UVEDBA TEHNOLOGIJE ČRTNE KODE ZA UČINKOVITEJŠO PODPORO SKLADIŠČNEMU POSLOVANJU PODJETJA CINKARNA CELJE, PE KEMIJA MOZIRJE

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UVEDBA TEHNOLOGIJE ČRTNE KODE ZA UČINKOVITEJŠO PODPORO SKLADIŠČNEMU POSLOVANJU PODJETJA CINKARNA CELJE, PE KEMIJA MOZIRJE"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Jure Divjak UVEDBA TEHNOLOGIJE ČRTNE KODE ZA UČINKOVITEJŠO PODPORO SKLADIŠČNEMU POSLOVANJU PODJETJA CINKARNA CELJE, PE KEMIJA MOZIRJE diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Celje, avgust 2011

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Jure Divjak UVEDBA TEHNOLOGIJE ČRTNE KODE ZA UČINKOVITEJŠO PODPORO SKLADIŠČNEMU POSLOVANJU PODJETJA CINKARNA CELJE, PE KEMIJA MOZIRJE diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Mentor: doc. dr. Tone Lerher Somentor: red. prof. dr. Iztok Potrč Celje, avgust 2011

3 IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisan JURE DIVJAK, študent GOSPODARSKE IN TEHNIŠKE LOGISTIKE (VS), z vpisno številko , sem avtor diplomskega dela z naslovom: UVEDBA TEHNOLOGIJE ČRTNE KODE ZA UČINKOVITEJŠO PODPORO SKLADIŠČNEMU POSLOVANJU PODJETJA CINKARNA CELJE, PE KEMIJA MOZIRJE. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloţeno delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo, in sem to tudi jasno zapisal v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Mateja Nudl. V Celju, avtorja: Podpis

4 ZAHVALA Za strokovno pomoč, vodstvo, nasvete in čas pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorju doc. dr. Tonetu Lerherju in somentorju red. prof. dr. Iztoku Potrču. Za sodelovanje in pomoč pri zbiranju podatkov gre zahvala direktorici podjetja CINKARNA CELJE, d. d., PE Kemija Mozirje, in sodelavcem. Posebna zahvala gre moji življenjski sopotnici Petri za podporo in spodbude v času študija ter pri pisanju diplomskega dela.

5 UVEDBA TEHNOLOGIJE ČRTNE KODE ZA UČINKOVITEJŠO PODPORO SKLADIŠČNEMU POSLOVANJU PODJETJA CINKARNA CELJE, PE KEMIJA MOZIRJE V diplomskem delu je obravnavana uvedba tehnologije črtne kode za učinkovitejšo podporo skladiščnemu poslovanju podjetja Cinkarna Celje d.d., kjer smo se osredotočili na poslovno enoto Kemija Mozirje. Poslovna enota Kemija Mozirje zajema razvoj, proizvodnjo in prodajo izdelkov zaščite osnovnih površin in masterbatchev. Problematika, ki smo jo obravnavali, obsega neučinkovitost skladiščnega poslovanja. Obstoječ sistem skladiščnega poslovanja povzroča nepreglednost trenutnega stanja v skladišču ter podjetju povzroča negativne posledice, ki se kaţejo kot izguba časa, zmote pri ročnem vnosu podatkov, napake pri odpremi, nadure ter posledično nezadovoljstvo skladiščnikov. V okviru diplomskega dela je na osnovi posnetka obstoječega stanja predstavljena rešitev informacijske podpore skladiščnega poslovanja v poslovni enoti Kemija Mozirje. Predlagana je uvedba tehnologije črtne kode ter programska rešitev s pripadajočo opremo. Z reorganizacijo procesov in informacijsko podporo doseţemo učinkovitejšo skladiščno poslovanje v izbrani enoti. KLJUČNE BESEDE: skladiščni procesi, informacijska podpora skladiščnim procesom, črtna koda INTRODUCTION OF BAR CODE TECHNOLOGY TO SUPPORT MORE EFFECTIVE WAREHOUSING PROCESS OF THE ENTERPRISE CINKARNA CELJE, BUSINESS UNIT KEMIJA MOZIRJE The thesis discusses the introduction of bar code technology for a more effective support of business operations in warehousing at the enterprise Cinkarna Celje, with a special focus on the business unit Kemija Mozirje. The business unit is engaged in development, manufacture and sale of products used for protection of the basic surfaces and masterbatch. The thesis is dealing with the issue of the inefficiency in storage operations. Company s existing warehousing system is not transparent enough, what reflects in negative results, such as loss of time, errors in manual data entry, errors in shipment, overtime, and consequently dissatisfaction of the employees. The following diploma thesis offers proper solution for the informational support of warehousing operations in the business unit Mozirje. The solution was created on the basis of recorded current warehouse status. In conclusion, the introduction of bar code technology and software solutions with associated equipment is proposed. Finally, a reconstruction of the warehousing processes and a use of proper informational support would lead to more efficient warehousing operations in the selected business unit. KEY WORDS: warehouse operating, informational support of warehouse operating, bar code

6 KAZALO UVOD... 1 OPREDELITEV PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKOVANJA... 1 CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA... 2 PREDSTAVITEV OKOLJA... 3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE... 3 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA SKLADIŠČNO POSLOVANJE OPREDELITEV SKLADIŠČ SKLADIŠČNI PROCESI PROIZVODNEGA PODJETJA Prevzem blaga Uskladiščenje blaga Komisioniranje blaga Izdajanje blaga INFORMACIJSKA PODPORA SKLADIŠČNEMU POSLOVANJU Črtna koda POVZETEK POGLAVJA PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V PE KEMIJA MOZIRJE OPREDELITEV SKLADIŠČNEGA SISTEMA V PE KEMIJA MOZIRJE PRETOČNA ZMOGLJIVOST SKLADIŠČ Frekvenca uskladiščenja in izdaje surovin Frekvenca uskladiščenja in izdaje proizvodov Frekvenca izdanih surovin in prejetih proizvodov SKLADIŠČNI PROCESI Sprejem in skladiščenje surovin Komisioniranje in izdaja surovin iz skladišča v proizvodnjo Predaja proizvodov iz proizvodnje v skladišče Komisioniranje in odprema proizvodov INFORMACIJSKI SISTEM KRITIČNA ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA DISKUSIJA PREDLOG IZBOLJŠAVE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V PE KEMIJA MOZIRJE PREDLOG VPELJAVE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA S TEHNOLOGIJO ČRTNE KODE Strojna oprema Programska oprema Strokovno usposabljanje delavcev IZRAČUN INVESTICIJE VPELJAVE TEHNOLOGIJE ČRTNE KODE AMORTIZACIJA INFORMACIJSKE PODPORE IN STROJNE OPREME ANALIZA UČINKOVITOSTI PREDLAGANE REŠITVE DISKUSIJA REZULTATOV ZAKLJUČEK OCENA UČINKOVITOSTI STROŠKOVNA ANALIZA UVEDBE TEHNOLOGIJE ČRTNE KODE POGOJI ZA UVEDBO MOŢNOST NADALJNJEGA RAZVOJA LITERATURA IN VIRI Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje V

7 Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje VI

8 SEZNAM SLIK SLIKA 1: TLORISNI PRIKAZ SKLADIŠČNE INFRASTRUKTURE SLIKA 2: REGALNO SKLADIŠČE Z EKOLAKI SLIKA 3: SKLADIŠČENJE SUROVIN, NAMENJENIH PROIZVODNJI SLIKA 4: KONČNI IZDELKI V "BIG BAG" VREČAH SLIKA 5: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA USKLADIŠČENIH IN IZDANIH SUROVIN V LETU SLIKA 6: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA USKLADIŠČENIH IN IZDANIH PROIZVODOV V LETU SLIKA 7: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA IZDANIH SUROVIN IN PREJETIH PROIZVODOV V LETU SLIKA 8: PRIKAZ PROCESA SPREJEMA SUROVIN SLIKA 9: GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH DELEŢEV PRI SPREJEMU IN SKLADIŠČENJU SUROVIN SLIKA 10: PRIKAZ PROCESA KOMISIONIRANJA IN IZDAJE SUROVIN IZ SKLADIŠČA V PROIZVODNJO SLIKA 11: GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH DELEŢEV V PROCESU KOMISIONIRANJA IN IZDAJE SUROVIN IZ SKLADIŠČA V PROIZVODNJO SLIKA 12: PRIKAZ PROCESA PREDAJE PROIZVODOV V SKLADIŠČE SLIKA 13: GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH DELEŢEV V PROCESU PREDAJE PROIZVODOV IZ PROIZVODNJE V SKLADIŠČE SLIKA 14: PRIKAZ PROCESA ODPREME PROIZVODOV SLIKA 15: GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH DELEŢEV V PROCESU KOMISIONIRANJA IN ODPREME PROIZVODOV 38 SLIKA 16: PRIKAZ VZROČNO-POSLEDIČNEGA DIAGRAMA SLIKA 17: PRIMER PREDLAGANEGA ROČNEGA TERMINALA SLIKA 18: PRIMER DOSEDANJE NALEPKE SLIKA 19: PRIMER OSNOVNE LOGISTIČNE NALEPKE SLIKA 20: PRIMER EAN-13 KODE SLIKA 21: VISEČA ETIKETA ZA TALNO OZNAČITEV SLIKA 22: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA OPRAVIL PRI SKLADIŠČNEM POSLOVANJU SLIKA 23: GRAFIČNI PRIKAZ PRIMERJAVE TRAJANJA PROCESOV SLIKA 24: PRIMERJAVA SKUPNEGA ČASA MED OBSTOJEČIM STANJEM IN PRENOVLJENIM STANJEM Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje VII

9 SEZNAM TABEL TABELA 1: KOLIČINE USKLADIŠČENIH IN IZDANIH SUROVIN V LETU TABELA 2: KOLIČINE USKLADIŠČENIH IN IZDANIH PROIZVODOV V LETU TABELA 3: PRIKAZ IZDANIH SUROVIN IN PREJETIH PROIZVODOV V LETU TABELA 4: PROCESNA KARTA ZA SPREJEM SUROVIN IN SKLADIŠČENJE TABELA 5: PROCESNA KARTA KOMISIONIRANJA IN IZDAJE SUROVIN IZ SKLADIŠČA V PROIZVODNJO TABELA 6: PROCESNA KARTA PREDAJE PROIZVODOV IZ PROIZVODNJE V SKLADIŠČE TABELA 7: PROCESNA KARTA ZA KOMISIONIRANJE IN ODPREMO PROIZVODOV TABELA 8: PRIKAZ IZRAČUNA INVESTICIJE VPELJAVE TEHNOLOGIJE ČRTNE KODE TABELA 9: PROCESNA KARTA ZA SPREJEM SUROVIN IN SKLADIŠČENJE TABELA 10: PROCESNA KARTA KOMISIONIRANJA IN IZDAJE SUROVIN IZ SKLADIŠČA V PROIZVODNJO TABELA 11: PROCESNA KARTA ZA PREDAJO PROIZVODOV IZ PROIZVODNJE V SKLADIŠČE TABELA 12: PROCESNA KARTA KOMISIONIRANJA IN ODPREME PROIZVODOV TABELA 13: ČAS TRAJANJA PROCESOV OBSTOJEČEGA STANJA ZA OBDOBJE ENEGA MESECA TABELA 14: ČAS TRAJANJA PROCESOV PRENOVLJENEGA STANJA ZA OBDOBJE ENEGA MESECA TABELA 15: MESEČNO TRAJANJE SKLADIŠČNIH PROCESOV OBSTOJEČEGA IN PRENOVLJENEGA STANJA TABELA 16: SKUPNI STROŠKI IN PRIHRANKI Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje VIII

10 SEZNAM KRATIC TSE transportno skladiščna enota KČ koristen čas PČ potreben čas NČ nekoristen čas S opravljena pot ON odpremni nalog RFID radiofrekvenčna identifikacija ID ident EAN European Article Number (črtna koda) SSCC Serial Shipment Container Code IS informacijski sistem VP vrsta prometa MB masterbatch PL praškasti laki PE poslovna enota Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje IX

