavalni kaiei mi je še vedno najbolj pi scu peto mesto na pvem mladinskem evopskem pvenstvu. Bila sem peta na 200 m psno s časom 2:58. Potem sem v Splitu pemagala tudi Djudjo Bjedov na 200 m psno s časom 2:56. Djudja je sedaj na letnih olimpijskih igah v Seulu kot teneka in mati Anameije Petičevič. Ko sem sama tekmovala, sem osvajala veliko džavnih in epubliških naslovov na 100 in 200 m psno. To sta bili moji disciplini, čepav sem plavala tudi ostale plavalne discipline. m Tikat sem bila balkanska članska pvakinja, enkat pa smo bile pve tudi v štafeti. V mojem času je bilo tudi veliko meddžavnih dvobojev in kot epezentantka sem videla skupaj z ostalimi skoaj celo Evopo. Sama sem pi tem doživela lepe mednaodne plavalne uspehe. Še danes nisem pepičana v to, kaj me je vleklo med plavalne vste. Ko pemišljujem o tem, sem pepičana, da me je nekaj vleklo v plavalne tekmovalke. Ue in ue si sam v vodi in takat ti oji masikaj po glavi. A v takatnem plavanju smo bili v vodi es pavi pijatelji in tovaiši. In to nas je leta in leta džalo skupaj. V Seulu so tije jugoslovanski plavalci. Anamaija Petičevič je azočaala, saj je bila le na 200 m mešano v malem finalu in bila nato tinajsta. Čepav je veliko mesecev teniala v Ameiki, to ni bila pava pot za šestnajstletno plavalko. Pemalo je ped tem tekmovala na velikih mednaodnih plavalnih mitingih. Dosegla je sice nekaj dobih ezultatov v ZDA, a to je bilo pemalo za uspehe v Seulu. Igo Majcen in Dajan Petič sta pokazala veliko. Igo je v obeh disciplinah odplaval svoja najboljša ezultata. Za Dajana sta ezultata na 400 in 1500 m kavi v pedtekmovanju pokazala njegovo pavo plavalno vednost. Lidija Švac pavi, da moajo vsi mladi, ki pihajajo v špotne vste, pi tem sami dozoeti. Z es pavim pistopom do teninga in špota bodo lahko dosegli vse tisto, ka so si zamislili. V šoli, špotu in na svoji nadaljnji življenjski poti. Če dozoijo v sebi, potem ni bojazni, da bi iztiili. D. Hume YU POP-TOP mm Med adikalnimi pavoveneži, ki se po Jugoslaviji uijo v svoji inkvizicijski vnemi, je v finalu pejšnji teden pepičljivo zmagal udeleženec zboovanja v Titovem Užicu. Zmago so mu pisodili za izjavo nepecenljive cinične vednosti. Izčeljustil je:»zameimo albanski iedenti, da ni za novinaje iz Slovenije, ki so gostovali na Kosovu, oganiziala nekaj požigov na sbskih posestvih, umoov in nekaj posilstev sbskih in čnogoskih deklic...«dahnili so da: V Škofji Loki: Nataša Paulus in Jože Kopič iz škofje loke; Iena Kogovšek in Robet Laza iz Idije; Mateja Tile in Boislav Oblak iz Stae Loke. Čestitamo! ^lale goenjske vasi 0 kopivah I^.Kak kilomete, dva ped Bo- O' n jsko Bistico se v vasi Bitnje J glavne odcepi stanska cesta, b katei se pide na Pokljuko, katkotajni vožnji po ozki, 1 citiani cesti, skozi vas Jeei 6 5' m e je pot pipeljala do ka- ^. v nega znamenja Kopivnik, gp s e uadno tudi začenja Ti- *Vski naodni pak, na ka Cezaja napis na veliki leseni l^n- Kopivnik je vas azložena s. Pisojnih teasah na južni $k ani. Pokljuške planote. Na S 0 a J 1000 m nadmoske višine H Po obobjih azmetane majhj.» s kupine hiš, medtem ko so na (Lj^ini pedvsem tavniki in obji. v alne povšine. Kot nam fov ^ za P^ski v ubajih, so bili Hj, 1 stalni naseljenci na Kopivi f * u že sedi 16. stoletja. Vas je h s^a i z nekdanjih»planin«, ijj S e je pasla živina iz doline»t^0 bili namesto domačij le pa- ^i stanovi in seniki. Le-ti so a J višje na Goeljku. Okog Kopivnik v Bohinju Piše: Igo Kavčič hlevišč, ki jih je bilo na»planini«polno.je bilo vedno veliko kopiv in od tod ime Kopivnik. Cekev Najdenja sv. Kiža datia v konec 18. stoletja in pvi župnik je bil slovenski pesnik Valentin Vodnik, ki so ga baje kazensko pemestili v gosko vas Bogu za hbtom in sice zaadi njegovih nagnjenj k iliizmu in fancoski evoluciji. Na Vodnikovo bivanje na Kopivniku nas opozaja tudi spominska plošča na župnišču. Eden njegovih stanovskih naslednikov je bil tudi pisatelj Janez Jalen, ki je vas omenjal tudi v svojih povestih. Med dugim je na vaškem pokopališču ohanjen tudi gob leta 1926 umlega pesnika Ivana Sadaja. Še enega znanega Slovenca»sečamo«na Kopivniku - Luko Koošca, enega izmed štiih sčnih mož, ki so se 26. avgusta 1778 kot pvi povzpeli na Tiglav. Poleg tega, da je bil dokaj tden kmet, je bil tudi uda v udnikih Žige Zoisa. Živel je na domačiji pi Jujevcu (tja se je bojda piženil), na ka nas opozaja tudi spominska plošča na tej hiši. Kopivnik se azvija... nez Koošec, pedsednik KS, je bil tisti človek, ki mi je nekaj povedal o Kopivniku in njegovih pebivalcih, Kopivnikajih. ZL»Pavzapav bi moali pisati o skupnosti dveh vasi Kopivnik in Gojuše, saj se v zadnjem času povezujemo tako na gospodaskem in kultunem kot na vseh dugih podočjih«, mi je povedal J. Koošec. Sam Kopivnik ima pibližno 250 do 300 pebivalcev in okog 75 hišnih številk. Ke se vas azpostia v hiboyitem pedelu, so kmetjme že od nekdaj moali vačevati z zemljo, zato so vse hiše in gospodaska poslopja na obobju avnine, kje je videti nekaj njiv, pa veliko tavnikov. Zemlja je sice doba, a je klima peveč osta, da bi se še ukvajali s poljedelstvom. Kmetje pidelajo nekaj kompija, pa še tega le za svoje potebe. Njihova osnovna dejavnost je živinoeja. Ke so njive spemenili v tavnike, jim kme za živino ne pimanjkuje. Poleg tega pa je poleti večji del živine na paši v višjih pedelih. Kopivnikaji pasejo na planini Goeljek, Gojušci pa za Javonikom. Pecej mesa oddajo v mesnice, najboljši pa so v pidelavi mleka, saj v najboljših časih dnevno oddajo tudi po 4000 litov mleka (skupaj z Gojušci). Včasih so na Kopivniku imeli tudi siano, zdaj pa so njeni postoi namenjeni le še za zbiališče mleka, ki ga pozneje odpeljejo v Sednjo vas. Nekdaj so se ljudje veliko ukvajali tudi z domačo obtjo, najbolj so znani po pipastvu. Na Kopivniku je izdelovanje pip zamlo s smtjo zadnjega izdelovalca, Kvančajevega,. na Gojušah pa sta še vedno dva izdelovalca pip. Dandanes ljudje veliko hodijo na delo v dolino na Bled, v Radovljico, v bližnjo Bohinjsko Bistico... Začeli pa so azvijati tudi kmečki tuizem, saj nekatei pa je tudi že pod steho. Le-tega že oddajajo sobe. gadijo poleg štiiletne osnovne V zadnjih dveh letih so asfaltiali skoaj 5 km kajevnih cest, gostilno. šole. Imajmo pa tudi tgovino in za ka so vaščani Kopivnika in»skatka, želja mladih, da bi Gojuš pispevali več kot 5 staih milijad. V pihodnje bodo je vedno manj, dogaja se, da tu se odselili v večje kaje v dolino, po celem okaju uedili pimene dovozne poti in jih po možno našo vas. Rezultati so tu - letos di od dugod pihajajo živeti v sti tudi vse asfaltiali. Še ped bo pvič po desetih letih nataliteta večja kot motaliteta. To pa nekaj leti je bil velik poblem z vodo, saj pozimi tudi po ti mesece niso imeli vode. Sedaj je ta tud, ki ga Kopivnikaji vlaga nam je tudi največje plačilo za poblem ešen, saj so lani obnovili vodovod na Kopivniku, lečal Janez Koošec. mo v azvoj svoje vasi«, je kontos pa ga bodo na Gojušah. Pipavljajo se tudi na gadnjo kultunega doma, novi gasilski dom / ueja DARINKA SEDE]

8 @ )I^RyjgJWCaAS 8. STRAN / ŠPORT IN REKREACIJA" Toek, 27. septemba T oek Podelili piznanja šolskim špotnim duštvom Ljubljana, 25. septemba V dvoani Union v Ljubljani je bila v petek dopoldne slovesnost. Kot vsako leto je Cente ŠSD pi Zavodu za šolstvo SR Slovenije tudi letos dodelil piznanja za dosežke v okviu šolskih špotnih duštev. Na slovesnosti ob podelitvi se je poleg nagajenih zbalo še veliko število gostov, po podelitvi piznanj in nagad pa so lahko pisluhnili tudi koncetu ljubljanske jazz skupine Geentown jazz band. Letos je nagade pejelo pet mentojev te tinajst učencev, oganizatojev, štii pedagoge pa je nagadila tudi Zveza duštev telesnokultunih pedagogov Slovenije. Zlate značke mentojem ŠŠD, ki veljajo za najvišje epubliško piznanje na podočju špota v epubliki, sta podelila Fanci Pivec in d. Mian Pie. Dobili so jih Janez Kuhelj iz Šentjeneja, Mian Štojs iz Sevnice, Bogdan Kuče iz Žalca, Banko Petenelj iz Postojne in Iztok Klavoa kot mento ŠŠD Jošt na Gimnaziji Kanj. V Sloveniji je skoaj šeststo osnovnih in sednjih šol, ki imajo tudi svoja špotna šolska duštva. Zlate plakete so pejeli: OŠ s pilagojenim pogamom je med dvanajstimi dobitniki tudi OŠ Helene Puha iz Kanja, med desetimi sednjimi šolami pa tudi ŠŠD Jošt Kanj. Osnovne šole: Fance Pešeen Kanj, Lucijan Seljak Kanj, Simon Jenko Kanj, Heoja Gajzeja Tžič, Heoja Badi čiča Tžič, Kokškega odeda Kiže, Pešen o v e 1A J^^^StŠk, bigade Železniki, Stane Žaga Kanj, Sk^l Mm Ivan Goha Škofj a Loka, sebne plakete. Wk sednje šole s pilagojenim pogamom ŠS Iska Kanj, osnovne šole: Ivan Tavča Goenja vas, Janko Stanko Mlaka Šenču, Matija Valjavec Peddvo, bonaste plakete sednje šole ŠŠD Podajalec Kanj, osnovne šole: Davoin Jenko Ceklje, Cvetko Gola Škofja Loka, Padlih bocev Žii. Piznanja za sodelovanje, sednje šole Tekstilna in obutvena šola Kanj, Mlekaski šolski cente Kanj, ŠŠD Kovina Škofja Loka. Piznanje ZDTP Slovenije je dobil tudi Bois Ubane, ki ni samo svetovni