ECR STRATEGIJA KOT PODLAGA ZA IZGRADNJO INFRASTRUKTURE LOGISTIČNEGA MEDSISTEMA

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "ECR STRATEGIJA KOT PODLAGA ZA IZGRADNJO INFRASTRUKTURE LOGISTIČNEGA MEDSISTEMA"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Diplomsko delo magistrskega študija ECR STRATEGIJA KOT PODLAGA ZA IZGRADNJO INFRASTRUKTURE LOGISTIČNEGA MEDSISTEMA Mentor: prof.dr. Martin Lipičnik Kandidat: Marko Cedilnik Somentor: prof. dr. Miro Jeraj Šenturška gora, marec 2008

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju akademiku red. prof. dr. Martinu Lipičniku in somentorju izr. prof. dr. Miru Jeraju za pomoč, usmeritve in nasvete pri izdelavi magistrske naloge. Hvala sodelavcem iz podjetja, kjer sem zaposlen, za pomoč pri zbiranju gradiv, povezanih z obravnavano tematiko. Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 2

3 POVZETEK Obnova zalog v oskrbovalni verigi je proces, ki lahko občutno prispeva k uspehu vseh sodelujočih medsebojno povezanih poslovnih sistemov. Razvitost sistemov obnove zalog v špecerijski branži ni na zelo visokem nivoju. Za povečanje učinkovitosti sistemov obnove zalog in izkoriščanja sinergijskih učinkov uvajanja sodelovalnih in kooperacijskih konceptov so proizvajalci in distributerji v špecerijski branži, razvili strategijo ECR. V delu bom prikazal kakšna je stopnja uvedenosti teh konceptov in kje so glavne ovire za njihovo uvajanje. Predstavil bom rešitve, ki čakajo na implementacijo zaradi slabo razvitega medsistemskega sodelovanja in slabo razvite medsistemske infrastrukture. KLJUČNE BESEDE Oskrbovalna veriga, poslovni sistem, poslovni medsistem, obnova zalog, sinhronizacija, kooperacijska pripravljenost, obnova zalog,. ABSTRACT Replenishment in supply chain is process which can has essential contribution to success for all involved connected business systems. The enforcement of replenishment systems isn't very high. To raise efficiency of systems for replenishment and to turn on account introduction of collaboration and co operational concepts were producers and distributors in grocery branch developed ECR (efficient consumer response) strategy. We will find out, which is the level of putting into force this concepts and where are the main obstacles to enforce them. Also we will present the solutions, which are still waiting for enforcement. KEYWORDS Supply chain, business system, business met system, replenishment, synchronization, co operational preparedness Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 3

4 Kazalo: 1. UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV OKOLJA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE METODOLOGIJA DELA TEORETIČNE OSNOVE POSLOVNI SISTEM, LOGISTIČNI SISTEM IN PODSISTEM TER LOGISTIČNI MEDSISTEM TEORIJA STRATEGIJE ECR TEORIJA OBNOVE ZALOG IZDELKOV OBSTOJEČE STANJE POSNETEK STANJA UVEDENOSTI ECR-a V SVETU IN DOMA VPLIV UVAJANJA ECR-a NA SISTEM OBNOVE ZALOG STOPNJA UVEDENOSTI SISTEMA OBNOVE ZALOG V TRGOVSKEM SISTEMU»X« RAZVOJNE MOŽNOSTI IN IZZIVI SINHRONIZACIJA PROCESOV IZZIV, KI OSTAJA - OOS SITUACIJE UVAJANJE NOVIH KOMBINACIJ ZNANIH METOD IN TEHNIK ZAKLJUČEK OCENA DOSEGANJA POGOJEV ZA UVEDBO ECR RAZVOJ SISTEMOV OBNOVE ZALOG V PRIHODNOSTI LITERATURA IN VIRI KAZALO SHEM IN TABEL SLOVAR POJMOV IN KRATIC Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 4