11 UVOD Logistika je menedţment vseh aktivnosti v zvezi s premikanjem in skladiščenjem ter s tem povezanimi aktivnostmi, ki nastopajo med točkama dobave in porabe. Poslanstvo logistike je zagotoviti strankam storitev v skladu z njihovimi potrebami in zahtevami na najbolj učinkovit način. Osnovni cilj logistike je zagotoviti prave dobrine in storitve na pravem mestu ob pravem času, pri čemer je cena vsega tega najniţja. Osnovna zahteva vsakega podjetja je učinkovito, moderno in profesionalno poslovanje. Vsako proizvodno podjetje potrebuje za svoje poslovanje skladišče. Skladišča so lahko javna ali pa v lasti podjetja. Namenjena so shranjevanju blaga, da lahko proizvodnja deluje nemoteno. Vse več pozornosti se posveča ustreznemu načrtovanju skladišč in pravilni izbiri skladiščne tehnologije in opreme, saj neurejena skladišča ter neučinkovita skladiščna tehnologija povzročajo podjetju stroške. Podjetja dojemajo, da je aţurnost in sledljivost zalog v skladišču bistvenega pomena vsakega poslovnega procesa. To je moţno doseči z dobro informacijsko podporo, ki v vsakem trenutku nudi podatke o dejanski zalogi, kje in koliko se nahaja določenega blaga v skladišču, ter podatke o procesih, ki so se ali pa se še izvajajo v skladišču. Z učinkovitim skladiščnim poslovanjem lahko podjetje zagotavlja in omogoča nemoteno poslovanje, prihranke pri času, prostoru in minimalne stroške skladiščenja. Opredelitev problema, ki je predmet raziskovanja Obstoječ sistem povzroča nepreglednost trenutnega stanja v skladišču ter podjetju povzroča negativne posledice, ki se izraţajo kot izguba časa, zmote pri vnosu podatkov, napake pri odpremi, nadure ter posledično nezadovoljstvo skladiščnikov. Nadzor nad skladiščem je v veliki meri podvrţen človeškim vplivom. V praksi je dokazano, da smo ljudje veliko bolj nagnjeni k napakam kot pa sodobna tehnologija, podprta z računalniškimi programi, zato bi bilo potrebno spodbuditi uvajanje elektronskega poslovanja z uporabo tehnologije črtne kode. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 1

12 V okviru diplomskega dela smo predstavili podjetje in problem, ki nastaja v trenutnem načinu skladiščnega poslovanja, teoretične razlage in osnove tehnologije črtne kode ter vpliv tehnologije črtne kode na skladiščno poslovanje. Sledil bo prikaz obstoječega stanja skladiščnega poslovanja ter teţav in pomanjkljivosti, ki nastajajo pri obstoječem poslovanju, predlog rešitve za obstoječe poslovanje, prikaz ocene vrednosti investicije ter prikaz prednosti, ki bi jih prinesel novi način poslovanja. Glavni namen diplomskega dela je poglobljena predstavitev tehnologije črtne kode v analiziranem podjetju, s ciljem povečanja učinkovitosti skladiščnega poslovanja. Cilji in teze diplomskega dela Namen diplomskega dela je analiza obstoječega stanja skladiščnega poslovanja v PE Kemija Mozirje. Cilj diplomskega dela se navezuje na predstavitev nove organiziranosti skladiščnega poslovanja ter uvedba tehnologije črtne kode. Cilji diplomskega dela so: predstaviti teoretične podlage; predstaviti in analizirati obstoječe stanje skladiščnega poslovanja; opisati predlagano rešitev vpeljava tehnologije črtne kode; analizirati učinkovitost uvedbe tehnologije črtne kode; ovrednotiti investicijo uvedbe tehnologije črtne kode. Teze: obstoječ sistem skladiščnega poslovanja povzroča nepreglednost trenutnega stanja v skladišču in podjetju prinaša negativne posledice; predlagana uvedba tehnologije črtne kode omogoča učinkovito skladiščno poslovanje; predlagana uvedba tehnologije črtne kode omogoča zmanjšanje števila napak; predlagana uvedba tehnologije črtne kode omogoča povečanje kakovosti storitev; predlagana uvedba tehnologije črtne kode omogoča zniţanje stroškov; predlagana uvedba tehnologije črtne kode omogoča povečanje nadzora nad stanjem zaloge blaga ter sledljivost blaga v skladišču. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 2

13 Predstavitev okolja Cinkarna Celje je kemijskopredelovalno podjetje in je dandanes v veliki meri namenjeno proizvodnji in trţenju pigmenta titanovega dioksida. Podjetje ima izredno raznolik proizvodni program, proizvaja namreč več kot različnih proizvodov, diverzificiranost programa pa podjetju zagotavlja stabilnost in bistveno zmanjšuje tveganost njegovega poslovanja. Cinkarna Celje je organizirana kot sestav 6 proizvodnih poslovnih enot, storitvene poslovne enote in strokovnih sluţb. Ena izmed proizvodnih poslovnih enot, ki deluje v okviru delniške druţbe, je PE Kemija Mozirje. Njena dejavnost zajema razvoj, proizvodnjo in prodajo izdelkov zaščite osnovnih površin in masterbatchev, ki so namenjeni tako selektivno izbranim kupcem kot tudi široki potrošnji. Naša osnovna dejavnost zajema tri osnovne programe: praškasti laki, premazi in masterbatchi. Avtorju tega diplomskega dela je bilo v mesecu aprilu 2010 dodeljeno mesto vodje skladišča. V kratkem času je lahko hitro spoznal, kakšno funkcijo ima skladišče v zgoraj predstavljenem podjetju. Glavni problem, na katerega se bomo osredotočili, je zagotavljanje sledljivosti materialov in produktov ter učinkovitost skladiščnega poslovanja. Predpostavke in omejitve raziskave Diplomsko delo temelji na naslednjih predpostavkah: obstoječ sistem povzroča nepreglednost trenutnega stanja v skladišču in podjetju prinaša negativne posledice; v praksi obstajajo učinkoviti načini elektronskega poslovanja z uporabo tehnologije črtne kode; najprimernejša rešitev za učinkovitejše skladiščno poslovanje je vpeljava tehnologije črtne kode; vpeljava tehnologije črtne kode omogoča izboljšanje sledljivosti materiala, embalaţe in produktov, zmanjšuje stroške skladiščnega poslovanja ter omogoča izboljšanje učinkovitosti skladiščenja. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 3

14 Omejitve pri izdelavi diplomskega dela so naslednje: omejitev na konkreten primer skladiščnega poslovanja v omenjenem podjetju; omejen dostop do določenih podatkov in informacij. Predvidene metode raziskovanja Uporabljena metoda diplomskega dela je poslovna raziskava, ki se nanaša na posamezno funkcijo podjetja, v tem primeru na skladiščno poslovanje. Vsebina diplomskega dela zajema teoretični in praktični del, v katerem bo uporabljen analitični pristop raziskovanja in naslednje metode: Metode, ki jih bomo uporabili pri teoretičnem delu: metoda kompilacije postopek povzemanja stališč in spoznanj različnih avtorjev iz strokovne literature ter pregleda elektronskih virov; metoda komparacije primerjava pridobljenih podatkov s teoretičnimi koncepti; metoda klasifikacije definiranje pojmov; metoda deskripcije opisovanje dejstev in procesov. Metode, ki jih bomo uporabili pri praktičnem delu: metoda sinteze razčlenjevanje ugotovitev iz prakse in teorije; metoda analize povezovanje teoretičnih pogledov in preverjanje izidov iz prakse v celoto; metoda tabelarnega in grafičnega prikazovanja ter njegova interpretacija. Pri praktičnem delu bodo uporabljene izkušnje iz praktičnega usposabljanja in dela v izbranem podjetju. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 4

15 1 SKLADIŠČNO POSLOVANJE Potočnik (1998, str ) navaja:»cilj skladiščnega poslovanja je minimiziranje skladiščnih stroškov ob zagotovitvi načrtovane stopnje oskrbe proizvodnje z materiali in kupcev s končnimi izdelki.«lambert in Stock (1993, str. 263) sta mnenja, da je skladiščenje sestavni del vsakega logističnega sistema. Ima pomembno vlogo pri doseganju zadovoljstva kupcev. Je aktivnost, ki povezuje proizvajalca in kupca. Skladiščenje lahko definiramo kot del logističnega sistema podjetja, ki skladišči blago v in med točkami izvora in porabe blaga ter zagotavlja informacije o stanju, pogojih in razpoloţljivosti skladiščnega blaga. Skladiščenje je zelo široko in pomembno področje poslovanja v vsakem podjetju, saj nam sluţi kot nekakšen»amortizer«za normalni potek delovanja pri materialnih tokovih. S tem omogoča delovanje številnih drugih funkcij, predvsem nabave, proizvodnje in prodaje, saj zagotavlja nemoteno in pravočasno oskrbovanje. Osnovni tok materiala teče od dobavitelja prek nabave, proizvodnje in prodaje do kupca (Potočnik 1998, str. 99). 1.1 Opredelitev skladišč Na način poslovanja v skladiščih in na skladiščne naloge bistveno vplivajo tudi vrste skladišč. Določena vrsta skladišča in način njegove izgradnje omogoča popolnoma določene načine razporejanja materiala in metode dela v skladišču. Izbrana vrsta skladišča mora omogočati: ohranitev količine in kakovosti uskladiščenega materiala; čim niţje stroške shranjevanja in čuvanja materiala; varnost dela v skladišču. Izbor vrste skladišča pa tudi njegove notranje ureditve in sistema razporejanja materiala je odvisen od številnih pogojev. Najpomembnejši so: vrsta materiala, ki ga uskladiščujemo, z vsemi njegovimi lastnostmi; količina uskladiščenega materiala; Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 5

16 pogostost prevzemanja in izdajanja; organizacija prevzema, shranjevanja in izdaje. Ne glede na to, kaj je v skladišču hranjeno, pa naj bo to vhodni material ali pa končni izdelki, so osnovne naloge skladiščne dejavnosti vedno enake. Osnovne naloge skladiščne dejavnosti so (Lerher & Potrč, 2009): prevzem in izdaja materiala; uskladiščenje shramba materiala ter zaščita blaga pred poškodbami; pravočasno zagotavljanje količine materiala za nemoteno proizvodnjo; vodenje evidence o količini uskladiščenega materiala in gotovih proizvodov. Da bi zadostili tem pogojem, mora skladišče izpolnjevati naslednje zahteve (Kaltnekar, 1993, ): skladiščni tip in njegova notranja ureditev morata zagotoviti čim manj manipulacij v skladišču, čim krajše transportne poti, čim manj premeščanj in nobenih zastojev v transportu; material mora biti uskladiščen pregledno in dosegljivo, tok materiala od prevzema do izdaje mora biti jasen in nedvoumen, ţe pri uskladiščevanju je treba misliti na izdajo materiala, ves sistem skladiščenja je treba postaviti tako, da ga lahko nadziramo; omogočati mora uskladiščevanje celih transportnih enot brez razformiranja, material naj po moţnosti ostane v embalaţi; naj bo ustrezno priključeno na prometnice zunanjega in notranjega transporta, kar bo omogočalo neoviran odvoz in dovoz materiala; omogoča naj čim enakomernejšo razporeditev dela, čim manj konic v delu in kratke čakalne čase; zagotavlja naj ohranjanje kvalitete uskladiščenega materiala z organizacijskimi in tehničnimi rešitvami; zgrajeno naj bo tako, da omogoča fleksibilnost ob različnih spremenjenih pogojih znotraj in zunaj podjetja; omogoča naj smotrno organizacijo celotnega skladiščnega in materialnega poslovanja z ustrezno pripravo skladiščnega dela. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 6

17 Uspešnost skladiščnega poslovanja je v veliki meri odvisna od zadovoljitve zgornjih zahtev. Skladišča ločimo po različnih kriterijih. Po namenu loči Andolšek (1975, 10 14): skladišča za shranjevanje materiala, ki je namenjen za transport: ţelezniška, kamionska, luška, letališka, špedicijska, carinska in javna skladišča; v njih skladiščimo širok asortiment materiala v velikih količinah; industrijska skladišča: skladiščni material zagotavlja nemoten in neprekinjen planski potek proizvajalnega delovnega procesa, torej ločimo: o obratna skladišča, v katerih skladiščimo reţijski material, obrobni inventar in nadomestne dele; o proizvodna skladišča, v katerih hranimo surovine, pomoţni material, kupljene dele in montaţne elemente, ter o skladišča gotovih izdelkov, ki so namenjeni prodaji ali odpošiljanju; distribucijska (trgovinska) skladišča: lahko so splošna za velik asortiment; blaga ali specialna, lahko celo za eno vrsto blaga (temu ustrezajo notranja ureditev, notranji transport in mehanizacija ter skladiščna dokumentacija); blago lahko tudi preembaliramo ali dodelamo. Po načinu gradnje: zaprta skladišča (narava materiala zahteva, da je skladiščenje varno), ki so zidana, zaklenjena in varovana; navadno imajo več oddelkov, v katerih shranjujemo materiale, ki zahtevajo različne razmere za uskladiščenje; pokrita skladišča za manj vreden material, ki ga je treba zaščititi le pred padavinami; vlaga, temperaturne spremembe in prepih materialu ne škodujejo; odprta skladišča so nepokrita; v njih skladiščimo material, ki ni občutljiv na vremenske in toplotne spremembe; navadno ima velike dimenzije in teţo: o specialna skladišča; o za zelo vreden material (trezorji); o za material, ki ga je treba zaščititi pred zunanjimi vplivi (silosi, skladišča za vnetljivo in eksplozivno blago). Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 7