kegljaški pvak, temveč tudi dobe špotni pedagog na OŠ Fanceta Pešena Kanj. D. Hume Pipave na FIS tekmovanje v tekih Radovljica, 26. septemba Na minuli seji adovljiškega izvšnega sveta so potdili tudi elaboat za izvedbo 34. mednaodnega FIS tekmovanja v smučaskih tekih v Bohinju. Svetovni pokal za moške na 30 kilometov bo na stadionu v Bohinjski Bistici 14. decemba, pieditelj pa je Smučaska zveza Jugoslavije. Oganizatoji so se odločili, da povabijo 26 tekmovalcev iz Švedske, Noveške, Sovjetske zveze, Italije, Finske, Švice, Nemške demokatične epublike, Avstije, Čehoslovaške in Kanade. Tako kot vsa leta doslej je bohinjsko tekmovanje v okviu svetovnega pokala, ki je oganizian v obliki tuneje v Ramsauu v Avstiji, v Val di Sole v Italiji in v Bohinju, kje poteka poga po Dobavi, ezevno pogo pa imajo pipavljeno na Voglu. D. S. Patizan Kanjbo pičel z vadbo 1. oktoba Kot vsako leto pičenja tudi letos Patizan Kanj z edno vadbo za otoke in odasle v začetku oktoba. Rekeativna vadba za odasle bo po ustaljenem uniku v dosedanjih telovadnicah. Opozajamo pa na novost, da bodo vse vadbe za otoke v telovadnici nove šole na Planini (O. Š. Matija Čopakazen ene vadbe za cicibane, ki bo še v O. Š. Helene Puha na Zlatem Polju. Posebej opozajamo, da bomo, zaadi novih postoskih možnosti, zopet uvedli vadbo špotne gimnastike za pionije. Vpisovanje za vse otoške skupine bo na O. Š. Matije Čopa v avli v sedo, 28 septemba 1988, za cicibane od do 18; za pionike, pionije in za posebno vadbo Špotne itmične gimnastike pa od 18. do 19. ue. Za cicibane, ki bodo obiskovali vadbo na O. Š. Helene Puha pa ob istem času na tej šoli. Unik Cicibani (tudi staši z otoki) v ponedeljkih od 16. do 17. ue na Zlatem polju in od do 18. na Planini, pioniji in pionike v ŠRG v toek in petek od do 20. ue, pionike špotna gimanstika v ponedeljek in čettek ob do 21, odbojka v toek in petek v telovadnici OŠ Helene Puha od do 21. te v toek in čettek od do 21, člani na OŠ Simon Jenko v toek in četetek od 20. do 21. ue in v toek na OŠ XXXI. divizije od do 21. ue. D. H. Naklo v Kanju pemagal Tiglav Kanj, 26. septemba V nadaljevanju duge epubliške članske nogometne lige je Naklo gostoval pi Tiglavu v Kanju. Po dobi igi obeh moštev je zmago dosegel Naklo. Jeseničani so gostovali v Biljah in se od tod vnili z obema točkama. Sava je v Stažišču gostila ekipo Postojne. Z vzmago so Stažišani dosegli svojo pvo zmago in pve točke v tej ligi. Izidi Tiglav : Naklo 0:1, Bilje : Jesenice 0 : 2, Sava : Postojna 2 : 1. Rokomet V epubliški moški okometni ligi je potekal v peddvou goenjski debi med domačim moštvom in Temopolom iz Škofje Loke. Moštvi sta se azšli z neodločenim izidom. V ženski epubliški ligi je Alples iz Železnikov v dvoani Poden gostil igalke Mlinotesta. Po ogočeni tekmi so z golom azlike zmagale dona^inke. j Izida moški Peddvo : Temopo' 18 : 18 (7:8), ženske Alples : Mlinotest 33 : 32 (16:15). Pai pihoo.. -a kola moški Bakovci: Peddvo, Tempol: Ajdovščina, žensn Buja : Alples. Hokej na ledu Vsa moštva, ki bodo novo hoi. ;jsko sezono v pvi zvezni ligi začela 4. oktoba, se vneto pipavljajo. V ligi bo nastopilo le šest ekip. Jeseničani so vnili obisk avstijskemu moštvu Kapfenbegu. Jeseničani šo bili boljši od domačinov, saj so v vseh teh tetjinah igali osto, čepav so bili bez teh Kanadčanov. V dvoani Podmežaklo je dugo moštvo Jesenic gostilo Tiglav iz Kanja in visoko pemagalo goste. Izida Kapfenbeg : Jesenice 5 : 8 (3:4, 1:2, 1:2), Jesenice II : Tiglav 18 : 1. Kolesastvo V Novem mestu je bila letošnja kolesaska dika za»veliko nagado Kke«. Med posamezniki so se dobo izkazali tudi tekmovalci kolesaskega kluba Sava iz Kanja. V konkuenci članov je bil Mako Polanc četti, Bout Ječnik pa osmi. V kategoiji staejših mladincev je zmagal domačin Judež, dugo mesto je osvojil Savčan Cvjetičanin in tetje mesto njegov klubski kolega Sajovic, medtem ko je bil v konkuenci mlajših mladincev Savčan Pilai" dugi. D. H. Po uspehih sedmih goenjskih špotnikov na letni olimpiadi Seul 88 Bonasta kolajna je tu, kako napej.. Kanj, 25. septemba Osmi in deveti dan štiiindvajsetih letnih olimpijskih ige je jugoslovanskemu špotu pinesel na špotnih bojiščih v Južni Koeji veliko. Pisčno veseli smo avno zato, ke je uspehe doseglo šest tekmovalcev Goenjske z Bleda in Kanja. Kot sedmi pa je bil tene blejskih veslačev Miloš Janša. Pav blejski dvojec bez kmaja se iz Seula vača z bonasto kolajno, dvojec s kmajem je bil osmi, četveec s kmajem Jugoslavije šesti, plavalec Dajan Petič iz Kanja na 1500 m kavi osmi in na 400 m kavi dvajseti. Ma ni vse to ogomen dosežek za celoten jugoslovanski slovenski in goenjski špot? Veslanje in plavanje sta vodna špota. V obeh špotnih panogah moaš vložiti veliko tuda, da postaneš v celoti vhunski špotnik, ki tvoje ime ponese v sam svetovni veslaški ali plavalni vh. Niso zaman peplavani kilometi, kilometi veslanja v čolnih, da si lahko tekmovalec svetovnega slovesa. Še posebno ne, če se s štiiindvajsetih olimpijskih letnih ige domov vačaš z es vhunskimi uspehi in dosežki. Vsi uspehi bodo šli v anale zgodovine svetovnega špota. Še posebno če se domov vneš z bonastim odličjem v veslanju. Iz Seula se bodo te dni na Bled in v Kanj vnili veslači veslaškega kluba Bled in plavalec kanjskega Tiglava Dajan Petič. Osmi dan letnih olimpijskih ige je pinesel svetovno slavo blejskemu dvojcu bez kmaja. V čolnu sta na eki Han v Seulu v boju za zlato, sebo in bon veslala Blejčana Bojan Pešeen in Sadik Mujkič. V hudi tekmi sta bila tetja. Na cilj sta pi- Zadnje pipave ped odhodom na letne olimpijske ige v Seul v Zaki na Bledu. Bonasto kolajno sta osvojila v dvojcu bez kmaja Blejčana. Od leve poti desni: Sadik Mujkič, tene Stanko Slivnik in Bojan Pešeen, v ozadju pedsednik OK svetovnega pvenstva v veslanju na Bledu leta 1989 Vlado Klemenčič in tene veslačev Bleda Miloš Janša, za Mujkičem pa stoji kma dvojca s kmajem Janez Ambožič. šla za veslači Velike Bitanije in Romunije. S tetjim mestom sta si piboila bonasto odličje, ka je že peta kolajna za jugoslovanske veslače na letnih olimpijskih igah. Šesto mesto pa je doe, e e i še kombiniani četveec Jugoslavije. V tem čolnu so veslali kma Janez Ambožič, Sašo Ivlijanič in Miloš Janša, ki so doma z Bleda. Njihov tene je Blejčan Miloš Janša. Domov se bo z velikimi mednaodnimi uspehi z olimpijskih ige v Seulu vnil tudi plavalec kanjskega Tiglava Dajan Petič. Tekmoval je na 400 m in 1500 m kavi z vso svetovno plavalno elito. Na 400 m kavi je osvojil dvajseto mesto, na 1500 m kavi v velikem finalu pa je bil osmi. Pav v tej disciplini in tudi na 400 m kavi je dosegel letošnja najboljša izida. Kaj hočemo še več? Vsem iskene in pisčne čestitke z željo:»uspehi in kolajna so doma, le tako napej...«ped odhodom na olimpijske ige v Seul je tene blejskih veslačev Miloš Janša dejal, da se domov lahko vnejo s kolajno. Staosta jugoslovanskega, slovenskega in blejskega veslanja Božo Benedik pa:»teba bo le kanček špotne seče in uspehi bodo tu«. In es so bili. Božo Benedik:»Tiha želja vseh nas je bila, da se blejski veslači domov vnejo z olimpijskim odličjem. In sedaj se vačajo z bonasto kolajno. Tudi Dajan Petič je dosegel veliko. Po polfinalnih uspehih mi je bilo jasno, da imata Pešeen in Mujkič kolajno v žepu. V finalu sta nato veslala tako kot sta, kljub temu da sta imela v sebi še nekaj ezeve. Uspelo jima je, da sta bila tetja. Tudi tojica Blejčanov v dvojcu s kmajem Po h MU fev Piha lic Jaht polji Staosta jugoslovanskega, * \ venskega in blejskega veslaš*' jsje ga špota Božo Benedik. p je dosegla osmo mesto. Uspebj tudi šesto mesto kombinian«^ ^1 četveca s kmajem. Venda ^ ta čoln lahko dosegel boljše 0* ^ 1 sto, kot ga je. Pičakoval sefl' j e, tega čolna več. A že na pip^ n as * vah so peveč taktiziali, ka' ^ jim je maščevalo. Če pogledaj ^.P veslaške velesile, potem sta o? j-, uspeha Blejčanov es velika. * ma kolajna pomeni veliko * Bled, tako za veslaški špot ko tudi za tuizem. Ti u bodo na Bled pivabili nove slače, ki si bodo na blejskem zeu nabiali moči za težak V ni špot. Uspehi so tudi pook še boljše delo v Jugoslaviji Sloveniji te na Bledu in so dobe obet za svetovno p stvo, ki bo pihodnje leto na du. Nas pa ti uspehi zavezuj da bomo našim veslačem boljše pogoje za delo, teniflj in opemo. Sedaj delajo v skomnih azmeah. To pa bo zahvala za vse tiste, ki nw ^ sedaj izekajo čestitke za J uspehe. Upam le, da ne bo* pekmalu pozabljeni«. D. Hun" Foto: F. Pedfa Peizkus novih smučaskih skakalnic na Goenji Savi Goenja Sava bogatejša za pet novih skakalnic Kanj, 25. septemba Goenja Sava, Kanj in obenem SSK Iska Delta Tiglav so bogatejši za pet novih skakalnic, ki so pokite s plastiko. Nove skakalnice na Goenjskem in skakalnice v Titovem Velenju so postale pavi špotni cente za novi od smučaskih skakalcev, saj so namenjene pedvsem tistim, ki se šele poskušajo v tem ataktivnem smučaskem špotu. Odlična Klemen in Podžaj Smučaski skakalni klub Iska Delta Tiglav iz Kanja je že od svojega nastanka vzgajal vhunske