5 UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Problem današnje oskrbe končnih porabnikov je zagotavljanje stalne razpoložljivosti tistega blaga na prodajnem mestu, ki ga porabnik želi in pričakuje. Posameznega potrošnika ne zanimajo problemi časovno in prostorsko pogojene proizvodnje niti nihanja v povpraševanju. Odgovor na vprašanje: Kako zgraditi učinkovito infrastrukturo logističnega medsistema (meta logističnega sistema) za zagotavljanje stalne prisotnosti blaga na policah, ko v današnjem svetu noben poslovni sistem ne more z lastno logistično funkcijo zagotoviti vseh, tako različnih in razvejanih blagovnih poslovnih procesov, je zahteven in hkrati večplasten. Ekonomija tretjega tisočletja ne prenese neučinkovitosti. Uspeti je mogoče samo z medsebojnim sodelovanjem poslovnih sistemov, ki bodo ustvarili klimo in pogoje za nastanek novih odnosov, povezav in možnosti za uveljavljanje novih konceptov za reševanje problemov. Pri načinu obravnav problematike zagotavljanja stalne ponudbe blaga na prodajnih policah trgovca me vodi predvsem napotek, da naj magistrsko delo pomeni neko novost na določenem področju in ne le opis nečesa že obstoječega. Zato bom pri posameznih predstavitvah določenih strategij na mikro področjih predstavil kaj določena strategija pomeni in kako bi morali ukrepati oziroma, katere predpostavke moramo izpolniti za dosego ciljev. Predlagane rešitve večinoma presegajo možnosti neodvisnega in samostojnega uvajanja le-teh v poslovni sistem ali njegove podsisteme. Brez izgradnje medsistemske infrastrukture, povezav, sodelovanja in prenove procesov, nekaterih rešitev ni mogoče udejaniti. Pričujoče delo torej želi prispevati k razumevanju pomembnosti razvijanja medsistemskih relacij in povezav tako v konkretnem obravnavanem primeru uvajanja strategije ECR, kot tudi v drugih podobnih primerih. Izdelava scenarijev uvajanja in uvajanje konceptov strategije ECR predstavlja pomemben korak naprej pri gradnji sodelovanja in medsistemskih odnosov. Implementacija Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 5

6 strategij, ki temelje na visoki stopnji sodelovanja zahteva izgradnjo določene infrastrukture in uvajanje novih kombinacij znanih metod in tehnik. Uvajanje konceptov ECR 1 strategije v poslovanje pomeni spremembo filozofije upravljanja poslovnega sistema. To ni enostavna in lahka naloga. Uvajanje sprememb poslovnega koncepta zahteva sposobnost prilagajanja in širokega razumevanja prednosti učinkovitega medsistemskega sodelovanja. Poglobiti spoznanje nujnosti povezovanja različnih sistemov, sinhronizacije delovanja in uvajanja novih rešitev je temeljni namen tega dela PREDSTAVITEV OKOLJA V začetku 20. stoletja je bila struktura tipičnega trgovca v ekonomsko razvitih državah zelo enostavna. Poslovodja je sklepal pogodbe z dobavitelji in kupci, določal sortiment, nivo zalog in skrbel za pospeševanje prodaje, oglaševanje in pozicioniranje izdelkov. Neposredno komuniciranje s kupci mu je omogočalo, da je zelo dobro poznal njihove želje in potrebe, na temelju katerih je nato oblikoval trgovsko ponudbo. Potrošniki, zadovoljni s storitvijo, so ga nagradili z lojalnostjo. S pojavom konkurence v letih so se začeli mnogi trgovci med seboj povezovati; uspešni so prevzemali manj uspešne in nastajale so številne nove oblike trgovanja in trgovinskih formatov. Številne naloge, ki so bile prej v domeni poslovodij, so se prenesle na višje, strateške nivoje trgovskih podjetij. S spremembami razmer na trgu so se spreminjale tudi nakupne navade potrošnikov. Na trgu se je pojavljalo vedno več novih izdelkov. Govorimo o eksploziji novih izdelkov, ki vsi iščejo mesto na prodajnih policah. Trgovcu se je bilo in se je vse težje odločati o pravi ponudbi po kateri kupci povprašujejo. Za izbrane izdelke pa je moral in mora 1 ECR- Efficient Consumer Response je filozofija, ki se je izoblikovala v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Trgovska podjetja zlasti v ZDA so ugotovila, da produktivnost v trgovski panogi bistveno zaostaja za produktivnostjo v drugih panogah (npr. avtomobilski). Sredi leta 1992 so najuspešnejša podjetja v ZDA oblikovala skupino za proučevanje učinkovitega odziva potrošnikom (The Efficient Consumer Response Working Group). Naloga skupine je bila proučevanje oskrbovalne verige in njenih poslovnih postopko, da bi lahko ugotovili potencialne priložnosti za spremembe v postopkih ali v tehnologiji, ki bi lahko naredile oskrbovalno verigo bolj konkurenčno. Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 6