18 Po velikosti in teži: skladišča za teţek in voluminozen material in skladišča drobnega materiala. Po vrsti materiala: skladišča sipkega materiala (bunkerji za premog, pesek in razne kemikalije, bazeni in silosi ); skladišča kosovnega materiala (razni sistemi palic in predalov). Po stopnji centralizacije: glavna ali centralna skladišča so tista, ki sprejemajo in evidentirajo ves material, ki je namenjen podjetju; pomoţna skladišča so decentralizirani deli glavnih skladišč in skrajšujejo poti (obratna, priročna, sprejemna, pripravljalna in specialna skladišča). Po opremljenosti: visokoregalna skladišča so večnadstropna skladišča, ki so povsem avtomatizirana; vsako nadstropje predstavlja svoj regal, na katerem je material naloţen na paletah ali v drugi embalaţi; material v regalnem skladišču premikamo z regalnimi dvigali; regalno vozilo ga s posebnimi vilicami vlaga ali jemlje, prevzema ali oddaja pa ga na posebnih mestih ali na posebnih transportnih napravah pred regali; regalna dvigala lahko upravljamo v vzdolţni in navpični smeri (Potočnik 1998, str. 32). Oblak (1997) navaja štiri vrste skladišč:»tovorna skladišča so imenovana tudi skladišča končnih izdelkov; nameščena so blizu proizvodnje in sprejemajo na tem kraju končne izdelke zaradi premeščanja časa med proizvodnjo in prodajo blaga. Ta čas naj bi bil čim krajši. Centralna skladišča pomenijo tovarniškim skladiščem zaporedno funkcijo skladiščenja. Njihovo število je omejeno, vendar pa skladiščijo celoten asortiment izdelkov, ki jih podjetje proizvaja. Njihova funkcija je, da po potrebi dopolnijo manjkajoče zaloge tam, kjer jih ni. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 8

19 Naloga območnih skladišč je, da zagotovijo hrambo materiala oziroma blaga, dokler ga ne potrebujejo v proizvodnji ali na prodajnem trgu v neki regiji. S tem razbremenijo hranjenje zalog v drugih skladiščih. Izdajna skladišča so na najniţji stopnji zaporedja skladiščenja in so razporejena decentralno na celotnem prodajnem območju blaga. Njihova naloga je, da iz uskladiščenih količin blaga sestavljajo količinske enote blaga po zahtevah odjemalcev in jih pripravijo ter predajo v odpremo.«po funkcionalnosti lahko razdelimo skladišča na (Knez, Cedilnik & Semolič, 2007, str. 172): skladišča nabavljenega materiala; medfazna skladišča; pripravljalna ali zbirna skladišča; skladišča gotovih izdelkov; posebna skladišča (orodja, embalaţa, oprema, gorivo, odpadki). 1.2 Skladiščni procesi proizvodnega podjetja Organizacija skladiščnega poslovanja je tesno povezana s skladiščnimi viri in s temeljnimi skladiščnimi procesi. Potrč (2009) trdi, da v skladišču sodelujejo naslednji skladiščni viri: transportno-skladiščna enota predstavlja paleto (ponavadi euro paleto), ki je naloţena s proizvodi, ustrezno označena (uporaba črtne kode) ter pripravljena za izvedbo skladiščne operacije. V primeru dimenzijsko manjšega tovora lahko osnovo za transportno skladiščno enoto predstavlja tudi zaboj; skladiščni sistem zajema skladiščni prostor, skladiščno opremo in transportna sredstva, ki omogočajo izvajanje skladiščnih operacij. Skladiščni sistemi se lahko med sabo močno razlikujejo, in sicer od najenostavnejših odlagalnih polic do visoko zmogljivih avtomatiziranih regalnih skladiščnih sistemov; oprema za potrebe komisioniranja priprava za skeniranje črtne kode; računalniški sistem predstavlja računalniško opremo za krmiljenje in neposredni nadzor skladiščne opreme in transportno-skladiščnih sredstev; Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 9

20 transportno-skladiščna oprema zagotavlja učinkovito izvajanje vseh skladiščnih operacij v skladiščnem sistemu; skladiščni delavci predstavljajo pomemben člen v skladiščni organizacij, saj je učinkovitost skladišča v veliki meri odvisna od njihove prisotnosti v skladišču. Potrč (2009) je mnenja, da je organizacija skladiščnega poslovanja povezana s temeljnimi procesi, ki se izvajajo v skladišču. Blago, ki prihaja v skladišče z zunanjim ali notranjim transportom, prehaja skozi različne faze, ki jih imenujemo skladiščni procesi. Tok blaga skozi skladišče je ponazorjen z naslednjimi procesi: prevzem blaga; uskladiščenje blaga; komisioniranje blaga; odprema blaga Prevzem blaga Prevzem blaga je začeten proces, pri katerem se prevzame material oziroma blago, ki pride v skladišče. Aktivnosti, ki se vršijo pri prevzemu materiala, so raztovarjanje materiala, pripeljanega v skladišče, ter količinska in kakovostna kontrola. Potrebno je zabeleţiti preseţek, primanjkljaj ali poškodbe sprejetega materiala. Prevzem se vrši na podlagi dokumentov (prevzemnica, interna dobavnica, povratnica), na katerih mora biti zabeleţeno ime in količina sprejetih izdelkov, datum ter informacije o viru, od katerega je bilo blago pripeljano. Prav tako je pri sprejemu potrebno zabeleţiti, če so kakšna neskladja v količini in če je prišlo do poškodbe blaga Uskladiščenje blaga Uskladiščenje blaga velja za najosnovnejši proces v skladiščnem poslovanju. Gre za hrambo blaga v objektu, imenovanem skladišče. Način skladiščenja blaga je odvisen od naslednjih dejavnikov (Potrč, 2009): vrste blaga (kosovni material na skladiščni osnovi, razsuti material, material v tekočem ali plinastem stanju, eksplozivni material ); Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 10

21 tehnološke karakteristike blaga (določene vrste blaga so občutljive na vlago, toploto, nekatere je potrebno zamrzniti pri nizkih temperaturah ); prostorska kapaciteta skladišča Komisioniranje blaga Komisioniranje pomeni zbiranje blaga iz skladišča glede na vsebino in količino na posameznih komisionirnih listih. Ta proces, v primerjavi z ostalimi, zahteva največ časa in pogosto povzroča največ stroškov. Zahteva dobro planiranje, nadzor, računalniške sisteme in opremo za pomoč komisioniranju. Poznamo tri oblike komisioniranja: ročno komisioniranje (komisionar k blagu), avtomatizirano (blago h komisionarju) ter kombinacijo prejšnjih dveh. Pri ročnem komisioniranju, komisionar na podlagi komisionirnih listov ali opreme za komisioniranje nabira blago. Do blaga gre peš ali pa s prevoznim sredstvom. Pri drugi obliki, avtomatiziranem komisioniranju, se uporablja računalniško voden sistem, da se naloţi zahtevano blago z različnih lokacij in v pravi količini. Tretji način je kombinacija ročnega in avtomatiziranega komisioniranja. Pri komisioniranju se uporabljajo različni tipi strategij, po katerih se nabira blago. Vsaka strategija omogoča večjo produktivnost, skrajšanje časa ter skrajšanje poti, po kateri se giblje komisionar. Lahko se tudi komisionira brez strategije komisioniranja, pri čemer je pot komisioniranja do blaga naključna in s tem je tudi delo manj produktivno. Komisioniranje velja kot delovno najbolj intenziven in stroškovno najdraţji proces za skoraj vsako skladišče v praksi. Ocenjuje se, da zavzemajo stroški komisioniranja blaga tudi do 55 % celotnih stroškov skladiščenja blaga Izdajanje blaga Zaključni proces je odprema blaga do naročnika. Gre za aktivnost premikanja pripravljenih paketov na prevozno sredstvo, ki jih distribuira do naročnika. V skladišču Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 11

22 je določen prostor, ki je namenjen odpremi blaga. Ta prostor mora omogočati enostaven dostop vozil, povezavo s prometom in prostor za odlaganje blaga. 1.3 Informacijska podpora skladiščnemu poslovanju Za učinkovito in celostno delovanje skladiščnega sistema so pomembni informacijski sistem in naprave, ki so nanj povezane. Zajem podatkov in prenos doseţemo s številnimi tehnologijami, ki morajo zagotavljati pomoč pri skladiščnem poslovanju in omogočati izmenjavo informacij z vsemi sodelujočimi v oskrbni verigi. Informacijska podpora skladiščnemu procesu omogoča (Potrč, 2009): nadzor nad logističnimi dogodki, ki zajemajo vse dokumentarne zahtevke, ki se pretočijo iz ostalih sistemov in zahtevajo določene aktivnosti v skladišču blaga; nadzor nad delovnimi procesi. Logistični dogodki sproţijo ustrezne delovne procese, ki se izraţajo v obliki delovnih nalog. Delovni nalogi povzročijo določene standardne aktivnosti z blagom v okviru skladišča; nadzor nad blagom. Blago moramo nadzirati zaradi njegovih lastnosti, posebnih pogojev skladiščenja, nadzora nad embalaţo itn.; nadzor nad prostorom. Ustrezno vodenje blagovnega skladišča zahteva primerno razporeditev blaga glede na razpoloţljiv prostor vhodnih mest, zalog, komisionirnih mest, odlagalnih mest, vračila blaga itn.; nadzor nad materialnimi sredstvi in človeškimi viri. Vsak delovni proces v blagovnem skladišču zahteva ustrezno zasedbo delavcev in materialnih sredstev Črtna koda Najbolj razširjena tehnologija v skladiščnem poslovanju je črtna koda. Črtna koda omogoča učinkovitejše delo, ker odpravlja človeške napake in omogoča hitrejši in natančnejši zajem podatkov z embalaţe in etiket. V pomoč je tudi pri vodenju evidenc v skladišču in pri inventuri. Z uporabo črtne kode ne prihaja do zamenjave ID-ja artikla in zato ne pride do nepravih zalog v skladišču. Z uvedbo črtne kode ni mogoče prehitevati dogodkov, zaloga je točna in aţurna. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 12

23 Cilj uvedbe črtne kode v proizvodnjo je nadziran avtomatski zajem podatkov v črtnih kodah z ustreznimi čitalniki za črtno kodo ali ročnimi računalniki. Črtne kode izpisujejo posebej za to izdelani tiskalniki etiket. Lahko pa so natisnjeni na dokumentih poleg števil, ki se pogosto vnašajo v program. Poleg tiskalnikov, čitalnikov in mobilnih terminalov ne gre zanemarjati pomembnosti izbire ustreznih nalepk oziroma etiket. Ustreznost pogojujejo najrazličnejši dejavniki okolja in okoliščine, v katerih je označeno blago skladiščeno. Ko črtno kodo vpeljemo v proizvodnjo, nam v povezavi s proizvodnim informacijskim sistemom omogoča naslednje funkcionalnosti proizvodnega procesa: olajšano obvladovanje proizvodnih nalogov; spremljanje blaga in učinkovitosti proizvodnje; sledljivost proizvodov; skrajšanje proizvodnega cikla; večja izkoriščenost proizvodnih virov; zmanjšanje števila napak; hitrejši vnos podatkov; avtomatsko niţanje zalog; preprečevanje izgube pomembnih podatkov; višja tehnološka stopnja proizvodnje; racionalizacija delovnih mest. Z zajetimi podatki v črtnih kodah se v proizvodnem informacijskem sistemu avtomatsko ustrezno zniţajo zaloge, natančno se tudi ve, kdaj je bil določen izdelek narejen, kdo je na njem delal, katere postopke obdelave je delavec izvajal ter kateri materiali so bili v procesu proizvodnje tega izdelka porabljeni. Črtna koda tako sluţi kot podpora pri spremljanju dela delavcev, kjer spremljamo njihove operacije, s čimer omogočimo objektivnejše nagrajevanje na podlagi dokumentiranega dela ("Kaj je črtna koda?" [Leoss, d.o.o.], b.d.). Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 13