smučaske skakalce, ki so bili vedno v ospedju v jugoslovanskem smučaskem skakalnem špotu in ime Kanja te SSK Iska Delta Tiglav, pej samo Tiglav, ponesli v svet. Znana so imena Nočič, Štefančič, Mesec, Bogataj, Gojanc, Bukovnik, Zupan... in še bi lahko naštevali. Pnteklo je že pecej Save, da so končno dosegli pi Iski Delti Tiglavu tisto, ka so si že dolgo želeli. Končno se jim je uesničila želja, da so na Goenji Savi zgadili es pavi slovenski mladinski smučaski cente. Podoben cente imajo v Titovem Velenju. Na Goenji Savi so na novo zgadili pet smučaskih skakalnic, ki so pokite s plastiko in bodo upoabne vse leto. Ležijo na senčni stani hiba. Tudi po končani letni skakalni sezoni na plastiki skakalnice na Goenji Savi ne bodo samevale. Od Saajevčanov so si sposodili snežni top, ki bo lahko kmalu v mzlih jutih pokil skakalnice z umetnim snegom. To bo dobodošlo za smučaske skakalce, ki bodo lahko teniali in vadili skoke na snegu. Investicija ni bila poceni, čepav je Kanj dobil novo špotno sedišče. Venda se bo bogato obestovalo, saj bodo skakalnice dale novi kvalitetni skakalni od. Koliko tuda je bilo vloženega v izgadnjo, nam je povedal pedsednik SSK Iske Delte Ti- Radenci, 20. septemba Na 4. džavnem lokostelskem pvenstvu v compound fita disciplini, ki je bilo v Radencih, je bilo doseženih ka 20 džavnih ekodov. Dušan Klemen in Majan Podžaj sta v postem in instiktivnem stilu postavile vse nove možne ekode v enojni in dvojni fiti na azdalje , 60, 50 in 30 metov. Tekmovalo je 60 lokostelcev iz 12 klubov. Rezultati compound posto: 1. Dušan Klemen (Muta) 2615 (nov dž. ekod), 2. Lojze Mak (Šenču) 2416, 3. Majan Podžaj (Šenču) 2336; compound instiktivno: 1. Majan Podžaj (Šenču) 2193 (nov dž. ekod), 2. Maks Šešl (Jugobanka) 1974, 3. Rok Hlebš (Kanj) 1963; člani posto: 1. Dago Desnica (Kamnik), 2. Samo Medved (Jugobanka), 3. Ivan Maadin (Kamnik); članice posto: 1. Zvonka Metliča (Vaaždin), 2. Maija Tomazin (Jesenice), 3. Diemuth Henkel (Avstija); pioniji posto: 1. Uban Mak (Šenču). J. K. A PIP* \ glav Jože Javonik.»Od leta 1970 smo se moali dobo napezati, da smo lahko zdužili vseh pet skakalnic na enem mestu na Goenji Savi. Dobili smo posto, da bomo lahko vzgajali novi smučaski skakalni od skozi vse leto. Od Saajevčanov smo si sposodili tudi snežni top, ki je dobodošel, saj bomo lahko pokili s snegom vseh pet skakalnic. Šesto 30-metsko skakalnico pokito s plastiko imamo v Adegasu in sedmo v Stažišču. Tako imamo sedaj v Sloveniji dva smučaska centa. Eno je v Titovem Velenju, dugo od sobote napej na Goenji Savi. V izgadnjo smo vložili u.pi tem so ogomno postovoljnih u daovali staši naših mladih skakalcev in špotni delavci kluba: to so Janez Keša st., Jože Koželj, Jože Simčič, Ivo Ežen, Majan Mesec, Andej Cuzna, Jani Gilc, Ivan Blažun, Bane Betoncelj, Niko Vesel in Niko Vetnik. Da pa bo vse naejeno, bo teba vložiti še veliko dela, da bodo naejeni tudi vsi spemljajoči objekti. Uadno bomo objekte slovesno odpli 25. junija Smučaska zveza Slovenije in Planiški komite sta nam V Radovljici 1 veliko pomagala pi na plastike. Vednost plastike j. 40 do 50 milijad dinajev, M nost celotnega kompleksa p* sedaj 150 milijad. Pi temn> je denano veliko pomagal - ZTKO Kanj in nekaj DO obt* J Kanj. Na sobotni peizktf* *su tekmi so nastopili pioniji, J" 1 <i g dinci in član i naše B epe^ % v tance, skakalci vse Slovenije P gostje iz Zahomca, Celovca Obiskega. S 1. oktobom bo P '*nj klicne dolžnosti teneja od S* $o ^ dija Čimžaja pevzel Rob^Jij Kaštun.«. Bodan Nočič, pomočnik g'* nega teneja A epezeuta Luke Kopivška:,»Za dobe skakalni kade j. j novi skakalni centi v Slove" 1! in Kanju velika pidobitevj mladimi se bo tako lahko vsej Sloveniji delalo es načt" Ne samo v Planici. Kanj je čno na Goenji Savi dobil esj* - be cente, ki ima za novi sl(, * kalni od 10, 25, 30, 40 in 60-"J tske sodobno naejene ska^j niče. Dobodošel je tudi sn^j top, ki bo pekil smuča** skakalne napave«. D. HuJ Foto: G. S«*". Pvenstvi v kegljanju in kosu Radovljica, 20. septemba Zveza telesnokultunih ogani*^ Radovljica vabi na letošnje občinsko pvenstvo v kosu, ki bo! i toba (v soboto) ob 16. ui v Zasipu ped gasilskim domom. Pog* ^ potekala v okolici Zasipa. Pijave bodo spejemali eno uo pe»»i četkom tekmovanja na statu. Najboljši bodo uvščeni v občijjj epezentanco, ki bo tekmovala 17. oktoba na kosu Dela v Do 1 * 1 lah. J ZTKO in Občinski svet Zveze sindikatov pa azpisuje sinu 1 no pvenstvo v kegljanju za leto Tekmovanje bo oktoba, V]š ve pa spejema ZTKO Radovljica do sede, 12. oktoba. K as^-i$f pijav ne bodo upoštevali. Pijavnina za nastopajočega je 2000 di, jev. J- v A,J in

9 Toek. 27. septemba 1988 Zapis ob 30. obletnici Pobatenja Kanja s fancoskim La Ciotatom, 30 let je že minilo od podpisa listine o pobatenju med mestoma j?ciotat in Kanj v okviu Svetovne fedeacije pobatenih mest. La otat je mesto, ki leži med Maseillom in Toulonom ob Sedozemjj-j 11 moju in ima okog pebivalcev. To mesto je danes pe- /*&o tuistično, saj se v poletnih mesecih njegovo pebivalstvo pod- Na pobočju nad mojem je veliko Fancozov tudi iz dugih kalj, v notanjosti zgadilo lične hiše v povansalskem slogu in tja fl. a Jajo ob vsakem postem času. Občina je zgadila med dugim j^j* 1 obsežno maino, v katei je zasidano večje število jadnic in j^t. V zalivu ob stai občinski hiši so tudi zasidane ibiške ladjice j,»olni, ki vsak dan zalagajo mesto in tuiste z okusnimi ibami,. v 'jkami, aki in jastogi. Mesto La Ciotat je že zelo stao, saj so že j, 5. sta em veku tam imeli postojanko gški naseljenci, nato pa še im-,wi, 1, V mestu ob obali in v staem delu je mnogo pijetnih lokalov, H.te ljudje adi posedajo, živahno azpavljajo in pijejo okusni jane- Pastis. JI t Ped več kot 30. leti je g. Jean Gaille, takatni dolgoletni župan e ifpiotata, ki je bil z dužino pi nas na obisku v Kanju, pedlagal, ' ftk na^* S e ^ s^ v e m e pobatili. Leto popej nameč se je La Ciotat Ali?batil z angleškim mestom Bidgevvate in nekaj pobatenj je že [9 na Zahodu. G. Gaille mi je ekel:»mi imamo moje, vi goe, to,i' 'dealno za izmenjavo in obiske mladih in staejših«. To je bilo za J s * s nekaj čisto novega, venda se je takatni pedsednik Občinske 'jpščine, tov. Vinko Hafne, ko smo ga obiskali, ogel za našo idejo 2 e 14. julija sta v odobavajočem La Ciotatu podpisala listino St i ^batenju župan La Ciotata g. Gaille in pedsednik SO Kanj, tat ^at že Aci Puha. "Pani Singena, Kanja in La Ciotata j, V peteklih 30. letih je bila stalnica pobatenja izmenjave mlaw*- Izmenjali smo že več kot tisoč mladincev in mladink iz občine M ^4n j in nekaj manj kot tisoč mladih iz občine La Ciotat. Vsako leto aieč pide 25 do 30 mladih z vodstvom v juliju za 14 dni do 3 ted- > J? v v Kanj, kje so nastanjeni v Dijaškem domu na Zlatem polju. bivanjem se seznanjajo z življenjem in azmeami pi nas, si Sledajo tuistične in zgodovinske znamenitosti Kanja in Goenj- > *. e - piejajo kultune in zabavne pieditve in se seznanjajo z naši-?' mladinci. Za oganizianje njihovega bivanja pi nas skbi Obeska konfeenca ZSMS. Ko se fancoska skupina vača v začetku Susta, se pelje z njo ali s posebnim avtobusom v La Ciotat tudi na- Jl.skupina mladih. Dolga leta so bili tam naši mladinci nastanjeni v Jji La Calanque (zalivček), ki jo je občina La Ciotat kupila za take j, ^nene, že nekaj let pa so naši nastanjeni v Občinski hiši, ki jo je t j nu ina z gadila v Kompleksu Paula Eluada, ki je bil velik pesnik U j^poa med zadnjo vojno. Seveda se pav tako Pobatimski odbo "J* Ciotata zelo posveti naši skupini, ki se vsakokat vne domov po npližno 3 tednih z najlepšimi spomini. Tako se tkejo med mladimi ^liateljske vezi, ki jih pozneje še dolgo zdužujejo. Škoda le, da se.j )f j'nas ne učimo več dosti fancoščine in so pogosto njihovi azgovo- 'jl{ a lj angleški kot fancoski! Naj še omenim tu, da so bili v zadnjem j( s u posebno aktivni v oganizaciji teh izmenjav mladih v La Ciota- 8- Jo Gambini, sedaj pa g. Claude Betillon, pi nas pa vodi izmene OK ZSMS Kanj. Celotno sodelovanje z La Ciotatom in dugi 'Pobatenimi mesti pa usmeja Komisija za medobčinsko sodeloe pi SO Kanj. ^je Poleg izmenjav mladih, ki jim pipisujemo največji pomen, pa 'oile v 30 letih še duge izmenjave posvetnih iz La Ciotata in Kain tudi delegatov obeh mest. V La Ciotatu je gostoval že v pvih L pobatenja Pešenov zbo pod vodstvom Peta Lipaja, poznejša še Akademski komoni zbo iz Kanja, ki sta bila oba zelo pidno spejeta. Leta 1967 sta bili v La Ciotatu odpti azstavi Goenjca muzeja iz Kanja z naslovom»fancozi na Goenjskem«(v pjf^ Napoleonovih vojn) te»kultuni spomeniki in naavne znameljuj sti Goenjske«. V Kanju pa je gostovala folklona skupina»es- J de la Ribo«in baletna skupina. Mladinci so imeli tudi špotna I kovanja, v kateih so bili naši uspešni. In še bi lahko naštevali. In ko smo bili od 16. do 19. septemba na slovesnostih za 30. letnico pobatenja v La Ciotatu, je na slavnostni seji v veliki dvoped številnim pebivalstvom župan La Ciotata, Luis Peiv nd, ekel