7 trgovec organizirati oskrbni sistem, za zagotavljanje permanentne prisotnost le-teh na prodajnih policah PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Obravnava bo usmerjena na mikrologistične sisteme špecerijskih podjetij in s temi podjetji sodelujočih logističnih in proizvodnih poslovnih sistemov. V obravnavi bom s teoretičnega vidika predstavil logistične (pod)sisteme in logistične verige le v takem obsegu, kot je potrebno za razumevanje problema oskrbe prodajnih polic v trgovskem sistemu. V delu ne bom obravnaval makrologističnih sistemov, za katerih oblikovanje, vzdrževanje in razvoj mora skrbeti širša družbena skupnost, kakor tudi za ustvarjanje in oblikovanje pogojev za izvajanje logističnih storitev. Obravnaval bom distribucijski kanal za specifično blago s poudarkom na logističnem kanalu, kot ožjem pojmu distribucijskega kanala. Zaradi obsežnosti obravnavane tematike bom obdelal samo nekatere izmed temeljnih konceptov strategije ECR (Efficient Consumer Response učinkovit odgovor potrošniku). V okviru strategije ECR bom obravnaval le rešitve, ki predstavljalo temelj za gradnjo logistične infrastrukture in logističnih funkcij, ki so pomembne za proces permanentne obnove zalog. Predstavil bom nekatere kombinacije znanih metod in tehnik, ki jih je možno povezati v delujoč sistem učinkovite oskrbe prodajnih polic z blagom in izkušnje pri uvajanju le-teh v prakso v več poslovnih sistemih oziroma njihovih logističnih podsistemih. Poudarek bo dan situacijam, v katerih je potrebna kooperacijska pripravljenost poslovnih (pod)sistemov v določenem logističnem kanalu. Težišče obravnave bo prikazati upravljanje z izpolnitvenim delom logističnega kanala, ki se prične v proizvodnem poslovnem sistemu in se v trgovskem sistemu konča ter odrazi kot založena polica z blagom. V poglavju o sinhronizaciji procesov bom prikazal kakšen je danes koncept oskrbe v relativno slabo poslovno razvitem sistemu, poslovno razvijajočem sistemu in kakšna naj bi bila idealna organizacija koncepta oskrbe v vrhunsko razvitem poslovnem sistemu, ki izrablja vse poznane, razpoložljive in izvedljive metode in tehnike ter dosegljive infrastrukturne rešitve. Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 7

8 Pri uporabi literature se bom naslonil na teoretična dela domačih in tujih avtorjev ter predvsem pri orisu konkretnih rešitev, na vire združenj ECR, IGD, itd. in interne vire trgovskega poslovnega sistema METODOLOGIJA DELA Pri obravnavi problema in snovanju novih rešitev sem uporabljal predvsem sledeče metode: Študij dosegljive domače in tuje literature, ki obravnava področja delovanja logističnih sistemov, logističnih podsistemov, logističnih medsistemov (meta logistični sistemi), teorijo distribucijskih in logističnih kanalov ter področja, ki predstavljajo predpogoje za vzpostavitev logistične infrastrukture v sistemih obnove zalog. Analizo primerljivih stanj v evropskih in svetovnih proizvodnih in trgovskih poslovnih sistemih. Analizo stanja v domačih trgovskih in proizvodnih sistemih. Sintezo rešitev oziroma modela bodočega razvoja. Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 8