24 1.4 Povzetek poglavja Vsako skladiščno poslovanje je ne glede na prednosti, ki jih prinaša, predvsem dodaten strošek, zato morata biti prostor in količina dela zaposlenih skrbno načrtovana in čim bolj racionalizirana za vso skladiščeno blago. Dejansko potrebno skladiščno količino in ţe dejansko skladiščno količino v skladišču je laţje in pravilneje določiti, če je skladiščno poslovanje podprto z ustreznim informacijskim sistemom. Tako trgovina kot tudi proizvodnja sta ţivi stvari, ki se nenehno spreminjata in obračata. Za usklajenost podatkov pa lahko poskrbi učinkovita informacijska podpora v skladiščnih procesih. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 14

25 2 PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V PE KEMIJA MOZIRJE PE Kemija Mozirje je ena izmed poslovnih enot in deluje v okviru delniške druţbe Cinkarna Celje. Naša dejavnost zajema razvoj, proizvodnjo in prodajo izdelkov zaščite osnovnih površin (praškasti laki in premazi) in masterbatchev, ki so namenjeni tako selektivno izbranim kupcem kot tudi široki potrošnji. 2.1 Opredelitev skladiščnega sistema v PE Kemija Mozirje V skladiščih naše enote so nabavljeni materiali oz. surovine ter gotovi proizvodi. Naša skladišča so pomoţna, centralno skladišče pa je v Celju. V večini imamo zaprta skladišča z betonsko površino ali s pohodno oz. povozno površino iz klinker plošč, saj je v njih shranjeno blago večje vrednosti, voluminozno blago in drobni material. Nekatera naša skladišča so locirana na prostem, so pa pokrita in zamreţena z betonsko, z asfaltirano betonsko površino ali z lovilnim bazenom. V odprtih skladiščih so shranjene vnetljive tekočine in topila. Slika 1: Tlorisni prikaz skladiščne infrastrukture vir: PE Kemija Mozirje, Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 15

26 V legendi je razviden pomen posameznih simbolov, ki so prikazani na zgornji sliki. V prilogi je prikazana podrobna opredelitev skladišč v PE Kemija Mozirje. Legenda: Skl. 1 Skl. 2A Skl. 2B Skl. 3 Skl. 4 Skl. 5 Skl. 6 Skl. 7 Skl. 8 Skl. 9 Skl. 10 Skl. 11 Skl. 12 Skl. 13 skladišče embalaţe, surovin in gotovih izdelkov skladišče premazov skladišče razredčil skladišče nevarnih kemikalij in nevarnih embalaţ skladišče embalaţe, trdih surovin skladišče vnetljivih tekočin skladišče polnila in pigmenta za MB skladišče temperaturno občutljivih surovin in izdelkov skladišče polproizvodov skladišče za potrebe MB skladišče pigmentov skladišče za potrebe PL skladišče gotovih izdelkov skladišče polnil Slika 2: Regalno skladišče z ekolaki Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 16

27 Slika 3: Skladiščenje surovin, namenjenih proizvodnji Slika 4: Končni izdelki v big bag vrečah V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili pretočno zmogljivost skladišč praškastih lakov v letu 2010, procese sprejema in skladiščenja surovin, komisioniranje in izdajo surovin, predaje proizvodov iz proizvodnje v skladišče ter komisioniranje in odpremo proizvodov. Predstavljeni bodo zastoji v procesu, kakor tudi teţave, s katerimi se delavci srečujemo pri opravljanju vsakodnevnih nalog. 2.2 Pretočna zmogljivost skladišč Frekvenca uskladiščenja in izdaje surovin V Tabeli 1 so prikazane količine uskladiščenih in izdanih surovin v tonah v obdobju od januarja do decembra Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 17

28 Tabela 1: Količine uskladiščenih in izdanih surovin v letu 2010 Obdobje Število uskladiščenih surovin v tonah Število izdanih surovin v tonah Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Skupaj 3.689, ,00 Slika 5 prikazuje grafični prikaz količine uskladiščenih in izdanih surovin v tonah v obdobju od januarja do decembra Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 18

29 količine surovin v tonah Slika 5: Grafični prikaz števila uskladiščenih in izdanih surovin v letu USKLADIŠČENE SUROVINE (t) IZDANE SUROVIN (t) Frekvenca uskladiščenja in izdaje proizvodov V Tabeli 2 so prikazane količine uskladiščenih in izdanih proizvodov v tonah v obdobju od januarja do decembra Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 19

30 Tabela 2: Količine uskladiščenih in izdanih proizvodov v letu 2010 Obdobje Število uskladiščenih proizvodov v tonah Število izdanih proizvodov v tonah Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Skupaj 3.750, ,00 Slika 6 prikazuje grafični prikaz količin uskladiščenih in izdanih proizvodov v tonah v obdobju od januarja do decembra Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 20

31 količine proizvodov v tonah Slika 6: Grafični prikaz števila uskladiščenih in izdanih proizvodov v letu USKLADIŠČENI PROIZVODI (t) IZDANI PROIZVODI (t) Frekvenca izdanih surovin in prejetih proizvodov Na podlagi števila izdanih surovin in prejetih proizvodov iz proizvodnje je v Tabeli 3 in na Sliki 7 prikazana razlika med številom izdanih surovin in številom uskladiščenih proizvodov v tonah v obdobju od januarja do decembra Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 21

32 Tabela 3: Prikaz izdanih surovin in prejetih proizvodov v letu 2010 Obdobje Število izdanih surovin v tonah Število prejetih proizvodov v tonah Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Skupaj 3.746, ,00 Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 22

33 tone Slika 7: Grafični prikaz števila izdanih surovin in prejetih proizvodov v letu IZDANE SUROVINE (t) PREJETI PROIZVODI (t) 2.3 Skladiščni procesi Sprejem in skladiščenje surovin Ob prihodu surovin vratar obvesti skladiščnika o prispeli pošiljki. Skladiščnik ali komisionar nato razloţi surovine z za to namenjenimi sredstvi ter prevzame dobaviteljevo dokumentacijo. Surovine postavi na mesto, imenovano rumeno skladišče, ki je namenjeno prevzemu. Ob prihodu surovin skladiščnik tudi preveri količino, stanje embalaţe, kode in naziv materiala prispele surovine ter jih primerja s podatki na dobavnici dobavitelja. O neskladnosti prispele pošiljke z dokumenti obvesti referenta skladiščne sluţbe. Sledi administrativni prevzem, s katerim vpiše prejem surovin v vnosno masko aţuriranje eksternega prometa v informacijski sistem. Podatke za vnos pridobi iz dobavnih dokumentov, tehtnega lista (če je bil material tehtan) in reklamacijskega zapisnika (če je bil izstavljen). Vhodno kontrolo kakovosti izvaja kontrola kakovosti v poslovni enoti skladno s postopki, predpisanimi z navodili za delo. Na osnovi obvestila o prispeli pošiljki opravi vzorčenje. Materiali, ki so v fazi priprave za pregled oz. vzorčenje, se skladiščijo ločeno od rednih zalog in se ne smejo izdajati v uporabo. Po odvzemu Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 23

34 vzorca in ustreznem rezultatu analiz se raztovorijo med redne zaloge. Materiali se postavijo na predpisano mesto v skladišču. Upravljanje skladišča je zagotovljeno na podlagi določenega internega lota, ki se ga določi pri sprejemu surovin in datuma prevzema, ni pa zapisane identifikacijske etikete, s katero bi ustrezno označili material, ampak se ga samo fizično vpiše v skladiščno kartico, ki se nahaja v skladišču. Skladiščni proces sprejema surovin je izdelan po naslednjem principu: povprečni mesečni prevzem znaša 307 ton; povprečna TSE znaša kg, kar pomeni, da se na mesec sprejme 307 TSE; povprečno število procesov sprejema surovin znaša 32; povprečni sprejem TSE znaša 10 TSE, za kar je narejena tudi procesna karta. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 24

35 Slika 8: Prikaz procesa sprejema surovin Vir: Cinkarna Celje, 2011 V Tabeli 4 je s procesno karto prikazan zapis sprejema surovin in skladiščenja. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 25

36 Tabela 4: Procesna karta za sprejem surovin in skladiščenje OPRAVILO D KČ PČ NČ s 1 Pregled zalog Naročilo 40 3 Prevzem blaga in dokumentacije Količinski pregled surovin Prenos dokumentov do pisarne Vnos podatkov v IS in izpis sprejemnice Transport do skl. mesta za kontrolo kakovosti Skladiščenje za kontrolo kakovosti Priprava za novo ali obstoječe blago Transport do skl. mesta Skladiščenje 450 SKUPAJ RAZMERJE POGOSTOSTI SKUPEN ČAS D sekund ali 58,3 minute SKUPAJ 100 Legenda: D delovne operacije KČ koristen čas transportne operacije PČ potreben čas kontrolne operacije NČ nekoristen čas skladiščne operacije S opravljena pot zastoj Procesna karta (Tabela 4) je narejena za proces sprejema in skladiščenja surovin. Proces se nanaša na en povprečen sprejem in skladiščenje surovin. V legendi je razviden pomen posameznih simbolov. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 26

37 Slika 9: Grafični prikaz časovnih deležev pri sprejemu in skladiščenju surovin 0% 10% 90% KORISTEN ČAS POTREBEN ČAS NEKORISTEN ČAS Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deleţev: v procesu je 11 opravil; skupni čas trajanja vseh opravil je sekund ali 58,3 minute; skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas: 340 sekund; (točki 2 in 6), torej 10 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas: sekund; (točke 1, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 10 in 11), torej 90 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje nepotreben čas oz. nekoristno delo: 0 sekund (ni zastoja); skupna dolţina poti: 640 metrov; v procesu sta potrebna minimalno 2 delavca Komisioniranje in izdaja surovin iz skladišča v proizvodnjo Interni naročnik materiala preveri v ekranskem prikazu Oracle stanje zalog. Če materiala ni na zalogi, interni naročnik izstavi interno naročilo za nabavo. V primeru da material je na zalogi, interni naročnik izstavi zahtevnico v 2 izvodih in jo izpolni glede na namen porabe materiala. Naročnik materiala zahtevnico preda skladiščniku oz. referentu kot naročilo za izdajo iz skladišča. Skladiščnik oz. referent za izdajo materiala iz skladišča preda material naročniku in dopolni zahtevnico z izdano količino in Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 27

38 ostalimi podatki ter te podatke vnese v masko aţuriranje internega prometa. Če se neporabljen material vrne v skladišče, se izda povratnica (storno izdajnica). Skladiščni proces izdaje surovin je izdelan po naslednjem principu: povprečna mesečna izdaja znaša 312 ton; povprečna TSE znaša kg, kar pomeni, da se na mesec izda 312 TSE; povprečno število procesov izdaje surovin znaša 133; povprečna izdaja TSE znaša 2 TSE, za kar je narejena tudi procesna karta. Slika 10: Prikaz procesa komisioniranja in izdaje surovin iz skladišča v proizvodnjo Vir: Cinkarna Celje, Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 28

39 Tabela 5 v obliki procesne karte vsebuje zapis komisioniranja in izdaje surovin iz skladišča v proizvodnjo. Tabela 5: Procesna karta komisioniranja in izdaje surovin iz skladišča v proizvodnjo OPRAVILO D KČ PČ NČ s 1 Pregled zalog Vnos količin v IS in izpis zahtevnice Prenos zahtevnice do skladišča Iskanje surovin D Komisioniranje Kontrola komisiona Transport iz skladišča v proizvodnjo Skladiščenje za proizvodnjo Prenos zahtevnice do pisarne Vnos podatkov zahtevnice v IS 350 SKUPAJ RAZMERJE POGOSTOSTI SKUPNI ČAS D sekund ali 28,8 minute SKUPAJ 100 Procesna karta (Tabela 5) je narejena za proces komisioniranja in izdaje surovin. Proces se nanaša na eno povprečno komisioniranje in izdajo surovin. V legendi je razviden pomen posameznih simbolov. Legenda: delovne operacije KČ koristen čas transportne operacije PČ potreben čas Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 29

40 kontrolne operacije NČ nekoristen čas D skladiščne operacije S opravljena pot zastoj Slika 11: Grafični prikaz časovnih deležev v procesu komisioniranja in izdaje surovin iz skladišča v proizvodnjo 11% 38% 51% POTREBEN ČAS KORISTEN ČAS NEKORISTEN ČAS Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deleţev: v procesu je 10 opravil; skupni čas trajanja vseh opravil je sekund ali 28,8 minute; skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas: 890 sekund; (točke 2, 5 in 10), torej 51 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas: 660 sekund; (točke 1, 3, 6, 7, 8 in 9), torej 38 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje nepotreben čas oz. nekoristno delo: 180 sekund; (zastoj v točki 4), oziroma 11 % skupnega časa; skupna dolţina poti: 190 metrov; v procesu sta potrebna minimalno 2 delavca. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 30