med dugim, da so»naše vezi tajne in batske, da spei e nbe, ki so nastajale v naših občinskih vodstvih niso spemenile i*litete naših pisčnih odnosov, naspotno so se ti azvijali zelo F*itivno. Te pijateljske vezi igajo veliko vlogo v izgadnji miu v jtopi in na svetu«. Naš pedsednik SO Kanj, tov. Ivan Toka, pa Jfoudail, da»osnovni namen pobatenja je pedvsem medsebojno L7 l ževanje in spoznavanje z običaji, kultuno dediščino, z delovajjj 1 ** političnih sistemov in z življenjem, delom delovnih ljudi in ob- L *k)v obeh mest«. Dejal je tudi, da bi poleg izmenjav na kultunem, čtnem in posvetnem podočju moali posvetiti več pozonosti tuit s delovanju na gospodaskem podočju. Pisotne je tudi seznanil, vte Komisija za medobčinsko sodelovanje pedlagala zboom SO j^nj, da spejmejo Odlok o poimenovanju ene izmed ulic v Kanju K Pobatenem mestu La Ciotat. Rekel je še:»naše mnenje je, da tudi mi s svojimi vezmi pijateljstva in sodelovanja med občani (^en mest dodali kamen v zgadbi sožitja dveh dežel in k spodbu- 111 za kepitev dobih odnosov v šišem evopskem postou. VSPsKfHu t e n odnosov je pogojena tudi z dobimi odnosi med Fancijo in j 0? slavijo. K obogatitvi takega sodelovanja lahko največ pispeva- ^ludje, ki živijo v svobodi in miu, živeti tako pa je naša skupna loteva in cilj, ob tem pa tudi obveznost in dolg do geneacij, ki pila 3o za nami«. Na to paznovanje pa je pišel tudi jugoslovanski l^(v v nuna«, j.«u \Ji- uciiiuvuujv, i J*" w«wi jw()vuiv»».»l,.l. t^j". z ul iz Lyona. Moam pa še omeniti, da so bili v La Ciotatu piso- Q. l n zelo aktivni številni pebivalci iz nemškega mesta Singen (Ba- 1»^) ob švicaski meji, ki so že 20 let pobateni z La Ciotatom. Tudi z fw, še posebej z nadžupanom Mohlom smo imeli pisčne stike. V. Jesenik Po mestu 'X' Sava uaivj Škofjeloška cesta KRANJ SAVA KRANJ industija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kanj, Škofjeloška cesta 6 azpisuje JAVNO LICITACIJO stanovanjskega objekta Stanovanjski objekt, izklicna cena din Javna licitacija je azpisana za ušenje in odpodajo mateiala stanovanjskega objekta na Ljubljanski cesti 24. Javna licitacija bo dne ob 11. ui v sejni sobi Malesove zgadbe v obatu II. Ogled objekta bo isti dan ob 10. ui. Inteesenti naj se oglase v obatu II - Škofjeloška cesta 6, pi glavnem vataju. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pavne osebe. V ceni ni vštet pometni davek, ki ga plača kupec, če ne pedloži izjave o opostitvi plačila pometnega davka. Udeleženci moajo ped pičetkom licitacije položiti 10% vaščine od izklicne cene. Pogoje in odvoz mateiala določa pogodba, ki jo bo podpisal kupec, katei bo izlicitial omenjeni objekt. Sistem licitacije»videno - kupljeno«. DELAVSKA UNIVERZA VIKTOR STRAŽIŠAR JESENICE Obvešča jeseniško in goenjsko pebivalstvo, da bomo oganiziali TEČAJE YOGE Slavka Mahneta, ki teoijo yoge kombinia s paktičnimi vajami. Pi tem mu pomagajo sodelavci, tako da imajo učenci yoge (ali slušatelji) es možnost, da napedujejo in nadaljujejo meditativno dejavnost samostojno in osebnosti pimeno. Objavljamo pogame teh tečajev. Pogam pvega obsega vaje v spostitvi in dihanju, kozmične enegije in magnetizem, svetloba okog živega in mtvega, vegetaijanska pehana, čake kot višji ogani, kako hoteti. Pogam dugega tečaja obsega pedvsem, kako doseči duševno avnotežje in doseči mentalno zmogljivost s pomočjo pavilnega dihanja. Tetji tečaj obljublja osnove individualne meditacije, delo z nihalom in taotom, osnove masaže in zdavljenje na daljavo, potovanje bez fizičnega telesa, delo s heksagami in podobno. Pvi tečaj bo 8. in 9. oktoba. Pijavite se po telefonu OSNOVNA ŠOLA PLANINA II V USTANAVLJANJU Tuga Vidmaja KRANJ Svet osnovne šole Planina II, v ustanavljanju azpisuje posta dela in naloge: 1. POMOČNIKA RAVNATELJA - za mandatno dobo štiih let 1 delavec 2. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA - za določen čas (nadomeščanje delavk na poodniškem dopustu) 2 delavca Pogoji za zasedbo: 1. Na azpis se lahko pijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje pedpisane v 484. členu Zakona o zduženem delu in 137. členu Zakona o osnovnih šolah. Kandidat moa imeti ustezno pedagoško izobazbo, opavljeni stokovni izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnovastveno-izobaževalnem delu in ustezne oganizacijske sposobnosti. 2. Kandidata moata izpolnjevati pogoje učitelja azednega pouka. Pijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Planina II v ustanavljanju, Kanj, Tuga Vidmaja 1 - za svet šole. H TEKSTILINDUS Goenjesavska c KRANJ, p.p. 75 Ponovno objavlja posto delo in naloge v KOMERCIALNEM SEKTORJU VODENJE PRODAJNEGA ODDELKA ZA DOMAČI TRG Pogoji: VII. stopnja zahtevnosti (dipl. inženi tekstilne tehnologije, diplomiani ekonomist ali diplomiani oganizato dela), 5 let delovnih izkušenj na stokovnih delih s podočja podajanja tkanin ozioma tekstilne poizvodnje pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika timesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje naj oddajo pisne pijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadovski sekto delovne oganizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbii obvestili v 30 dneh po opavljeni izbii. KOVINSKA BLED Bled, Seliška c. 4/b Objavlja posta dela in naloge: 1. KV REZKALEC vodenje stojne delavnice, 2. KV STRUGAR vodenje stojne delavnice, 3. KV KLEPAR vodenje del na teenu, 4. STROJNI INŽENIR na podočju azvoja, pojektianja in tehnologije, 5. za občasna pogodbena dela s podočja azvoja in konstuianja. Poleg splošnih pogojev se za spejem zahteva še: pod L: poklicna šola ustezne smei, 4 leta delovnih izkušenj pod 2.: poklicna šola ustezne smei, 4 leta delovnih izkušenj pod 3.: poklicna šola ustezne smei pod 4.: višja ali visoka stokovna izobazba, najmanj 5 let delovnih izkušenj na zahtevanih delih, pod 5.: dipl. ing. usteznih smei, VI. ali VII. stopnje. Pisne pijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov KOVINSKA BLED, Seliška c. 4/b. 9. STRAN ^mmmmmiglas ALPETOUR Hotel TRANSTURIST Škofja VABIMO VAS NA GOBARSKI VEČER V HOTELU TRANSTURIST Loka ŠKOFJA LOKA V SOBOTO, 1. OKTOBRA. OB PESTRI IZBIRI GOBJIH JEDI IN PRIJETNI GLASBI BO NA OGLED TUDI RAZSTAVA GOB. PRESENEČENJE ZA POZNAVALCE GOB. REZERVACIJE NA TELEFON (064) PRIDITE, NE BO VAM ŽAL. ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR BILJARD KLUB SORA ŠKOFJA LOKA VAS VABI NA I. TURNIR ZA POKAL»BILJARD KLUB SORAct. ZMAGOVALCE ČAKAJO BOGATE NAGRADE INFORMACIJE IN PRIJAVE SPREJEMAMO NA TEL. (064) VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA, OD 15. URE DALJE DO 9. OKTOBRA. TEKMOVANJE SE PRIČNE Z ŽREBANJEM 14. OKTOBRA OB 17. URI. 5 < t bled Ljubljanska c BLED LIP, lesna industija Bled, TO lesna pedelava»tomaž GO DEC«Bohinjska Bistica na podlagi sklepa Odboa za delovna azmeja azpisuje PROSTA DELOVNA MESTA ZA VEČ DELAVK V OBRATU OPAZNIH PLOŠČ Pogoj: osnovna šola. Pismene pijave na azpis spejema oddelek za splošne zadeve TO»TOMAŽ GODEC«Boh. Bistica v oku 8 dni od dneva azpisa. GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ Likozajeva l/a KRANJ Objavlja na podlagi sklepa zadužnega sveta in komisije za delovna azmeja posta dela in naloge VODJE TRGOVINE Pogoji: podajalec z zaključenim pogamom poslovno finančne in tgovinske dejavnosti (IV. stopnja izobazbe) 10 let delovnih izkušenj poskusno delo 3 mesece Delovno azmeje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: Goenjska obtna zaduga Kanj, Likozajeva l/a, Kanj, komisija za delovna azmeja. O izbii bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu samoupavnega ogana. RAZISKOVALNA SKUPNOST JESENICE Na podlagi 4. člena pavilnika o oganizianju izvajanja pogama dejavnosti aziskovalne skupnosti občine Jesenice in sklepa samoupavnih oganov skupščine aziskovalne skupnosti občine Jesenice OBJAVIJAMO RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1989 S PODROČJA enegetskih viov suovinskih viov kmetijstva, vastva okolja izobaževanja poizvodne oganizacije in poslovanja dužboslovja naavoslovja in medicine. Sodelujejo lahko: delavci v aziskovalnih oganizacijah, ki so egistiane v azvidu aziskovalnih oganizacij SRS, delavci v dugih oganizacijah zduženega dela, ki opavljajo delo na podočju aziskovalne dejavnosti, lahko pa tudi vsi delovni ljudje in občani te delovni ljudje in občani oganiziani v dužbenih oganizacijah in duštvih, ki s svojimi pogami pispevajo k uesničevanju aziskovalne dejavnosti. Pijava naj vsebuje: naslov oganizacije, ki pedlaga svoje sodelovanje ozioma aziskovalno nalogo, naslov aziskovalne naloge ime nosilca in izvajalcev aziskovalnega dela, te ecenzoja, izhodišče, cilj in namen dela, utemeljitev in upoabnost ezultatov, časovni potek in finančni pedačun (s sofinanceji) PRIJAVE SPREJEMAMO DO 1. NOVEMBRA 988 NA NA SLOV: RAZISKOVALNA SKUPNOST JUSSENICE, Titova 65, p.p. 21. Opomba: Pijave bomo spejemali tudi še po objavljenem, peku, {skozi celo leto 1989), venda imajo pi financianju pednost naloge, ki bodo dostavljene v azpisnem oku!