9 TEORETIČNE OSNOVE 1.5. POSLOVNI SISTEM, LOGISTIČNI SISTEM IN PODSISTEM TER LOGISTIČNI MEDSISTEM Kadar koli govorimo o sistemih moramo poudariti da je sistem določen način kako vidimo in si predstavljamo svet. Sistem ni fizikalna entiteta ali realni objekt temveč je produkt človekovega poznavanja sveta. V jeziku teorije pravimo (Kljajić, 1994), da so bili prvotni sistemi civilizacije enostavni in relativno izolirani, njihovo delovanje in upravljanje pa je bilo preprosto. Zaradi tega ni bilo potrebe po neki splošni teoriji o obnašanju sistemov in njihovih korelacijah. Z razvojem človeštva so se razvijali tudi sistemi, njihova struktura je postajal bolj kompleksna, soodvisnost z drugimi sistemi večja, delovanje in s tem tudi upravljanje pa bolj kompleksno (Rosi, 2007). Teorijo sistemov bom izrabil za to, da bom lahko razmejil nekatere pojave in jih pregledno razvrstil v dokaj zaokrožene celote ali vsaj delne celote. Celote bom poimenoval sistemi, delne celote istega sistema pa podsistemi. Razmerja med različnimi sistemi oziroma podsistemi istega sistema ali različnih sistemov pa med sistemi, oziroma meta sistemi. Težave, ki se pojavljajo v urejanju medsebojnih razmerij pa bodo predstavljene kot problemi oziroma priložnosti za rešitev. Da lahko utemeljeno govorimo o problemu mora neko stanje ali dogajanje kazati vsaj na določene značilnosti (Kajzer, 1983). Problem mora pomembno vplivati na človeka in njegov položaj, odstopa od želenega in ne obstaja vnaprej znana pot iz zagate, kajti (raz)rešitev je treba šele najti. Pred (raz)reševanjem problema je nujno treba odgovoriti na pomembnejši in vplivnejši vprašanji: Ali imamo sploh opraviti s problemom in kaj želimo doseči z (raz)rešitvijo problema. Razreševanje problema je torej šele tretja faza v hierarhiji zaporedja (Rosi, 2007). Prej povedano bo osnovno teoretično vodilo pri prikazu problemov, ki nastopajo v logističnem kanalu blaga široke potrošnje. Pojavne oblike distribucijskih storitev so zelo različne in jih lahko razvrstimo v nabavne, prodajne, skladiščne, pretovorne in Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 9