41 2.3.3 Predaja proizvodov iz proizvodnje v skladišče Po končani proizvodnji se proizvodi zapakirajo v embalaţo, na kateri je etiketa s podatki o nazivu proizvoda, ni pa zapisane črtne kode za avtomatski zajem podatkov proizvoda. Proizvajalec evidentira proizvedene količine proizvodov. Pred predajo proizvodov v skladišče se le-ti prenesejo na posebno skladiščno mesto, medtem pa se obvezno izvede končna kontrola kakovosti. Neskladni končni proizvodi, ki ne ustrezajo predpisanim zahtevam, se izločijo, ustrezno označijo in ločeno skladiščijo. Fizično predajo proizvoda iz proizvodnje v skladišče spremlja predajnica, ki se izstavi v 2 izvodih. Zadolţena oseba za skladiščenje kontrolira prevzeto količino s količino na predajnici. Na osnovi le-te poteka vnos podatkov o proizvedenih količinah proizvodov. Vnos poteka v Oracle v zaslonski prikaz aţuriranja internega prometa. Skladiščni proces predaje proizvodov iz proizvodnje je izdelan po naslednjem principu: povprečni mesečni sprejem znaša 313 ton; povprečna TSE znaša kg, kar pomeni, da se na mesec sprejme 313 TSE; povprečno število procesov sprejema surovin znaša 35; povprečni sprejem TSE znaša 9 TSE, za kar je narejena tudi procesna karta. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 31

42 Slika 12: Prikaz procesa predaje proizvodov v skladišče Vir: Cinkarna Celje, S pomočjo procesne karte je v Tabeli 6 prikazana predaja proizvodov iz proizvodnje v skladišče. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 32

43 Tabela 6: Procesna karta predaje proizvodov iz proizvodnje v skladišče OPRAVILO D KČ PČ NČ s 1 2 Transport do proizvodnje Prevzem proizvodnje in dokumenta (predajnica) Transport do skladišča Skladiščenje Prenos predajnice do pisarne Vnos podatkov iz predajnice v IS SKUPAJ RAZMERJE POGOSTOSTI SKUPEN ČAS D 1770 sekund ali 29,5 minut SKUPAJ 100 Procesna karta (Tabela 6) je narejena za proces predaje proizvodov iz proizvodnje v skladišče. Proces se nanaša na eno povprečno predajo proizvodov iz proizvodnje v skladišče. V legendi je razviden pomen posameznih simbolov. Legenda: delovne operacije KČ koristen čas transportne operacije PČ potreben čas D kontrolne operacije NČ nekoristen čas skladiščne operacije S opravljena pot zastoj Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 33

44 Slika 13: Grafični prikaz časovnih deležev v procesu predaje proizvodov iz proizvodnje v skladišče 0% 12% KORISTEN ČAS 88% POTREBEN ČAS NEKORISTEN ČAS Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deleţev: v procesu je 6 opravil; skupni čas trajanja vseh opravil je sekund ali 29,5 minute; skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas: 210 sekund; (točki 2 in 6), torej 12 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas: sekund; (točke 1, 3, 4 in 5), torej 88 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje nepotreben čas oz. nekoristno delo: 0 sekund (ni zastoja); skupna dolţina poti: 580 metrov; v procesu sta potrebna minimalno 2 delavca Komisioniranje in odprema proizvodov V prodajni sluţbi na podlagi prejetih naročil v informacijskem sistemu izdelajo potrditve naročil kupcem, ki so osnova za pripravo odpreme. Na osnovi odpremnega Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 34

45 naloga referent odredi izdajo proizvodov za odpremo. Skladiščnik ali komisionar pripravi proizvode na odpremno mesto. Pred odpremo proizvodov mora skladiščnik ali komisionar, ki pripravlja proizvode, preveriti datum proizvodnje, naziv in rok uporabe proizvoda, odtisnjenega na etiketi embalaţe, na kateri pa ni črtne kode. Skladiščnik ali komisionar dopolni odpremni nalog z ročnim zapisom o količini in sarţi proizvoda in en izvod posreduje referentu, drugega pa prevozniku. Na osnovi enega izvoda odpremnega naloga vnese referent vse podatke, ki so ročno zavedeni na ODN v vnosno masko prodaja dopolnjevanje odpremnega naloga. Skladiščni proces izdaje proizvodov je izdelan po naslednjem principu: povprečna mesečna izdaja znaša 314 ton; povprečna TSE znaša kg, kar pomeni, da se na mesec izda 314 TSE; povprečno število procesov izdaj proizvodov znaša 168; povprečni izdaja TSE znaša 2 TSE, za kar je narejena tudi procesna karta. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 35

46 Slika 14: Prikaz procesa odpreme proizvodov Vir: Cinkarna Celje, V Tabeli 7 je s procesno karto prikazan zapis komisioniranja in odpreme proizvodov. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 36

47 Tabela 7: Procesna karta za komisioniranje in odpremo proizvodov OPRAVILO D KČ PČ NČ s 1 Prikaz in izpis odpremnega naloga Posredovanje ON komisionarju Transport do skladišča Iskanje blaga D Komisioniranje Kontrola komisiona 60 7 Transport do ovijalne naprave Ovijanje TSE Transport do vozila Nakladanje vozila Prenos ON do pisarne Vnos podatkov v IS 150 SKUPAJ RAZMERJE POGOSTOSTI SKUPEN ČAS D 1330 sekund ali 22,2 minut SKUPAJ 100 Procesna karta (Tabela 7) je narejena za proces komisioniranja in odpreme proizvodov. Proces se nanaša na eno povprečno komisioniranje in odpremo proizvodov. V legendi je razviden pomen posameznih simbolov. Legenda: delovne operacije KČ koristen čas transportne operacije PČ potreben čas Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 37

48 D kontrolne operacije NČ nekoristen čas skladiščne operacije S opravljena pot zastoj Slika 15: Grafični prikaz časovnih deležev v procesu komisioniranja in odpreme proizvodov 7% 38% 55% KORISTEN ČAS POTREBEN ČAS NEKORISTEN ČAS Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deleţev: v procesu je 12 opravil; skupni čas trajanja vseh opravil je sekund ali 22,2 minute; skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas: 490 sekund; (točke 1, 5 in 12), torej 38 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas: 720 sekund; (točke 2, 3, 6, 7, 8, 9, 10 in 11), torej 55 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje nepotreben čas oz. nekoristno delo: 120 sekund (zastoj v točki 4) oziroma 7 % skupnega časa; skupna dolţina poti: 190 metrov; v procesu sta potrebna minimalno 2 delavca. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 38

49 2.4 Informacijski sistem Zaradi razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije in zaradi zahtev uporabnikov našega poslovnega informacijskega sistema smo se v letu 1999 odločili za prehod na podatkovno bazo Oracle, kot posodobitev obstoječega računalniško podprtega informacijskega sistema. Sistem podpira zajem podatkov in prikaz informacij v vseh fazah poslovanja. V bazi Oracle so podatki organizirani v relacijske podatkovne strukture, ki pa so fizično predstavljene z dvodimenzionalnimi tabelami. Značilnost Oracle baze podatkov je, da je neodvisna od programov, ki jih uporabljamo, in lahko po potrebi dodajamo nove stolpce, kar ne vpliva na ţe delujoče programe, ki niso neposredno povezani s spremembo. Neodvisnost baze podatkov od programov pomeni, da je informacijski sistem laţe prilagajati spremembam. Oracle kot informacijski sistem se uporablja kot podpora logističnemu proizvodnemu procesu in nam s tem omogoča vpogled v stanje in gibanje zalog vhodnih in izhodnih materialov na podlagi vnosa podatkov iz spremljajočih dokumentov (predajnica, zahtevnica, odpremni nalog, dobavnica ). Preko teh dokumentov se beleţijo zaloge v skladišču. Ţe pri samem opisu procesa smo zapisali, da se pri sprejemu surovin določi interni lot in datum prevzema, ni pa zapisane identifikacijske etikete, s katero bi ustrezno označili material, ampak se ga samo fizično vpiše v skladiščno kartico, ki se nahaja v skladišču. Pri zahtevi za izdajo surovin v proizvodnjo skladiščnik na podlagi zahtevnice pripravi blago, ki se zaradi nenatisnjene etikete črtne kode ne odčitava z avtomatskim zajemom podatkov, ampak se ti podatki vnašajo ročno v informacijski sistem. Po končani proizvodnji se proizvodi zapakirajo v embalaţo, na kateri je etiketa s podatki o nazivu proizvoda, ni pa zapisane črtne kode za avtomatski zajem podatkov proizvoda. Proizvajalec evidentira proizvedene količine proizvodov in jih s podpisom kontrole posreduje referentu za zopet ročni vnos v informacijski sistem. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 39

50 Za pripravo proizvodov pri odpremi se v skladišču poišče proizvod na podlagi zahtevane odpreme. Fizično se odčita naziv proizvoda in se na odpremni nalog vpiše številka sarţe in količina proizvodov ter se posreduje referentu za vnos v informacijski sistem. Ves proces temelji na podlagi aţuriranja in prenosa podatkov zalog po skladiščih, ki se izvaja v začetni fazi kot zapis na papir in kasneje še ročni vnos s papirja v programsko shemo Oracle. Sam proces je ob vsem prepisovanju počasen, hkrati pa to dopušča napake pri zapisu in vnosu podatkov. 2.5 Kritična analiza obstoječega stanja S kritično analizo smo na podlagi posnetka obstoječega stanja poiskali vzroke za neučinkovito skladiščno poslovanje. Analiza ne zajema samo negativne kritike, ampak lahko kot pozitivno izpostavimo dejstvo, da podjetje ţe uporablja informacijski sistem Oracle, ki zajema del skladiščnega poslovanja. To nam nakazuje, da je podjetje nagnjeno k izboljšavam in modernizaciji poslovanja. Zmogljiv in moderen informacijski sistem s podporo dodatnih oz. pomoţnih tehnologij je tako ali tako temelj za nadaljnje izboljšave v proizvodnem procesu. Vzroke, ki negativno vplivajo na skladiščno poslovanje, smo razdelili v naslednje skupine: papirno poslovanje; informacijski sistem; komisionarji; izvajanje inventure; izpostavljenost TSE; skladiščni objekti. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 40

51 Slika 16: Prikaz vzročno-posledičnega diagrama Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 41

52 Skupina A: Papirno poslovanje Opis: Pri papirnem poslovanju se kot dve največji pomanjkljivosti izkaţeta počasnost obdelave podatkov ter človeški faktor (podvrţenost k zmotljivosti in nenatančnosti, ki sta lahko posledici utrujenosti ali nezainteresiranosti). Na račun človeške zmotljivosti prihaja do količinsko nepravilnih izdaj surovin ali odprem proizvodov ter napačnih vnosov v informacijski sistem. K skladiščnemu poslovanju spadajo tudi napačni vnosi v informacijski sistem, ki se zgodijo pri prepisovanju iz papirne dokumentacije (npr. napačni vnosi inventurnih popisov, napačni vnosi nalogov dnevnih potreb). Problem: napake pri štetju; zmote pri vnosu v IS. Posledica: Nepravilni podatki v IS pomenijo nepravilne zaloge v skladišču oz. neskladja med IS in dejanskim stanjem v skladiščih. Rešitev: Za odpravo papirnega poslovanja moramo skladiščni sistem avtomatizirati in čim bolj omejiti človeški vpliv. Predlagamo, da se v ta namen uvede tehnologija črtne kode. Skupina B: Informacijski sistem Opis: Proces vnosa podatkov temelji na podlagi aţuriranja in prenosa podatkov zalog po skladiščih, ki se izvaja v začetni fazi kot zapis na papir in kasneje še ročni vnos s papirja v programsko shemo Oracle. Sam proces je ob vsem prepisovanju počasen, hkrati pa to dopušča napake pri zapisu in vnosu podatkov. Problem: izpad linije zaradi preobremenjenosti; neskladja med realnim stanjem in stanjem zalog v informacijskem sistemu; Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 42