10 @S^SWBSI[GLAS 10. STRAN INDUSTRIJSKI KOMBINAT PLANIKA KRANJ TOZD BLAGOVNI PROMET Objavlja posta dela in naloge ORGANIZIRANJE PODROČJA IZVOZA Za uspešno opavljanje del in nalog se zahteva: višješolska izobazba ekonomske ali komecialne smei, zunanjetgovinska egistacija z izkušnjami v zunanji tgovini znanje nemškega jezika Pismene ponudbe spejema kadovski oddelek Industijskega kombinata Planika Kanj v 8 dneh po objavi. O izbii bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po peteku oka za vložitev pijav BRNIK aeodom ljubljana P.o. Komisija za delovna azmeja AERODROM LJUBLJANA objavlja posta dela in naloge ZAHTEVNA AVTOMEHANSKA DELA (2 delavca) Kandidati moajo izpolnjevati naslednje pogoje: IV. stopnja zahtevnosti kovinasko stojne usmeitve - avtomehanik zaželena je specializacija na diesel motojih in hidavliki Delovno azmeje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 90 dni. Za delo na letališču moajo kandidati izpolnjevati tudi posebne pogoje za delo in muditev na območju letališča. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 8 dneh na naslov AERO DROM LJUBLJANA, Kadovska služba, Bnik v 8 dneh od dneva objave. [petol) PETROL DO GOSTINSTVO LJUBLJANA, n.solo. TOZD HOTEL ŠPIK, n.sub.o. GOZD MARTULJEK OBVESTILA, OGLASI Toek, 27. septemba 13 Toe Delavski svet TOZD objavlja JAVNO LICITACIJO za odpodajo: Naziv osnovnega sedstva Izklicna vednost Montažna lesena hišica Camp Montažna lesena hišica Camp Palni stoj 15 kg Palni stoj PS Likalni stoj BOSCH Likalni stoj PRIMAT Telefonska centala Sušilni stoj Temoakumulacijska peč Temoakumulacijska peč Blagajna Mize estav. (po ) 10 kom Mize estav. (po ) 7 kom Stoli estav. (po 5.549) 11 kom Stoli estav. (po 5.558) 70 kom Pezačevalna napava Tehtnica dec. 150 kg TV spejemnik TV spejemnik TV spejemnik Gadbeni les Pometni davek in vse stoške v zvezi s podažitvijo in penosom lastnine plača kupec. Licitacija bo dne ob 10. ui v Penzionu Špik, Gozd Matuljek. Javne licitacije se lahko udeležijo pavne in fizične osebe, ki ped začetkom licitacije plačajo 10% vaščino od izklicne cene. Licitacija bo opavljena po sistemu»o gledano - kupljeno«, zato poznejših eklamacij ne bomo upoštevali. Ogled navedenih sedstev bo dve ui ped licitacijo. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV JESENICE Titova JESENICE AVTO-ŠOLA PRI ZŠAM JESENICE VPISUJE v letu 1988/89 naslednje pogame: vpis v šolo za izpopolnjevanje za sme VOZNIK.pogoje z* vpis imajo kandidati, ki so končali poklicno šolo IV. stopnj e zahtevnosti; pijave bomo spejemali do 10. oktoba 1988 vpis za voznike amateje A, B, C kategoije; pičetek tečaj* Vse infomacije ZŠAM Jesenice, Titova 52, tel.: Iska Delta Komisija za delovna azmeja DO ISKRA DELTA, Ljubljana, Pamova 41, objavlja posta dela in naloge v območni enoti Kanj: 1. RAZVIJALCA VIII. (2 delavca) Pogoji: visoka izobazba tehniške, ačunalniške ali matematične smei 3 leta delovnih izkušenj aktivno znanje angleškega jezika 2. RAZVIJALCA VIL (2 delavca) Pogoji: visoka ali višja izobazba tehniške smei, ačunalni' ške ali matematične smei 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj aktivno znanje angleškega jezika. Dela in naloge zdužujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo je v skladu s pavilnikom o oganizianosti delovne oganizacije. Kandidati naj pisne pijave s katkim opisom dosedanjih del in nalog, življenjepisom in piloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO ISKRA DEL TA, Kadovsko podočje, Ljubljana, Pamova t* s Viov Dvo; ^9od Pod* avt 0n -JOd PJ_ui incij fvoč P vi g-43 S* KOM gja»-3- STOl Jofo 15. u Ms 7. 8 : Iniiil" Ibomb bombažna pedilnica Hi tkalnica i tžič TRŽIĆ CESTA JLA 14 TELEFON (064) TELEX VUTRBPT Po sklepu ZKPO azpisuje JAVNO DRAŽBO za podajo naslednjih elektomotojev: 1. 1,1 kw 2. 3 kw 3. 1,5 kw 4. 0,85 kw 5. 0,42 kw 6. 3 kw 965 obatov/min 2800 obatov/min 960 obatov/min 2800 obatov/min 2800 obatov/min 1420 obatov/min izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena kom 8 kom 6 kom 2 kom 7 kom 4 kom Javna dažba bo ob 7. ui v skladiščnih postoih delovne oganizacije (vhod pi spodnjem vataju). Ogled elektomotojev je možen 29. in od 8. do 9.30 ue. Pedpisani pometni davek plača kupec. Kupec moa plačati kupnino in pevzeti kupljeno blago dne Infomacije na telefon int Komunalno gospodastvo Radovljica, P- o. RADOVLJICA, Ljubljanska c. 27 VABI K SODELOVANJU občine Stokovnjaka - diplomianega inženija ali inženija biološke ali kemijske smei, po možnosti z delovnimi izkušnjami, ki želi uveljaviti azvojne ambicije in osebno stokovno znanje. Potebujemo kandidata, ki ima sposobnost in veselje opavljati delo pi oblikovanju, azvoju in oganizaciji nove komunalne dejavnosti - vodenje čistilnih napav in javne kanalizacije v občini Radovljica. Če menite, da je navedeno podočje dela v skladu z vašimi inteesi in pičakovanji nas pokličite po telefonu številka: (064) ali se nam pismeno javite na naslov. Komunalno gospodastvo občine Radovljica, pošta: Radovljica, Ljubljanska c. 27. Za navedena dela bomo sklenili delovno azmeje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, določenim v samoupavnem splošnem aktu. n.sol.o. LJUBLJANA TOZD MEHANIZACIJA LJUBLJANA, KAJUHOVA 35 Objavlja po sklepu Komisije za delovna azmeja naslednja posta dela ofioma naloge v delavnici v Mengšu: VEČ MEHANIKOV KLJUČAVNIČARJEV REZKALCEV AVTOLIČARJEV AVTOKLEPARJEV Pogoji: končana poklicna šola in vsaj 2 leti delovnih izkušenj Delovno azmeje sklepamo za nedoločen čas. Pisne pijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spejema 15 dni po objavi SCT DSSS, Kadovsko splošni sekto, Vošnjakova 8, Ljubljana. GASILSKA REŠEVALNA SLUŽBA p.o KRANJ GASILSKA REŠEVALNA SLUŽBA KRANJ, p.o., Oldhamska 4, Odbo za delovna azmeja objavlja posta dela in naloge FINANČNEGA KNJIGOVODJA Pogoji za zasedbo so naslednji: izobazba V. stopnja ekonomske smei 3 leta dela na podobnih opavilih Inteesenti naj oddajo vloge z dokazili o izobazbi na gonji naslov v 15 dneh po objavi. O izbii bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po spejetju sklepa. DRUŠTVO UPOKOJENCEV KRANJ KRANJ, Tomšičeva 4 Ali ste adi v dužbi staejših ljudi in ste sposobni pispevati k njihovemu pijetnemu počutju? Spejmemo dve osebi, po možnosti zakonca ali doba sodelavca, za delo v ednem delovnem azmeju, ki bi delala v okepčevalnici Duštva upokojencev Kanj. Eden od kandidatov moa biti izučen, dugi piučen gostinski delavec. Pismene pijave spejemamo do vključno 15. oktoba Infomacije o pogojih dela se dobijo v pisani Duštva upokojencev Kanj, Tomšičeva 4, telefon Kanj. Uadne ue vsak ponedeljek, sedo in petek od 8. do 12. ue. A KD35TBHNH w KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA MOJSTRANA Delovna oganizacija Kovinska opema Mojstana objavlja posta dela in naloge BLAGAJNIŠKA DELA IN DELA NA SALDAKONTIH KUP CEV Pogoji: sednja stokovna izobazba znanje stojepisja 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Delovno azmeje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de' lovnim časom. Ped dokončnim izboom bo opavljen peizkus znanja kandi' datov. Kandidati naj pošljejo vloge v 15-ih dneh na naslov Kovinska opema Mojstana, Alojza Rabiča 58, Mojstana. O izbii bomo kandidate obvestili v 7 dneh po spejemu sklepa. ALPETOUR DO TURISTIČNE AGENCIJE ŠKOFJA LOKA SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA azpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta DO Tuistične agencije Škofja Loka dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO Poleg pogojev, pedpisanih v 511. čl. ZZD in pogojev iz dužbenega dogovoa o uesničevanju kadovske politike v občinii moajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka ali višja izobazba 3 ozioma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih mestih aktivno znanje dveh tujih jezikov. Za opavljanje azpisanih del in nalog bo izbani kandidat imenovan za 4 leta, z možnostjo ponovnega kandidianja. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi azpisa v časopisu na naslov. SOZ" ALPETOUR, kadovski sekto Škofja Loka, Titov tg 4/b z oznako»za azpis«. Delavski svet se bo o izbii kandidata odločili v 60 dneh P končanem zbianju pijav. Kandidate bomo o izbii obvestili v 15 dneh po izbii. Ma An *0 Ho. 350 T* 'ei 'm M, % fe 3id PLODOVI SONCA IN ZDRAVE ZEMLJE n n m«. VETI NI H KOZARCIH OZIMNICA '88 M*c*tto V TRGOVINAH, KI IMAJO RADE SVOJE KUPCE