10 transportne. Naraščajoče potrebe posameznikov in poslovnih sistemov postavlja vedno višje zahteve distribucijskemu gospodarstvu navaja Oblak (1997, str. 26) ter ugotavlja, da je to pospešila uspešna uvedba marketinške zamisli v upravljanje, vodenje in izvajanje poslovanja v razvitejših poslovnih sistemih v svetu in tudi pri nas. Mednarodna trgovinska zbornica iz Pariza je leta 1947 sprejela definicijo distribucije, ki predstavlja stanje, ki sledi proizvodnji blaga od trenutka, ko je le-to komercializirano, do njegove izročitve uporabnikom in zajema razne dejavnosti in operacije, ki omogočajo, da se blago dostavi kupcem. Široko opredeljen distribucijski kanal posamezne vrste in količine blaga zajema različno število poslovnih logističnih in nelogističnih sistemov. Fizična distribucija blaga predstavlja premagovanje časovnih in prostorskih razkorakov. Premoščanje časovnih in prostorskih razlik v fizični distribuciji poteka v logističnem kanalu blaga. Težave ob tem pa predstavljajo logistične probleme posameznih poslovnih sistemov in medsistemov. Obravnava teh logističnih problemov mora biti celovita, tako iz institucionalnega, funkcionalnega, informacijskodokumentarnega in procesnega vidika. Vso obravnavo je potrebno razširiti najmanj na medorganizacijski in mednarodni vidik, če se želimo dokopati do rešitev, ki bodo presegale parcialne rešitve in prinesle koristi za vse udeležence v določeni oskrbni ( logistični )verigi oziroma določenem makro sistemu. Prof. Požar (1985, str. 104) navaja, da sta nujno potrebni povezanost vseh vrst prvin poslovne logistike in povezanost vseh udeležencev v logističnih kanalih pretoka blaga. Logistični kanal za posamezno blago je ožji pojem distribucijskega kanala. Po definiciji logistični kanal vključuje le tiste poslovne sisteme in tudi podsisteme (op. avtorja), kateri sodelujejo pri izvajanju logističnih storitev. Logistični poslovni sistemi izvajajo logistične storitve kot osnovno dejavnost. Poleg njih pa obstajajo še mikrologistični (pod)sistemi industrijskih, trgovskih in drugih organizacij, ki morajo v okviru svojega osnovnega predmeta poslovanja skrbeti tudi za reševanje logističnih problemov, ki se pri tem pojavljajo, navaja Oblak (1997, str. 34). V gospodarstvu, za katerega je značilna razvita delitev dela so vsi njegovi poslovni (pod)sistemi in gospodinjstva vzajemno povezani z različno strukturiranimi blagovno menjalnimi procesi. V okviru makro logistične strukture največkrat sodelujoče subjekte omejimo na glavne skupine, kot so gospodinjstva, nelogistični in logistični poslovni sistemi. Z logističnimi sistemi in mikrologističnimi podsistemi (kot prvinami) pa je Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 10

11 zajeta le ena sestavina makrologističnega sistema. Iz dialektične teorije sistemov je znano, da obnašanje bolj zapletenih sistemov ni odvisno le od njegovih elementov, ampak tudi od njihovih medsebojnih odnosov. Zato si za pojasnjevanje načina in oblikovanja pretokov aktivnosti v sistemski analizi pomagamo s proučevanjem odnosov med prvinami sistema. To je pomembno zato, ker nastajajo šele s povezovanjem določenih prvin sistema novi odnosi in sposobnosti sistema, ki jih ne moremo spoznati pri izoliranem obravnavanju posameznih prvin sistema. Konkretizacija teh odnosov medsebojne soodvisnosti se kaže v oblikovanju med-sistemov. Nanje je potrebno osredotočiti opazovanje, če želimo spoznati dejanske okoliščine logističnih procesov. Logističnih medsistemov je v gospodarski praksi nepregledno število, kot navaja Oblak (1997, str. 35). Sedanje distribucije blaga ne moremo več opazovati, kot izoliranega pojava temveč le kot soodvisen med-sistemski pojav. Pomemben element, ki vpliva na distribucijsko logistiko je tudi strukturiranost logistične infrastrukturne mreže. V povezavi s proizvodnjo določenega izdelka v dani količini na izbranih krajih in v določen času se opredeljuje vrsta in obseg potrebnih distribucijskih storitev. Od rednosti in stanovitnosti zahtevanih distribucijskih storitev bo največkrat odvisno, v kakšni meri se bodo v posameznem primeru pojavljali upravljalni in izvajalni problemi organiziranja logističnih procesov, kot navaja Oblak (1997, str. 54). Iz povedanega smo spoznali, da so vse funkcije, tudi logistična, nagnjene z delom svojih aktivnosti k povezavam zunaj svojega poslovnega sistema. To Oblak (1997, str. 62) utemeljuje z dejstvom, da pomeni poslovni sistem glede na svoje okolje omejeno institucijo, vendar omejenost ne izhaja primarno iz logistične funkcije oz. njene narave dela. Z vidika poslovnega sistema je zato smotrno oblikovati funkcionalne logistične medsisteme, ki so odločilni za gospodarno potekanje blagovnih poslovnih procesov. Pri logističnih medsistemih z dolgoročno naravo je potrebno zgraditi določeno infrastrukturo. Infrastruktura je, na splošno, skupek med sabo povezanih konstrukcijskih elementov (ogrodje), ki podpirajo celotno strukturo. Izraz infrastruktura ima raznolike pomene na različnih področjih čeprav ob tem terminu najpogosteje pomislimo na infrastrukturo ceste, železnice, itd., torej na prometno infrastrukturo. Termin infrastruktura se namreč lahko nanaša tudi na področje informacijske tehnologije, komunikacijske kanale, softwarskih razvojnih orodij, ali celo na področje političnih in družbenih omrežij relacij (Lipičnik, Topolšek, 2006, str. 1). Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 11