53 ni podpore črtne kode. Posledica: Počasnost in čakanje na ponovno vzpostavitev povezave je trenutno stanje, ki onemogoča normalno vodenje evidence, saj informacijski sistem Oracle nima podpore tehnologije črtne kode. Rešitev: V obstoječi sistem bi bilo potrebno uvesti tehnologijo črtne kode. Skupina C: Izvajanje inventure Opis: Zaradi zagotavljanja aţurnosti skladiščnega poslovanja se inventurna komisija zbere večkrat letno in naredi ročni popis materiala v skladišču. Inventure se izvajajo ročno. To pomeni, da so rezultati inventur odvisni od človeškega faktorja. Pri večjih količinah so ljudje bolj podvrţeni k zmotam in hitreje prihaja do napak. Večkratne inventure zahtevajo veliko delovnih ur. V letu 2010 smo na primer za izvedbo inventur porabili 73 delovnih ur. Inventurno komisijo so zastopali 4 člani, ki so naredili popis količin na skladiščnih mestih. Inventura poteka v rednih delovnih urah proizvodnje, kar pomeni, da se količine surovin spreminjajo glede na porabo v proizvodnji, pri tem pa se dogaja, da nimamo več realnega stanja med izpisanimi količinami in dejanskim stanjem v skladišču. Problem: večkratne inventure zahtevajo veliko delovnih ur; odvisnost od človeškega faktorja; neustrezen čas izvajanja inventur. Posledica: Pri inventuri prihaja do napak, ki so posledica človeške zmotljivosti, in do razhajanja med dejanskim in izpisanim stanjem zalog. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 43

54 Rešitev: Da bi zmanjšali število potrebnih ur za izvajanje inventur in hkrati povečali točnost in zanesljivost, je potrebno inventure, pri katerih kontroliramo stanje surovin, izvajati ob vikendih oz. v času neobratovanja proizvodnje. Prav tako pa je potrebna uvedba tehnologije črtne kode z ustreznimi programskimi rešitvami in strojno podporo. Skupina D: Komisionarji Opis: Zaradi večkratnih vnosov podatkov v sistem prihaja do izgub dragocenega časa, hkrati pa prihaja tudi do zmot pri vnosu le-teh. Zaposleni oz. komisionarji so zaradi takšnega načina dela prevečkrat preobremenjeni, nezadovoljni, pogosto pa so zaradi reševanja napak potrebne nadure. Problem: obremenjenost; nezadovoljstvo; nadure. Posledica: Zaradi dodatnih del, ki jih moramo opravljati zaposleni, prihaja do nezadovoljstva in obremenjenosti pri opravljanju strokovnega dela. Delo pa se večkrat opravlja tudi izven delovnega časa (nadure). Rešitev: Trenutno stanje onemogoča normalno vodenje evidence, saj IS nima podpore tehnologije črtne kode. Predlagamo, da se v obstoječi sistem uvede tehnologija črtne kode s čitalci, s katerimi bi se zaposleni oz. komisionarji izognili večkratnim vnosom podatkov v sistem in tako ne bi prihajalo do izgub dragocenega časa ter do zmot pri vnosu podatkov. Skupina E: Izpostavljenost TSE Opis: Pred izdajo surovin ali odpremo proizvodov mora skladiščnik ali komisionar, ki pripravlja surovine ali proizvode, preveriti naziv surovin ali preveriti datum Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 44

55 proizvodnje, naziv in rok uporabe proizvoda, odtisnjenega na etiketi embalaţe, na katerih pa ni črtnih kod. Problem: moţnost zamenjave TSE; nezaščitena TSE pri skladiščenju za izdajo ali odpremo. Posledica: Posledica ročnega odčitavanja podatkov o surovini ali proizvodu je lahko izguba, namerna zamenjava TSE in kasneje napačen vnos podatkov v IS, moţnost kraje in moţnost količinsko nepravilne izdaje ali odpreme. Rešitev: Rešitev je zajem podatkov s tehnologijo črtne kode, s katero bi zagotovili točnost podatkov in obenem avtomatski prenos podatkov v IS. Skupina F: Skladiščni objekti Opis: Skladišča naše poslovne enote so stara in so bila pred leti namenjena shranjevanju ali proizvodnji drugačnega tipa proizvodov. Zaradi tega so sedaj v skladiščih neuporabljeni prostori, skladiščni objekti pa so raztreseni in neizkoriščeni. V skladišču vhodnih materialov, še bolj pa v skladišču končnih produktov je mogoče opaziti, da je bila višina skladiščnih objektov slabo izkoriščena. Večinoma se TSE odlagajo na tla, razen big bag vreče pri surovinah se zlagajo ena na drugo. Pri čelnem viličarju predstavlja višina 4 TSE maksimalni dvig viličarja, vendar zaradi manevrskega prostora, ki ga potrebuje, ni moţna postavitev več regalnih mest, pri čemer pa bi se ţe pojavilo vprašanje varnosti skladiščenja, saj se TSE lahko prevrnejo. Prav tako mora biti skladiščnik bolj previden pri zlaganju zabojev v višino kot pri odlaganju na tla, kar posledično podaljša čas posameznih manipulacij. Skladiščni objekti se nahajajo na več različnih mestih. Tako imamo več skladišč končnih produktov in več skladiščnih mest za surovine, kar vse zmanjšuje preglednost skladiščnega poslovanja in povečuje stroške notranjega transporta. Stroške skladiščnega poslovanja je zaradi številnih skladiščnih mest teţko definirati in jim slediti. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 45

56 Problem: nefunkcionalna izkoriščenost; nasičeni/preobremenjeni prostori; raztresenost skladiščnih objektov. Posledica: Posledica te skladiščne infrastrukture je neurejeno, neizkoriščeno, skladišče in nezadovoljstvo zaposlenih oz. komisionarjev. neučinkovito Rešitev: Z nakupom opreme za avtomatizacijo zajema podatkov črtne kode, z nakupom dodatnih regalov, regalnega viličarja in z morebitno izgradnjo enotnega centraliziranega skladišča bi zagotovili učinkovito skladiščenje. 2.6 Diskusija V praktičnem delu smo predstavili obstoječe stanje celotnega skladiščnega poslovanja podjetja. Opisali smo procese sprejema, skladiščenja, komisioniranja in izdaje surovin ter skladiščenje, komisioniranje in izdajo ter odpremo proizvodov. Pri vseh procesih se podatki o surovinah in proizvodih vnašajo v sistem ročno. To pomeni, da za pomoč skladiščnemu poslovanju podjetje ne uporablja informacijske podpore, kar dopušča človeške napake. Samo podjetje se zaveda prednosti, ki bi jih prinesla uporaba informacijske tehnologije, s katero ţelijo v prihodnosti narediti spremembe na tem področju. Posnetek stanja in kritična analiza sta pokazala, kje v skladiščnem poslovanju podjetja se skrivajo teţave, ki vplivajo na celoten potek procesov. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 46

57 3 PREDLOG IZBOLJŠAVE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V PE KEMIJA MOZIRJE Iz kritične analize obstoječega stanja je razvidno, da je potrebno način dela spremeniti in uvesti tehnološke novosti v procese, saj je sedanji način dela zastarel in počasen. Tako smo dognali, da prihaja v procesih do zastojev zaradi iskanja blaga, pojavlja se preveč notranjega transporta, sledljivost blaga je slaba in fizično nepregledna, pogoste so napake pri izdaji in komisioniranju blaga, posamezna skladišča so prezasedena in ne uporablja se podpora informacijskemu sistemu, kar bi naredilo delo učinkovitejše in hitrejše. Cilj diplomskega dela je podjetju predstaviti moţnost uporabe informacijske tehnologije, ki bi izboljšala vse procese v skladiščnem poslovanju in povečala učinke dela. Zmanjšali bi število napak pri prevzemu, komisioniranju in odpremi. Trajanje procesov bi se skrajšalo, saj bi z boljšo sledljivostjo zmanjšali čas iskanja blaga in porabili manj časa za kontrolo komisiona. V nadaljevanju diplomskega dela bomo predstavili predloge rešitev, ki bi odpravili probleme, s katerimi se podjetje srečuje, in tudi izboljšali faze dela. Prvi in bistveni predlog je uvedba informacijske tehnologije v proces notranje logistike. 3.1 Predlog vpeljave skladiščnega poslovanja s tehnologijo črtne kode Podjetje ţe uporablja informacijsko tehnologijo Oracle, vendar brez dodatne podpore tehnologije črtne kode, s katero bi podjetje pridobilo predvsem na večji sledljivosti blaga in laţji manipulaciji, s tem pa bi postali skladiščni procesi hitrejši in preglednejši. Omenjene prednosti pomenijo za podjetje prihranek časa in posledično denarja, ob tem pa se zmanjša število napak zaradi človeškega faktorja. Črtna koda je kot podpora proizvodnim informacijskim sistemom, je orodje za laţji, enostavnejši ter točnejši vnos podatkov. Poleg podpore proizvodnji implementacija tehnologije črtne kode podpira tudi skladiščne in druge poslovne procese. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 47

58 Obstaja več tipov črtne kode, ki se uporabljajo za različne potrebe. Pri vpeljavi tehnologije črtne kode v skladiščno poslovanje je pomembno izbrati primerno opremo. Oprema mora temeljiti na specifičnih potrebah podjetja, biti primerna za delo v skladišču, obenem pa cenovno primerna. V zadnjem času podjetja vedno več pozornosti posvečajo izboljšavi skladiščnega poslovanja, saj lahko z organizacijo dela in uvedbo novejših tehnologij doseţejo učinkovitejše rezultate, ob tem pa zmanjšajo napake zaradi človeškega faktorja. Eden izmed takšnih pripomočkov je prenosni računalniški terminal, ki skupaj s črtno kodo izdelkov in povezanostjo v informacijski sistem podjetja poenostavi zbiranje informacij in pospeši iskanje ter samo izdajo surovin in proizvodov. Glede na potrebe dela v skladišču predlagamo uporabo opreme, ki omogoča zanesljivo delovanje in enostavno rokovanje Strojna oprema Ročni terminal Honeywell Dolphin 9900 Ročni računalnik Honeywell Dolphin 9900 predstavlja odlično kombinacijo naprednih komunikacijskih tehnologij in mobilnega zajema podatkov ter omogoča zajem podatkov na licu mesta in je primeren tudi za terensko zbiranje in obdelavo podatkov. Vsebuje 624 Mhz procesor in Microsoft Windows Mobile 6.0 operacijski sistem. Odlikuje ga kombinacija robustnosti (IP64, odpornost na padce z višine do 1,5 m), ergonomske oblike s posebnim utorom za prst, alfanumerične tipkovnice s trpeţnimi tipkami, pod kotom 30 vgrajene kamere in varčne baterije za deseturno delovanje. To prinaša nemoteno delo, kar posredno pripelje do povečane produktivnosti delavcev, ki ga uporabljajo. Ni omejen zgolj na eno- in dvodimenzionalne črtne kode, pač pa omogoča tudi digitalno fotografiranje in zajem digitalnega podpisa. Zaradi vgrajenih zmoţnosti komuniciranja (brezţična radijska povezava WLAN ( b/g), Bluetooth, GSM, e- pošta, GPRS/EDGE) potekajo zajem, obdelava in pretok podatkov zelo hitro. GPS sprejemnik in skoraj 9 cm diagonale barvnega zaslona, občutljivega na dotik, dopolnjujeta paket, ki terminal Dolphin 9900 uvršča med najboljše na trţišču. Primeren je za delo v umazanem industrijskem okolju (»harsh environment«), na terenu (teţa: Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 48

59 606 g) in v skladišču (temperaturni interval: 10 C do +50 C, s časovno omejenim obratovanjem tudi pri 20 C). Za avtomatski zajem podatkov so potrebni bralniki črtnih kod. Na podlagi posnetka stanja ocenjujemo, da se z ročnimi terminali opremi 2 skladiščnika, ki vozita viličar in skrbita za izdaje surovin in odpreme proizvodov, prav tako pa bi potrebovali še en bralnik črtnih kod za zaposlenega na tehtnici v proizvodnji, ki porablja surovine. Slika 17 prikazuje omenjeni ročni terminal, ki je kompatibilen z informacijskim sistemom podjetja. Slika 17: Primer predlaganega ročnega terminala Vir: Lukšič, elektornska komunijacija, 24. junij Programska oprema Za uporabo tehnologije črtnih kod poleg zgoraj omenjene strojne opreme potrebujemo tudi ustrezno programsko opremo, s katero bomo povezali obstoječi informacijski sistem s strojno opremo. Po posvetu s strokovnjaki s področja informacijske opreme skladišč predlagamo sklop programske opreme, ki je naveden v naslednjih odstavkih. Vse informacijske rešitve (cene in pomoč pri izbiri) nam je podalo podjetje LEOSS d. o. o., kontaktna oseba Gašper Lukšič (osebna komunikacija, 24. junij 2011). Predlagamo uporabo programskega paketa za podporo skladiščnemu poslovanju, ki omogoča sprejem in izdajo surovin ter proizvodov, medskladiščne prenose in podporo sledljivosti. Ime programa je Leoss MOBOS Standard in je namenjen za operacijski sistem Windows. Cena programske rešitve je ,00. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 49