11 I To ek, 27. septemba 1988 Su OGLASI Hi jgiia JUL 16 jjgaratl STROJI ^am~z 750, letnik 1981, molzni stoj» vitica in motono škopilnico stihi. P^kgvas25, tel: Jflodno podam TRAKTOR VLADIMI- 55 K s s k a b i n o z a SM. Tel.: p3l j^dam kompeso 80 litov, hidofo ^onnatico, oba to fazna motoja in i mp)et očko za Goldoni 140 D. Pavle """a, Punget 15, Škofja Loka Nno podam TRAKTOR URSUS C 1700 del. u. Tel.: , v veče- ]uah ) stoj Goenje tip PS 804, v galiji, ojačevalec Techniks 280 W, z Sečniki fische 130 W in MOPED TO-!!!^odam. Begunje Javni TV iska, ekan 56, z daljinskim javljanjem, sta 4 leta, podam. Tel.:!i^ jt3odno podam penosno MINI KOMPONENTO z dvojnim kasetajem 2) a mke hitachi 2 x 30 W. Tel : dop.: ^jgl, popoldan j^olp HITACHI SB 200 (dvojni kaseten), nujno podam. Tel.: , po! ^ _ fadam FOTO APARAT YASCHICHA!i!!S3.Tel.: znosni RADIO z dvojnim kasetofos 0^, odličen, podam. Bled, tel.: ^ B»vni TV iska podam. Tel.: P t dam nov bavni TV Technics, ekan H^Tel.: gadbeni Mateial ^Odam nova balkonska VRATA JELE TOR SU 220 x 100. Pohleven, tel.: '«-858 'K"""*"" 1 Jodam 300 kosov nove stešne OPE Vesna-deč, 3 kose elementi Shi-, ' dimnik 2 x 20-(-začnika. Mako 6 jgžbec, Retnje 9/b v Gešnih oken Eko Velenje, podam. O "9odno podam CEVI za elektiko v Ngto.Tel.: P fodam smekov OPAŽ. Tel : , Popoldan Vodan abljen ZIDAK 6 x 12 x 24. Tel.: ^1-056, popoldan Vodan PERLIT omet 20 več. Ko ghfč, S. Bela 33, Peddvo Vodam plastificiano pluto. Tel.: ^ 965, po 17. ui [odam amatune MREŽE. Lumpet UJajan, Tboje Vozila /odam ZASTAVA 750, letnik ifnež, Peddvo 135. odam Z 101, letnik 1980, penovlje 5 ' egistiano do avgusta 1989, za i59_sm. Tel.: , popoldan Špelam Z 101, letnik Mijana Filig< Deteljica 1, Tžič > dam osebni avto MERCEDES 230 ' : "" 6 1 A f /Odam GOLF JX diesel, letnik ^ ,!odam MOPED APN avtomatik za J" SM, sta dve leti. Tel.: , poldan flodno podam Z 101, staejši letnik, ovijena. Tel.: vodan FORD ESCORT, letnik {^ Ifflodno podam osebni avto MOS ^'C. Tel:: ,'odam GOLF ^5, Bled K letnik Alpska i Odam LADO staejši letnik. Sajevic ^Pdolje ?dam R 18, letnik tel , Poldan >ino podam GOLF JGL, letnik : , popoldan in dopoldan j dam dobo ohanjen CITROEN GT ^!*abo).tel: ^ dam Z 750, letnik 1977, egistian,j 14. septemba 1989, ogled vsak M.f- Dejanovič, Pešenova 1, Rado / dam kaamboliano Z 750, klepa H0 obnovljeno, letnik 1980, egistiahu do febuaja 1989, cena po dogovoe!: «? PEUGEOT 204, letnik 1973, ga- d a m»t' - genealno obnovljen te egiv an celo leto. Iba Uzejovič, A. Ta- an, jslji^jesenice ^J"o podam Z 101 GTL 55, letnik Mako Maeš, Rožna dolina 13, kl j'pj'am dobo ohanjen AVTOMATIK <4- cena 90 SM. Bois Bolka, Gad M j^gklje, tel.: l a 0(J. m genealno obnovljen MOTOR a Cn a D CORTINO ali FORD ES- F R C,' SM. Potočnik, C. 26. julija 33, 8 0 *5*k> 14821?0d T u a. a mz 750, letnik 1979 in ^Jetnik Tel.: AVTOMA podam. Tel:: (061) C^m AMI 8 po delih. C Osena, Ana Loka 01 ^ad Zmincem21,Škofj /AMERICA, ohanjen, ugodno podam Podam ZASTAVO 101, letnik Tel.: JUGO 45, letnik 1986,podam. Tel.: Podam penovljen in egistian SPA ČEK, letnik 1972 in Z 750, letnik Tel.: Podam Z 101, letnik 1981, pevoženih km in plinsko PEČ iska. Albin Godec, Ovsiše 4, Podnat Podam Z 101 L, letnik 1977, obnovljena. Zalog 66, Ceklje Podam R 16, zelo ohanjen, pva egistacija 1976, cena po dogovou. Ivica Petkovič, C. 4. julija 19, Bistica pi Tžiču Podam JUGO 45/A, sta 18 mesecev za 10 Mio. Pokon Rado, Vešte 19, Škofja Loka Podam Z 101 GT 55/3 v letnik Ogled popoldan. Kč, Čenivec 13, Bezje Ugodno podam TOMOS AVTOMA- TIK A 3 MS. Sebastjan Guzelj, Fankovo nas. 112, Škofja Loka Podam APN 6, sta ti leta, malo vožen, kompletno opemljen, 200 SM. Tel: , od 16. do 18. ue Podam NISSAN SUNNY kaavan, letnik Zasavska c. 28. Onhek Ks.j Podam LADO, letnik 1978, km. Maija Kadivec, Bitof Podam WARTBURG KARAVAN, letnik Naslov v oglasnem oddelku Podam CITROEN KARAVAN, v dobem stanju. Tel; Podam Z 101, letnik Daksle, Čiče Podam APN 6, še v gaanciji. Tomaž Bošta, Hastje Podam R 4, letnik 1977, egistian do septemba Šliba, Kovo 137, Tžič Podam LADO 1500, letnik 1979, v voznem stanju, neegistiana. Nišandžič, Cesta 1. maja 65, tel: Podam DIANO, letnik 1977, lažja okvaa in TOMOS AVTOMATIK v gaanciji. Tel: Ugodno podam ohanjen F 126 P, egistian do avgusta 1989 Tel.: RAZNO PRODAM Podam PRIKOLICO 100 x 180. Tel: Podam dobni KROMPIR. Naklo, C. 26. julija Podam kouzno SILAŽO. Papotna Polica 24, Ceklje Ugodno podam dobo ohanjen kom binian otoški VOZIČEK. Tel.: Temoakumulacijsko PEČ 3,5 KW, štedilnik, pomivalni stoj in izvenkmski moto VOLVO PENTA 25 KS, podam. Tel.: Podam ZIBKO, stajico in otoško posteljico. Tel.: , dopoldan int Poceni podam TOVORNO PRIKOLI CO za osebni avto. Tel: SLIVE podam zelo ugodno. Tel.: , popoldan Podam 10 kub. m bukovih DRV. Tel:: / M A L I O C ^ Poceni podam 4 PLATIŠČA za takto Pasguali ali T.V.Tel.: Poceni podam elektični in kombiniani štedilnik Goenje, hladilnik 120 litski in balkonska vata z oleto 80 cm. Pistava 107, Tžič Podam ponv expes puch za 40 SM. Tel.: Podam semenski igo in kmilni kompi. Tata 15, Škofja Loka Podam dobni KROMPIR. Milje 24 pi Bitofu Podam Z 101 GT, letnik 1985, palni stoj El Niš, dobo ohanjen in PRALNI STROJ Goenje. Tel Ugodno podam novejšo kzneno JA- KNO iz nutije št. 38. Tel.: Podam 14 m bukovih DRV. Tel.: IV" P R E' D OS L J A Hi OŽE POLHA STANOVANJA Malo stanovanje v Žiovnici, oddam. Naslov v oglasnem oddelku IZGUBLJENO Najditelj OČAL izgubljenih v Olševskem gozdu naj spooči Miheliču, tel.: nagada! STAN.OPREMA Podam OTROŠKO POSTELJO z jogijem. Telefon , po 14. ui Podam temoakumulacijsko PEČ 4,5 KW. Milan Dimič, Staneta Rozmana 1, Kanj Ugodno podam sedežno ganituo. Šolijeva 4, 7. nad. stan. 29, tel.: Podam abljen kombinian ŠTEDIL- NIK konča (3plin, 1 elek). Anica Koenčič, Sv. Duh 69, Škofja Loka Podam 380 litsko hladilno SKRINJO, stao dve leti, cena 95 SM. Tel.: ;. v Podam zamzovalno skinjo 380 litsko še neabljeno. Tel.: Podam skoaj novo SPALNICO alples bele bave za polbvično ceno. Tel.: Ugodno podam abljeno SPALNICO. Tel.: Podam novo kompletno SPALNICO čne bave. Tel.: Podam otoško POSTELJO z jogijem. Ogled v popoldanskem času. Soska c. 32, Škofja Loka, Ješin Ugodno podam dve temoakumulacijski PEČI 3 in 2 KW in belo otoško posteljico z jogijem. Gašpe, Sv. Duh 55 (pi gadu) Podam dobo ohanjeno dnevno sobo in 3 KW temoakumulacijsko peč. Tel.: Podam dva fotelja in aztegljiv tosed, stao eno leto. Tel.: , int 44 dopoldan Ob boleči izgubi dage mame MARIJE M ŠTEFE oj. Mikelj se iskeno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spemili na njeni zadnji poti, daovali cvetje in nam stali ob stani v težkih tenutkih. Posebno se zahvaljujemo d. Udiju, govonici za poslovilne besede, batom Zupan za ganljivo petje in g. župniku za lep pogebni obed. Žalujoči sin Lojze z dužino Milje, 19. septemba 1988 Tiho nas je zapustila doba žena, mama, babica, sesta in teta STANISLAVA ČERIN oj. Vebe iz Zalega Loga iskeno se zahvaljujemo za pomoč, cvetje in izečeno sožalje sosedom, soodnikom, pijateljem in znancem. Posebej hvala d. Fancu Rešku za zdavljenje, g. kaplanu za lep obed in govoniku Ciilu Pogačnik za lep govo. VSI NJENI Zali log, Železniki, Jesenice, Golnik, Jesenovec, Zasip, Šentju pi Celju, Selca ŽIVALI Podam 10 dni stao TELIČKO. S. vas 36. Šenču Podam KRAVO ped telitvijo. Zgoša 49, Begunje Podam 300 kg takega BIKCA. Tel.: Podam KRAVO >, teletom ali bez (duga telitev). Tel..? Podam 10 dni staega BIKCA simentalca. Okoyio Podam 6 mesecev bejo TELICO. Ogled po 19. ui. Balanč, Čepulje ZAPOSLITVE Akviziteska podaja ob vikendih in postem času vam izboljša finančni položaj. Pismene pijave spejema: Mladinska knjiga, p.p. 12, Naklo Polni ste želja in ambicij povezanih z denajem. Tega lahko zaslužite pi nas več kot pičakujete. Tel.: , ob delavnikih do 10. ue 147SS Iščemo delo na dom (natančnost, hitost-zagotovljena). Tel.: Za podajo iskanega atikla imamo še nekaj dobo plačanih mest. Pogoj: avto, posti vikendi, osebna uejenost. Tel: , po 20. ui v toek Iščemo NATAKARICO ali NATAKAR JA za delo v popoldanskem času. Tel.: od 7. do 9. ue zjutaj IŠČEMO ČISTILKO za čiščenje 4 nad stopnega bloka (2 vhoda), dvakat na teden. Vse ostalo po dogovou. Kanj, HS Šolijeva 18, KUPIM Kupim cementni stešnik zaeznik 1700 kol. Tel: POSESTI Podam GARAŽO na Planini, Večkova ul. Šifa: ODDAJTE PONUDBO Podam HIŠO za ušenje z vsem inventajem in opemo. Pusnik, Bitof 80, Kanj OBVESTILA IZOLACIJO CENTRALNE KURJAVE z pločevino