60 Za povezavo obstoječega informacijskega sistema Open ERP in programskega paketa MOBOS Standard bi potrebovali še programsko rešitev MOBOS Povezovanje, ki stane 2.000,00. Za sinhronizacijo ročnih terminalov z informacijskim sistemom in za podporo pri delu na terenu je potrebno na ročne terminale namestiti programski paket MOBOS Mobile. Cena licence za 1 terminal znaša 800,00. Poleg programske opreme za podporo skladiščnemu poslovanju in povezavo informacijskih sistemov bi potrebovali še program za izdelavo in tiskanje etiket s črtnimi kodami. V izračun investicije bomo upoštevali programsko rešitev Nice Label 5 Suite, ki omogoča kompletno izdelavo dizajna črtnih kod. Cena te informacijske rešitve znaša 1.000,00. Označevanje embalaže V podjetju se pri sprejemu surovin in odpremi končnih proizvodov srečujemo z dvema vrstama embalaţe. Blago, ki prihaja v sprejemni zalogovnik, je pakirano v različne transportne embalaţe. Embalaţa se razlikuje po vsebini in po količini izdelkov. Dobavitelj označi na embalaţo podatke o vrsti izdelka, neto teţi, bruto teţi, datumu pakiranja, količini blaga v embalaţi in podatke o naslovniku. Določeni podatki in njihov zapis pa se razlikujejo glede na različne proizvajalce. Pri sprejemu se vpisujejo v informacijski sistem podatki o vrsti, količini in dobavitelju pripeljane surovine. Za izboljšanje samega procesa predlagamo, da se transportna embalaţa dobavitelja, ki prispe, dodatno obeleţi z logistično črtno kodo, ki bi vsebovala enako vrsto surovine, količino ali število v transportni embalaţi. TSE, ki vsebuje večje število kosov embalaţe, bi se označevala z etiketami na vsako posamezno embalaţo, TSE, kot so na primer big bag vreče, pa bi se označevale na posebne tablice, ki bi bile obešene na posamezni TSE, ali pa kot oznaka posameznega skladiščnega mesta, ki je predviden za skladiščenje prispele surovine. Blagu, ki se trenutno nahaja v podjetju, bi bilo potrebno natisniti dodatne nalepke, ki bi vsebovale podatek o vrsti in količini blaga in ustrezno črtno kodo. Na koncu je še potrebno omenjeno dodatno črtno kodo blaga s pripadajočim številom ali količino surovine vnesti v informacijski sistem podjetja. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 50

61 Podjetje za potrebe priprave blaga ţe poseduje termični tiskalnik, pri katerem je moţno spreminjati velikost samih nalepk in kreiranje le-teh, zato ni potreben dodaten strošek za nakup. Slika 18: Primer dosedanje nalepke Pri proizvodnji se proizvodi pakirajo v embalaţo, ki ima etiketo z nazivom, teţo, datumom, tehnološkimi vrednostmi in pa nekatere imajo tudi naslov dostave. Za hitrejši in natančnejši sprejem in odpremo proizvodov predlagamo označevanje transportne embalaţe z logistično nalepko oz. označevanje z etiketo skladiščnega mesta. Nalepka je sestavljena iz človeku berljivih zapisov in strojno berljivih zapisov za avtomatski zajem podatkov. Predvidena vsebina logistične nalepke: EAN koda blaga; naziv blaga; tehnološke vrednosti; količina enot v embalaţi; datum pakiranja; lokacija dostave; neto teţo; bruto teţo; SSCC kodo. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 51

62 Najpomembnejši in edini obvezen del logistične nalepke je koda SSCC (Serial Shipping Container Code). Koda omogoča označevanje različnih transportnih, skladiščnih enot pakiranja, spremljanje posameznih transportnih enot, sprejemanje informacij za popis zaloge in učinkovit ter avtomatiziran proces sprejemanja. Slika 19: Primer osnovne logistične nalepke Vir:»Vhod in izhod blaga iz skladišča«[info kod], b. d. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 52

63 Slika 20: Primer EAN-13 kode Vir:»The global language of business«[gs1 Armenia], b. d. Za ţe obstoječe blago v skladišču predlagamo, da podjetje blago opremi z EAN-13 kodo. Prvi korak pri sestavi kode je pridobiti identifikacijsko številko pri organizaciji GS1. Glede na to, koliko izdelkov ţeli podjetje označiti, mu GS1 dodeli različne intervale številk. Podjetju predlagamo izbire intervala G1 do številk. Izbira temelji na podlagi števila izdelkov, ki jih ţelimo označiti. Označba skladiščnih mest V kritični analizi obstoječega stanja in procesni karti je razvidno, da prihaja v procesih komisioniranja blaga do zastojev zaradi iskanja blaga. Temu botruje dejstvo, da je v skladiščih slaba fizična preglednost blaga in v največji meri lokacije uskladiščenega blaga, ki niso nikjer zavedene. Zato predlagamo, da se uvede enolično označevanje skladiščnih mest, kar pomeni, da se označijo polična mesta, paletna mesta in tudi skladiščno mesto, ki ga predstavlja silos za skladiščenje surovine v rinfuzi. Številka skladiščnega mesta bi bila sestavljena številka, kjer bi prva črka pomenila skladišče, druga črka vrsto regala, nadaljnje številke skladiščno mesto in pa ident blaga. Za označbo poličnih in paletnih mest bi uporabili nalepke, na katere bi s pomočjo termičnega tiskalnika in pripadajočega programa kreirali in natisnili. Slika 21 prikazuje primer označitve talnega skladiščnega mesta s pomočjo viseče etikete. Na njej je tudi razviden zapis in sama označba. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 53

64 Slika 21: Viseča etiketa za talno označitev Vir:»Specialne etikete s črtno kodo«[leoss d. o. o.], b. d Strokovno usposabljanje delavcev Uvajanje novih tehnologij in programske opreme v ustaljen proces poslovanja je lahko stresno in teţavno za delavce, ki so navajeni delati po starem. Vsekakor je potrebna strokovna pomoč in dodatna izobraţevanja. V postopek uvajanja lahko prištejemo tudi inštalacijo programske opreme in priklop strojne opreme. Stroški takšnih storitev niso zanemarljivi. Po podatkih podjetja, ki ponuja informacijske rešitve, je cena uvajanja za enega človeka za programski paket Leoss MOBOS Standard 1.600, kar zajema tudi uvajanje za delo na ročnih terminalih. Predlog uporabe informacijske tehnologije smo predstavili zgoraj. To bi pripomoglo k učinkovitejšemu skladiščnemu poslovanju. Uvedba črtne kode in pripadajoče opreme za branje črtne kode bi rešila problem iskanja blaga, zastojev in človeških napak. Naloge skladiščnika in komisionarja bi po prenovi potekale drugače, prav tako bi se potek določenih aktivnosti spremenil. 3.2 Izračun investicije vpeljave tehnologije črtne kode Predpostavimo, da bodo vzeli programsko opremo, ki je navedena in znaša evrov. Natisnili bodo okoli nalepk za artikle na leto; ker podjetje ţe uporablja termični tiskalnik, ni potrebe po nakupu novega. Potrebovali bodo tri ročne terminale s potrebnim podstavkom, kar znaša evrov. Na projektu je potrebno sodelovanje izobraţenega delavca, ki stvari usklajuje in ima potrebna znanja, da lahko izobraţuje še ostale. Izobraţevanje stane evrov. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 54

65 Tabela 8: Prikaz izračuna investicije vpeljave tehnologije črtne kode Področje Naziv Količina Znesek Skupaj MOBOSS standard evrov/kos MOBOSS povezovanje 1 evrov/kos Programska oprema 800 MOBOSS mobile 3 evrov/kos ,00 NICE LABEL 5 SUITE evrov/kos Strojna oprema ročni terminal dolphin 9900 evrov/kos 200 podstavek home base 3 evrov/kos tiskalnik 0 1 (ga podjetje že ima) evrov/kos 5.818,00 nalepke + folija ,18 evrov/100 Izobraževanje, nastavitve in instalacije uvajanje v programski paket Leoss MOBOS Standard evrov/kos 1.600, , Amortizacija informacijske podpore in strojne opreme Celotna investicija je sestavljena iz strojne opreme, programske opreme, izobraţevanj in implementacije. Ker ima strojna oprema omejeno ţivljenjsko dobo in s časom uporabe izgublja na vrednosti, smo predpisali amortizacijo delovnih sredstev. Odločili smo se za uporabo metode linearnega časovnega amortiziranja. Čas pričetka amortizacije bi bil začetek novega koledarskega leta. Na podlagi ţivljenjske dobe izdelka podjetje samo določi amortizacijsko stopnjo. Pri tem je potrebno upoštevati predlagano dobo koristnosti. Po podatkih Davčne uprave Republike Slovenije (»Splošno«[DURS], b. d.) novi zakon o davkih določuje, da Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 55

66 amortizacijska stopnja za opremo, vozila in mehanizacijo, ki se izračuna z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja, ne sme presegati 20 %. Za izračun amortizacije moramo določiti dobo koristnosti posameznih artiklov. Ročnemu terminalu bi določili dobo koristnosti 5 let, celotni programski opremi pa prav tako 5 let. Izračunali smo stopnjo amortizacije strojne opreme. Ta znaša 20 % za ročni terminal. [2] Izračunali smo stopnjo amortizacije celotne programske opreme. Ta znaša 20 %. Na podlagi cen in števila kosov v Tabeli 10 smo določili nabavno vrednost [NV] posameznega delovnega sredstva tako, da smo podatke med seboj zmnoţili. Nato smo na osnovi nabavne vrednosti in stopnje amortizacije izračunali letno amortizacijo za strojno opremo (ročni terminal). ( ) Na osnovi nabavne vrednosti in stopnje amortizacije smo izračunali tudi letno amortizacijo za programsko opremo. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 56

67 Letna AMp1 [ ] letna amortizacija programske opreme MOBOSS standard ( ) Letna AMp1 [ ] letna amortizacija programske opreme MOBOSS povezovanje ( ) Letna AMp1 [ ] letna amortizacija programske opreme MOBOSS mobile ( ) Letna AMp1 [ ] letna amortizacija programske opreme NICE LABEL 5 SUITE ( ) 3.4 Analiza učinkovitosti predlagane rešitve Skladiščni proces sprejema surovin je izdelan po naslednjem principu: povprečni mesečni prevzem znaša 307 ton; povprečna TSE znaša kg, kar pomeni, da se na mesec sprejme 307 TSE; povprečno število procesov sprejema surovin znaša 32; povprečni sprejem TSE znaša 10 TSE, za kar je narejena tudi procesna karta. Prenovljen proces sprejema surovin in skladiščenja je s procesno karto preikazan v Tabeli 9. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 57

68 Tabela 9: Procesna karta za sprejem surovin in skladiščenje OPRAVILO D KČ PČ NČ s 1 Pregled zalog Naročilo 40 3 Prevzem blaga in dokumentacije Količinski pregled surovin Prenos dokumentov do pisarne Vnos podatkov v IS in izpis sprejemnice Transport do skl. mesta za kontrolo kakovosti Skladiščenje za kontrolo kakovosti Transport do skl. mesta Skladiščenje 450 SKUPAJ RAZMERJE POGOSTOSTI SKUPEN ČAS D 3200 sekund ali 53,3 minute SKUPAJ 100 Procesna karta (Tabela 9) je narejena za proces sprejema in skladiščenja surovin. Proces se nanaša na en povprečen sprejem in skladiščenje surovin. V legendi je razviden pomen posameznih simbolov. Legenda: delovne operacije KČ koristen čas D zastoj transportne operacije PČ potreben čas kontrolne operacije NČ nekoristen čas skladiščne operacije S opravljena pot Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 58

69 Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deleţev: v procesu je 10 opravil; skupni čas trajanja vseh opravil je sekund ali 53,3 minute; skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas: 340 sekund; (točki 2 in 6), torej 10,6 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas: sekund; (točke 1, 3, 4, 5, 7, 8, 9 in 10), torej 89,4 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje nepotreben čas oz. nekoristno delo: 0 sekund (ni zastoja); skupna dolţina poti: 640 metrov; v procesu sta potrebna minimalno 2 delavca. V Tabeli 10 je s procesno karto prikazan prenovljen proces komisioniranja in izdaja surovin iz skladišča v proizvodnjo. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 59

70 Tabela 10: Procesna karta komisioniranja in izdaje surovin iz skladišča v proizvodnjo OPRAVILO D KČ PČ NČ s 1 2 Vnos naročila v IS in posredovanje Prevzem elektronskega naročila Komisioniranje Transport iz skladišča v proizvodnjo Skladiščenje za proizvodnjo SKUPAJ RAZMERJE POGOSTOSTI SKUPNI ČAS D sekund ali 5,8 minute SKUPAJ 100 Procesna karta (Tabela 10) je narejena za proces komisioniranja in izdaje surovin. Proces se nanaša na eno povprečno komisioniranje in izdajo surovin. V legendi je razviden pomen posameznih simbolov. Legenda: delovne operacije KČ koristen čas transportne operacije PČ potreben čas D kontrolne operacije NČ nekoristen čas skladiščne operacije S opravljena pot zastoj Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deleţev: v procesu je 5 opravil; skupni čas trajanja vseh opravil je 345 sekund ali 5,8 minute; Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 60

71 skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas: 210 sekund; (točki 1 in 3), torej 60 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas: 135 sekund; (točke 2, 4 in 5), torej 40 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje nepotreben čas oz. nekoristno delo: 0 sekund (ni zastoja); skupna dolţina poti: 100 metrov; v procesu sta potrebna minimalno 2 delavca. Tabela 11 prikazuje prenovljen proces predaje proizvodov iz proizvodnje v skladišče. Tabela 11: Procesna karta za predajo proizvodov iz proizvodnje v skladišče OPRAVILO D KČ PČ NČ s 1 2 Transport do proizvodnje Prevzem proizvodnje (skeniranje) Transport do skladišča Skladiščenje 150 SKUPAJ RAZMERJE POGOSTOSTI SKUPEN ČAS D 1310 sekund ali 21,8 minute SKUPAJ 100 Procesna karta (Tabela 11) je narejena za proces predaje proizvodov iz proizvodnje v skladišče. Proces se nanaša na eno povprečno predajo proizvodov iz proizvodnje v skladišče. V legendi je razviden pomen posameznih simbolov. Legenda: delovne operacije KČ koristen čas Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 61

72 transportne operacije PČ potreben čas D kontrolne operacije NČ nekoristen čas skladiščne operacije S opravljena pot zastoj Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deleţev: v procesu so 4 opravila; skupni čas trajanja vseh opravil je sekund ali 21,8 minute; skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas: 60 sekund; (točka 2), torej 4,6 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas: sekund; (točke 1, 3 in 4), torej 95,4 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje nepotreben čas oz. nekoristno delo: 0 sekund (ni zastoja); skupna dolţina poti: 540 metrov; v procesu sta potrebna minimalno 2 delavca. Prenovljen proces komisioniranja in odpreme proizvodov je razviden iz Tabele 12. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 62

73 Tabela 12: Procesna karta komisioniranja in odpreme proizvodov OPRAVILO D KČ PČ NČ s 1 Prejeto naročilo 10 2 Transport do skladišča Komisioniranje Skeniranje izdelkov in vnos količin Transport do ovijalne naprave Ovijanje TSE Transport do vozila Nakladanje vozila 150 SKUPAJ SKUPEN ČAS 860 sekund ali 14,3 minut RAZMERJE POGOSTOSTI 25 37,5 0 37,5 0 D SKUPAJ 100 Procesna karta (Tabela 12) je narejena za proces komisioniranja in odpreme proizvodov. Proces se nanaša na eno povprečno komisioniranje in odpremo proizvodov. V legendi je razviden pomen posameznih simbolov. Legenda: delovne operacije KČ koristen čas transportne operacije PČ potreben čas D kontrolne operacije NČ nekoristen čas skladiščne operacije S opravljena pot zastoj Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deleţev: Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 63

74 v procesu je 8 opravil; skupni čas trajanja vseh opravil je 860 sekund ali 14,3 minute; skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas: 260 sekund; (točki 3 in 4), torej 30,2 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas: 600 sekund; (točke 1, 2, 5, 6, 7 in 8), torej 69,8 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje nepotreben čas oz. nekoristno delo: 0 sekund (ni zastoja); skupna dolţina poti: 150 metrov; v procesu sta potrebna minimalno 2 delavca. Iz procesnih kart prenovljenih procesov je razvidno, da je v trajanju in potekanju procesov prišlo do sprememb. V nadaljevanju bomo primerjali obstoječe stanje s prenovljenim stanjem na podlagi podatkov iz procesnih kart. Če povzamemo končne rezultate procesnih kart, lahko vidimo naslednjo primerjavo: število opravil se zmanjša z 39 na 27 opravil; o pri sprejemu in skladiščenju surovin z 11 na 10 opravil; o pri komisioniranju in izdaji surovin iz skladišča v proizvodnjo z 10 na 5 opravil; o pri predaji proizvodov iz proizvodnje v skladišče s 6 na 4 opravila; o pri komisioniranju in odpremi proizvodov z 12 na 8 opravil; skupni čas procesa se skrajša za sekund oz. 43,6 minute, to je 31,4 %; o pri sprejemu in skladiščenju surovin se skrajša za 300 sekund oz. 5 minut oziroma 8,6 %; o pri komisioniranju in izdaji surovin iz skladišča v proizvodnjo se skrajša za sekund oz. 23,1 minute, to je 80,1 %; o pri predaji proizvodov iz proizvodnje v skladišče se skrajša za 460 sekund oz. 7,6 minute, to je 26 %; o pri komisioniranju in odpremi proizvodov se skrajša za 470 sekund oz. 7,8 minute, to je 35,3 %; Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 64

75 čas koristne obdelave se skrajša za sekund oz. 17,6 minute, to je 55 %; o pri sprejemu in skladiščenju surovin ostane enako; o pri komisioniranju in izdaji surovin iz skladišča v proizvodnjo se skrajša za 680 sekund oz. 11,3 minute, to je 76,4 %; o pri predaji proizvodov iz proizvodnje v skladišče se skrajša za 150 sekund oz. 2,5 minute, to je 71,4 %; o pri komisioniranju in odpremi proizvodov se skrajša za 230 sekund oz. 3,8 minute, to je 46,9 %; čas potrebne obdelave se skrajša za sekund oz. 20,7 minute, to je 20, %; o pri sprejemu in skladiščenju surovin se skrajša za 290 sekund oz. 4,8 minute, to je 9,2 %; o pri komisioniranju in izdaji surovin iz skladišča v proizvodnjo se skrajša za 525 sekund oz. 8,7 minute, to je 79,5 %; o pri predaji proizvodov iz proizvodnje v skladišče se skrajša za 310 sekund oz. 5,2 minute, to je 19,9 %; o pri komisioniranju in odpremi proizvodov se skrajša za 120 sekund oz. 2 minuti, to je 16,6 %; nekoristnega dela ni več, skrajša se za 300 sekund oz. 5 minut, to je 100 %; o pri sprejemu in skladiščenju surovin ni beleţenega nekoristnega dela; o pri komisioniranju in izdaji surovin iz skladišča v proizvodnjo se skrajša za 180 sekund oz. 3 minute, to je 100 %; o pri predaji proizvodov iz proizvodnje v skladišče ni beleţenega nekoristnega dela; o pri komisioniranju in odpremi proizvodov se skrajša za 120 sekund oz. 2 minuti, to je 100 %; minimalno število delavcev ostaja enako, in sicer dva delavca. Slika 22: Grafični prikaz števila opravil pri skladiščnem poslovanju Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 65

76 ČAS (sekund) ŠTEVILO OPRAVIL Sprejem in skladiščenje surovin Komisioniranje in izdaja surovin Predaja proizvodov iz proizvodnje v skladišče Komisioniranje in odprema proizvodov Skupaj OBSTOJEČE STANJE PRENOVLJENO STANJE Predvideli smo, da bi uvedba črtne kode pri prevzemu pripomogla k hitrejšem zajemu podatkov pri sprejemu in skladiščenju surovin, komisioniranju in izdaji surovin v proizvodnjo, predaji proizvodov iz proizvodnje v skladišče ter pri komisioniranju in odpremi proizvodov. Slika zgoraj prikazuje primerjavo obstoječega stanja s prenovljenim stanjem pri številu opravil v posameznih procesih in skupnem skladiščnem poslovanju. Iz grafičnega prikaza (Slika 22) je razvidno, da se število opravil v prenovljenem stanju (po vpeljavi informacijske tehnologije) bistveno zmanjša, in sicer skupno za 12 opravil. Slika 23: Grafični prikaz primerjave trajanja procesov Skupen čas Koristen čas Potreben čas Nekoristen čas OBSTOJEČE STANJE PRENOVLJENO STANJE Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 66

77 Slika zgoraj prikazuje primerjavo trajanja procesov pri obstoječem stanju in predlaganim prenovljenim stanjem. Iz grafičnega prikaza je razvidno, da je predviden skupni čas trajanja procesa v prenovljenem stanju (po vpeljavi informacijske tehnologije) krajši, in sicer za sekund oz. 43,6 minute. Za natančno primerjavo obstoječega in prenovljenega stanja s pomočjo procesnih kart moramo zaradi številčno različnih ponovitev procesov izbrati daljše obdobje. Tako bomo za primerjavo izbrali povprečje za obdobje enega meseca (21 delovnih dni) in podatke podjetja (3.689,00 ton sprejemov surovin, 3.746,00 izdaje surovin, 3.750,00 predaj proizvodov in 3.772,00 odprem proizvodov iz podjetja) iz leta Pri vseh procesih se je v povprečju izvršilo po 1000 kilogramov na posamezno TSE: proces sprejema in skladiščenja surovin se je izvršil 32-krat v enem mesecu; proces komisioniranja in izdaje surovin se je izvršil 133-krat v enem mesecu; proces predaje proizvodov iz proizvodnje v skladišče se je izvršil 35-krat v enem mesecu; proces komisioniranja in odpreme proizvodov se je izvršil tudi 168-krat v enem mesecu. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 67

78 Tabela 13: Čas trajanja procesov obstoječega stanja za obdobje enega meseca Proces Vrsta časa Ponovitev Količina (sek) KČ (h) PČ (h) NČ (h) 1 Sprejem surovin in skladiščenje KČ PČ NČ Komisioniranje in izdaja surovin iz skladišča v proizvodnjo KČ PČ NČ , , ,6 3 Predaja proizvodov iz proizvodnje v skladišče KČ PČ NČ , Komisioniranje in odprema KČ PČ ,8 33,6 NČ ,6 Skupaj 60,6 101,1 12,2 Skupni čas 173,9 V legendi je razviden pomen posameznih simbolov. Legenda: KČ koristen čas PČ potreben čas NČ nekoristen čas Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 68

79 Tabela 14: Čas trajanja procesov prenovljenega stanja za obdobje enega meseca Proces Vrsta časa Ponovitev Količina (sek) KČ (ur) PČ (ur) NČ (ur) Sprejem surovin in skladiščenje Komisioniranje in izdaja surovin iz skladišča v proizvodnjo Predaja proizvodov iz proizvodnje v skladišče KČ PČ ,4 NČ KČ ,7 PČ ,9 NČ KČ ,6 PČ ,1 NČ Komisioniranje in odprema KČ ,7 PČ NČ Skupaj 29 70,4 0 Skupni čas 99,4 Legenda: KČ koristen čas PČ potreben čas NČ nekoristen čas Skupni prihranek časa Iz Tabele 13 in 14 je razvidno, da je skupen čas trajanja vseh štirih procesov obstoječega stanja enega meseca 173,9 ure, skupen čas trajanja vseh štirih procesov prenovljenega stanja enega meseca pa 99,4 ure. Torej bi ob uvedbi informacijske podpore črtne kode v prenovljenem stanju čas enega meseca zmanjšali za 74,5 ure, kar prikazujeta Tabela 15 in Slika 24. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 69

80 ČAS (ure) Tabela 15: Mesečno trajanje skladiščnih procesov obstoječega in prenovljenega stanja Procesi Sprejem in skladiščenje surovin Obstoječ sistem Prenovljen sistem Razlika 31 28,4 2,6 Komisioniranje in izdaja surovin Predaja proizvodov iz proizvodnje v skladišče Komisioniranje in odprema proizvodov 63,8 12,6 51,2 17,1 12,7 4, ,7 16,3 Skupaj (ure) 173,9 99,4 74,5 Slika 24: Primerjava skupnega časa med obstoječim stanjem in prenovljenim stanjem OBSTOJEČE STANJE PRENOVLJENO STANJE Prihranjen čas Skupen čas Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje 70