napavimo hito, po zmeni ceni. Tel.: poti večeu TV MEHANIKA PORENTA, Beg ob Savi 75, vas obveščam, da vam v najkajšem času popavim vaš TV apaat. Tel.: Se pipoočaml VODOVODNE INSTALACIJE NA HIŠI, novi ali stai (tudi azna popavila, pedelave), vam kvalitetno in solidno izgotovi obtnik. Delamo z mašinami! Tel: OSTALO Podam kombinian OTROŠKI VOZI ČEK - plav žamet. Tel.: STRAN ('mmmmmvmsilas Spoočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Vzdževanje in enegetika ERVIN MESTINŠEK oj Od njega smo se poslovili v sedo, 21. septemba 1,988, ob 15. ui na kanjskem pokopališču. [O onš9q?u ss Sindikalna oganizacija :089f.;?.iv SAVA KRANJ Ob smti našega ata JANEZA KUNŠIČA )ib.ng>! vsi Se zahvaljujemo sosedom, soodnikom in znancem za izečeno sožalje in daovano cvetje. Hvala g. župniku, pevcem in vsem, ki ste ga pospemili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Ob smti dage mame, stae mame, seste in tete ANTONIJE BERTONCELJ se iskeno zahvaljujemo sosedom, soodnikom, pijateljem in znancem za izečena ustna in pisna sožalja, za podajeno cvetje in spemstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opavljen obed. VSI NJENI Ob smti našega dagega FRANCA REBOLJA Jelenovega Fanceljna se vsem iskeno zahvaljujemo za izaze sožalja, daovano cvetje in spemstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu hotela Jelen in Zvezi bocev Pimskovo za poslovilne besede te pevcem za zapete žalostinke. Iskena hvala tudi d. Udiju za zdavljenje in pomoč med dolgotajno boleznijo te g. župniku iz Kanja za lepo opavljen pogebni obed. Vsem še enkat iskena hvala. Ob boleči izgubi naše mame TILKE ŠERUGA ŽALUJOČI VSI NJEGOVI se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih tenutkih stali ob stani, jo pospemili na njeni zadnji poti. Hvala d. Belehaju, sosedom, pevcem, sovaščanom, tistim, ki so daovali pelepo cvetje te. g. župniku za opavljen lep obed. Sinovi in hčeke Ob smti dobega očeta in staega očeta JOŽETA DOLENCA Matenkovega ata iz Podobena 2 pi Poljanah nad. Škof jo LpkJ^ se iskeno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v zadnjih letih njegove bolelja tlkj^es«bič 1 no pomagali in ga obiskovali. Posebna zahvala stokovnim delavcem Centa slepih S doma za ostaele v Škofji Loki, sosedom, soodnikom, pijateljem, znancem in našim' sodelavcem za vso pomoč in pozonost ob smti, izaze sožalja in spemstvo na zadnji poti. Iskena zahvala sosedu za poslovilni govo, g. župniku za lep pogebni obfed in Goenjevaškemu oktetu za petje. Vsem skupaj še enkat iskena zahvah& Hvaležni njegovi žalujoči otoci z dužinami > ^ mali oglasi tel

12 Spoi zaadi gadnje mostu NOVICE IN DOGODKI Z vabami nad steklino - As* K a n j s k o g o s k o nasilje n a a v o Kanjska goa, 26. septemba Gadnjo mostu čez Pišnico so ustavili, saj nekatei menijo, da lokacija pedstavlja nepopavljiv poseg v naavo. Kdo in zakaj je»ogočen«? Spoom zaadi lokacije mostu v Jasni v Kanjski goi še vedno ni videti konca: minuli petek je bilo gadbišče še vedno opustelo in samotno, saj Gadiš z deli ne moe nadaljevati, dokle ne da usteznega mnenja Zavod za vastvo naavne in kultune dediščine. Naj spomnimo: most čez Pišnico v Kanjski goi je dotajan, LUKU lieuugijcu, uu iciuaiiju ^iiiiv.' ne bi mogli dovoliti njegove upodisa, ki so ga po dokumentaciji in po investitostvu skupnosti za ceste Slovenije tudi v oku začeli gaditi. Razumljivo je, da je bilo zaadi novogadnje teba posekati nekaj bližnjih deves, saj teče Pišnica po gozdnatem območju. Ko so devesa posekali in hoteli z gadnjo nadaljevati, pa so se vzdignili ogočeni glasovi, češ da je lokacija novega mostu (odločali so se med temi inačicami), Po nekaj letih od bojazni, kaj bo, ko so gadili cesto v Bohinju, ni ostalo ničesa. Vse se je zaaslo, nikje ni videti, da bi se sploh kdaj kaj gadilo. Foto: D. Sedej V nasadu Resje pi Podvinu abe in bi bil zato vpašljiva povezava Kanjske goe z Všičem in Tento. Na Jesenicah so se zato odločili, da takoj začno z gadnjo novega mostu in določili lokacijo, ki so jo spejeli že ped leti. Po licitaciji naj bi nov most gadili delavci jeseniškega Gadocela nespejemljiva, saj so z njo peveč posegli v okolje in napavili nepopavljivo ekološko škodo. Zaadi ostih naspotovanj so moali gadnjo ustaviti, Zavod za vastvo naavne in kultune dediščine pa naj bi dal dokončno n a d Gadnja mostu čez Pišnico stoji zato, ke so posekali nekaj smek. odločitev, kako bi škodo zdaj omilili, če je že popaviti ni mogoče. Gadnja mostu, ki moa biti zgajen do 30. novemba, pa bo cesta, ki povezuje jeseniško in tolminsko občino, pa seveda stoji... Ko si človek ogleduje»nepopavljivo«nasilje nad naavo v kanjonu Pišnice, se pač moa spomniti vseljudskega vznemijenja ped leti, ko so gadili objezesko cesto v Bohinju kmetje, za svoje nujne posle in opavila. Tedaj se je malodane vzdignila vsa Slovenija, nagnala vik in kik te klicala na pomoč Tiglavski naodni pak. Nezaslišana ekološka samota, neopostljivi poseg v naavo! A cesto so vendale zgadili, vsem ekološkim dušebižnikom navkljub. In danes? Vse se je lepo zaaslo in obaslo, o nespejemljivem posegu v naavo ni ne duha ne sluha. Mnogo hupa za - nič! Enako velja tudi za nesečno Pišnico v Kanjski goi, kje so es posekali nekaj bližnjih smek, a nikako ne v takem obsegu, kot se nepoučenemu mo- Kljub slabim obetom dobo sadje Resje, 23. septemba Lanska letina ni bila najbolj adodana s sadjem. Po letošnjem cvetenju devja spomladi je kazalo, da bo tokat pecej bolje. Potlej so se pidelovalci sadja zaadi dolgega poletnega obdobja suše zbali, da bodo sadeži ostali dobni in jih tudi po količini ne bo kaj dosti več od lanskih.»na sečo se slabi obeti niso povsem uesničili,«pipoveduje vodja nasada Tine Benedičič i/. Resja pi Podvinu in pojasnjuje:»deževje je pišlo dovolj zgodaj, da so se sadeži še lahko odebelili in so pav dobe kakovosti. Tudi pidelek bo glede na leto popej pecej večji. Zaenkat pidelamo največ jabolk staih sot, kot sta jonatan in zlati delišes. Poleg novih, boljših sot, kot so ajdaed, jo- Nova šola za voznike nagold, gloste in duge, bodo v pihodnosti najbolj pivlačne za kupce gotovo nekatee zgodnje vste jabolk iz novega nasada. Ta devesa, ki smo jih šele ped katkim časom zasadili, bo nameč moč manjkat škopiti in bodo sadeži še bolj pivlačni za masikoga.«letošnje obianje jabolk v nasadu Resje se začenja s 26. septembom. Od takat napej bo sadje napodaj tuko za posameznike kot za kolektive. Pedvsem zadnja leta se vse več sindikalnih oganizacij odloča za nakup sadja, ki ga potebujejo člani kolektivov za ozimnico. Naočene količine bodo odpošiljali vsak delavnik od 8. do 14. ue,podaja pa bo oganiziana do 17. ue vse do takat, dokle bo sadje na zalogi. Težnja h kakovostnemu Kilogam jabolk staih sot stane dinajev za pvo vsto, tisoč za dugo in tisto za tetjo vsto. Za nove sote je cena pvovstnega sadja dinajev po kilogamu, dugovstno in tetjevstno.;adje pa stane enako kot pi staih sotah. Za večje pošiljke na naočilnico velja 5-odstotni popust. Koliko bo povpaševanje stalnih kupcev veliko, bodo moali upoštevati tudi vstni ed naočil. Letos je na tgu nova, manjša embalaža, v kateo ge le 13 in 15 kilogamov jabolk. Zanjo je teba plačati kavcijo 4000 dinajev. Naočniki večjih količin lahko zbeejo tudi stao, venda celo in čisto embalažo, da bo tako ozimnica cenejša. S. Saje pouku Kanj, 23. septemba V kanjski delavski univezi Tomo Bejc, kje odasli pidobivajo vse od osnovnošolske do fakultetne izobazbe, so uvedli nov izobaževalni pogam. Od letošnjega poletja usposabljajo tudi kandidate za voznike osebnih vozil. Takoj po peizkusu teoetičnega znanja se lotevajo z njimi paktične vožnje, da bi bil pouk čimbolj uspešen. Delavski univezi v Kanju so za začetek leta pedlagali, da se zaadi poteb v kanjski občini loti tudi usposabljanja voznikov osebnih vozil. Čepav imajo v tej ustanovi veliko izkušenj z izobaževanjem odasli, so se že ped spejemom odločitve za ustanovitev avto-šole zavedali, kot naglasa diekto delavske univeze Ante Majančič, da ge za specifično podočje izobaževanja z veliko odgovonostjo nosilcev dejavnosti. To dejstvo so upoštevali pi oganizianju šole, zato so skušali izbati dobe pedavatelje in inštuktoje.»zaenkat imamo pet stalnih inštuktojev«, azlaga vodja usmejenega izobaževanja in oganizato avto-šole Sečo Bodlaj iz delavske univeze,»od kateih je eden zadolžen za pedavanja iz cestno-pometnih pedpisov in opavljanje duštvenih izpitov. V dogovou z občinskim odboom Rdečega kiža naši kandidati tam opavijo tečaj in izpit iz pve pomoči, teoetični pouk oganiziamo v kabinetu kanjske gimnazije, za paktično vožnjo pa imamo tenutno na azpolago ti svoja vozila. Ke je to pemalo, bomo skušali pihodnje leto kupiti vsaj še en avto jugo.«od začetka junija so pipavili dva tečaja iz cestno-pometnih pedpisov, ki jih je obiskovalo skupaj okog 80 kandidatov za voznike. Na začetku so imeli poleg njih veliko posilcev, ki so hoteli takoj na paktično vožnjo. Le-te so spejeli in obenem poskbeli, da so tudi domači tečajniki dobili želene temine za vožnjo. Odslej bodo za paktično vožnjo vpisovali spoti le kandidate, ki so pi njih opavili teoijo.»svoje kandidate skušam najpej naučiti osnov šofianja,«opisuje poučevanje poklicni inštukto Bois Ažbe iz Medvod,»potlej pa skupno spoznavamo specifičnosti v pometu po kanjskih ulicah in okolici. Da bi bilo delo učinkovito, je nujno doseči pisten stik med inštuktojem in učencem. Seveda, teba se je pilagajati ne le ljudem, ampak tudi azmeam na cesti. Veliko je pimeov, da dugi vozniki zaadi kšenja pedpisov ogožajo vozila avto-šol. Ke sem bil nekaj časa inštukto v Ljubljani, vseeno ocenjujem pometno uejenost v Kanju za boljšo.«za pihodnja tečaja cestnopometnih pedpisov, pvi bo na vsti v začetku oktoba in dugi mesec dni pozneje, je že pijavljenih 110 kandidatov. Kot zagotavljajo v delavski univezi, bodo po opavljenih teoetičnih izpitih vse kandidate čimpej spejeli na paktično vožnjo, da bi ohanili čimveč njihovega znanja. V teh dneh pa začenjajo tudi tečaj za inštuktoje goenjskih avto-šol, ki ga piejajo v sodelovanju z ljubljansko tehniško šolo. S. Saje s-it-ccu-ciu. etos da zdi. Nekatei zaes ne izbiajo metod, kada se jim zazdi, da njihovo - kajpak edino zveličavno - mnenje ni zadosti upoštevano in cenjeno in so zmožni zaustaviti tudi takšno gadnjo, ki sice ni velika, je pa za gospodaske koisti dveh občin nadvse pomembna. Ko smo spaševali Kanjskogoce, zakaj so tako»ogočeni«nad lokacijo in ekološkim posegom v naavo, nam je (domačin!) dejal:»kakšno»ogočenje«neki! Zaadi tistih nekaj bin ni nihče»ogočen«! Bili pa smo - in smo še vedno - silno ogočeni nad tem, da se je po Kanjski goi pozidavala in se še vedno pozidava plodna kmetijska zemlja, ki nam je nobeno ogočenje ne moe nikoli več povniti!«d. Sedej Posvet mladih V čettek in petek, 29. in 30. septemba, se bodo v mladinskem izobaževalnem centu v Bohinju zbali pedsedniki in seketaji občinskih konfeenc ZSMS. Med dugim bodo mladi obavnavali Zvezo slovenske kmečke mladine in se skupaj s pedsednik ZSM v epublikah in pokajinah te pedsednikom K ZSM Jugoslavije pogovajali o aktualnih azmeah v džavi. Aktualizacijo azpav bo zanesljivo pomenila tudi izjava za javnost, ki jo povzemamo na stani 2. V. B. Kmečki paznik pod Stožičem Osem tisoč osemsto vab za goenjske lisice Kanj, 26. septemba To soboto in nedeljo bodo lovci na območju 23 lovskih dužin Goenjske in teh evijev DO Kozoog Kamnik nastavili lisicam 8800 posebnih, tako imenuj vanih tiibingenskih vab z živim viusom. Ta naj bi cepil poti steklini vse tiste lisice, ki bodo zavonjale in ugiznile v vabe. Zastopnik epubliške veteinaske upave, Amin Tomašič je dejal, da bo to pva tovstna akcija v Jugoslaviji, stala pa bo okog 400 milijonov dinajev. Pipave za izvedbo so sklenjene. Banko Galjot iz Zveze lovskih dužin za Goenj; sko pavi, da bodo lovcem na posameznih območjih, z vabami naj bi»pokili«500 kvadatnih kilometov lovišč, pomagali gozdaji, da bodo vabe postavljene na določenih azdaljah in izačunani gostoti na kvadatni kilomete. Pofeso d. Zoan Železnik, vodja viuloškega laboatoija v Ljubljani, vejame v uspeh tepljanja lisic, ki se je obnesel že v sosednji Italiji, Švici in ZR Nemčiji, kje so na ta način že izkoeninili steklino. To neozdavljivo bolezen najpogosteje penašajo lisice. Leta 1979 je bila pi nas pvič zaznana v Pekmuju, nato se je v petih letih umiila in lani ponovno VZpIamtela po Sloveniji. V ljubljanskem viuloškem laboatoiju so od leta 1979 do" 1982 pi 90 odstotkih, od pegib danih živali, ugotovili vius stekline, največkat pi lisicah- Letos do konca avgusta pa so pegledali 1750 živali. Po izjavi d. Alme Vadnal iz antiabične ambulante Zavoda za socialno medicino in higieno Goenjske so na Goenjskem od lanskega septemba do konca avgusta ugotovili steklino pi 128 živalih, najpogosteje v škofjeloški občini. V antiabični ambulanti pa so v tem času cepili 152 ljudi, ki so bili v stiku z obolelimi živalmi. D. Pete Tišle, diekto Živinoejsko veteinaskega zavoda Goenjske poziva vse, ki bi v gozdovih naleteli na vabe, naj jih pustijo, kje so. V kontolnih evijih bodo ugotavljali, kako lisice»pijemajo«, in če bo potebno bodo cepljenje pihodnje leto konec apila ponovili. Miko Kunšič Neodvisni sindikati 01M t B fe ' m»ati, stav Pod»ni te *h s *bo n»bi i ^c Ptuj, 23. septemba Skupina mladih s Ptuja in Maiboa)' ^ pipavila v postoih mladinskega kluba tiskovno konfeenco,» ji katei so pedstavili svoje poglede na pobudo o ustanavljanju tap imenovanih neodvisnih sindikatov.. i, ' V skoaj dvounem pogovou so mladi ugotavljali, da sedanj 'Ca oganizianost sindikalne oganizacije ne zagotavlja esnične zašf 1 ^Ui te delavcev. Spaševali so se po legitimnosti sindikalne oganizacij' tet za sedanje štajke pa so bile ocene, da ge pavzapav samo za P 1 * azpoeditev delovnega časa.. \ a i Ob še mnogih odptih dilemah so pedstavniki pobude meni' 1 ^. da ima sedanja sindikalna oganizacija stalno zagotovljeno člaf L stvo, ki ima pemalo zavesti o (ne)možnostih bistvenega delovai* sindikatov. Nadaljnji koak mladih bo pedvidoma ustanovitev iniciativ^' ga odboa za ustanovitev neodvisnih sindikatov, ka kot celotnap* buda, koliko je bilo slišati, ni naletelo na ugodne komentaje jefjv p' Zvezi sindikatov. V.'** Planinci na Dovški kiž Kanj, 27. septemba Planinsko duštvo Kanj vabi na poh^ km na 2531 metov visoki Dovški kiž poleg Stenaja. Izlet bo v sobot" o ^ 1. oktoba. Avtobus bo odpeljal izped hotela Ceina ob petih zjutaj % s Hoje bo za okog 10 u, ka kaže na zahtevnost tue. Bodite pim et a$ 0 no opemljeni. Planinsko duštvo Kanj spejema pijave do 28. s^f S) ^ temba. W J.TS C Veliko več, kot zgolj veselica Bašelj, 25. septemba - Pebivalci Bašlja z možmi Spodnje Bele so tudi tokat zaes poskbeli, tako W smo napovedali, da pieditev, ki so jo letos pipavili že petič pod naslovom Kmečki paznik pod Stoj žičem, ni bila zgolj navadna veselica. Poleg nekateih delovnih in zabavnih ige v soboto, so v nedelj' pikazali, kako so nekdaj ( pa tudi, kako se danes ) delali mošt. Na vseh dosedanjih pieditvah Tuističnega duštva Bela- Tstenik, ki so jih na Celaci v Bašlju že pipavili pebivalci Bašlja, so vedno najpej skušali pikazati staa kmečka dela in šege, veselica pa je bila nekako dugotnega pomena. Tudi letos, v soboto in nedeljo, je bilo tako. V soboto so pipavili Veče pod goami in domačini, "vikendaši" te Bašljani, azdeljeni v ekipe so se meili v delovnih in zabavnih igah. Bilo je zanimivo in veselo hkati. Pavi, za domačine sice delovni, za številne obiskovalce pa poučen, zanimiv in vesel paznik pa je bil nato na Celaci pod Stožičem v nedeljo popoldne. Poleg kegljanja za koštuna in sno, številnih jedi, ki so jih ponudili Bašljani ( med njimi na pime ovčetina z domačim kuhom ),in ob ubanih zvokih skupine Na Sončni stani Alp, so možje s Spodnje Bele, ki jih je imel na očeh, da je bilo vse tako, kot je teba, Fanc Ubanček, pokazali, kako so včasih»mečkali«sadje in delali mošt.»danes je pedelava sadja sodobnejša. Mlinski kamen in koito sta že dol»o pozabljena. Lesene in železne peše so zamenjale hidavlične. Včasih smo v teh kajih na pvobiten način "namečkali" ka pecej mošta. Pa ni bil nič manj dobe, kot je danes, ko celo mi sadje vozimo aje ka na pime v Bitof v hidavlično stiskanje. Ne splača se, tla bi še zdaj stiskali sadje tako kot včasih. Pav pa je, d* ga ne pozabimo in da tudi m vedo, kako je bilo nekoč,«j e \d dovoljen, ke jim je P >^ uspel, povedal Fanc Ubani Zadovoljni pa so bili dom 3^ ni. Kako tudi ne, saj se jim P^ editev tudi tokat ni izodil 8 aven navadne veselice. Po* 1^ pa je hkati tudi velika d V^ Venda jih tudi naslednja p*% ditev pihodnje leto ne s * f f peveč. Naš simbol je gams. P ^ vijo, in še napej si bomo P Tl^ devali, da bi ohanili lepoto \ kajev. Tuda pa jim tudi ni ^ saj bodo k že uejenemu sm u^f ču moda lahko zdaj po^v vlečnico in čez čas uedil' igišče za mladino. A ' ol hi tet * k