12 Za izgradnjo določene infrastrukture pa je potreben dogovor sodelujočih o pravilih organiziranosti in ciljnega obnašanja v določenem distribucijskem in logističnem kanalu. Za dogovor je potrebna določena kooperacijska pripravljenost sodelujočih. V luči predstavljenih in opredeljenih teoretičnih izhodišč, bomo poskušali razumeti strategijo ECR, kot model za»učinkovit odgovor potrošnikom«, ki so jo sprejela najpomembnejša trgovska in proizvodnja podjetja špecerijske branže in ustanovila istoimensko združenje TEORIJA STRATEGIJE ECR Ideja o formaliziranju strategije ECR sega v zadnje desetletje prejšnjega tisočletja. ECR je strategija špeceristov, tako proizvajalcev, kot trgovcev, ki naj bi z njihovim skupnim delom prinesla dodatno vrednost potrošnikom in seveda tudi njim samim. Osnovna ideja je, da bi s skupnim prizadevanjem za učinkovitost v celotni oskrbovalni špecerijski verigi, namesto na prizadevanju za učinkovitosti posamičnih delov, znižali celotne stroške v oskrbni verigi, znižali skupne zaloge proizvodov v celotni verigi, istočasno pa bi se izboljšala ponudba, kvaliteta in svežost proizvodov na policah namenjenih potrošnikom. Slika 1: Nepovezano poslovanje v oskrbni verigi (The Research Department Food Marketing Institute, 1993) NEPOVEZANO POSLOVANJE V OSKRBNI Tok povpraševanja DOBAVITE LJ DISTRIBUT ER PRODAJALN A POTROŠNI K Tok blaga Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 12

13 Slika 2: Povezano poslovanje v oskrbni verigi (The Research Department Food Marketing Institute, 1993) POVEZANO POSLOVANJE V OSKRBNI Tok povpraševanja DOBAVITE LJ DISTRIBUT ER PRODAJAL NA POTROŠNI K Tok blaga Pri sprejemanju koncepta ECR se sodelujoči niso obremenjevali s teoretičnim razmejevanjem posamičnih področij. Odločili so se, da sledijo doseganju zastavljenega cilja, ki se je bil določen s sloganom»večja vrednost za potrošnika«. V okviru te zahteve je postalo hitro razumljivo, kaj predstavlja potrošnikom večjo vrednost. Ugotovili so, da mora poleg sprejemljive cene in pravega sortimenta, ki ga potrošnik želi in potrebuje, biti to blago predvsem ves čas na razpolago na prodajni polici. Osnovne ugotovitve so skladno s poznavanjem razvitosti in dojemljivosti sodelujočih poslovnih subjektov povzdignili v vizijo ECRsistema, ki je prikazana v shemi: Slika 3: Vizija sistema ECR (The Research Department Food Marketing Institute, 1993) VIZIJA SISTEMA ECR Pravočasen brezpapirni tok informacij DOBAVITELJ DISTRIBUTER PRODAJALNA POTROŠNIK Nemoten pretok pravega blaga Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 13

14 Delovna skupina ECR se je zavedala, da je vsak začetek težak, zato je najprej oblikovala pet osnovnih načel ECR strategije: 1. Osredotočiti se na zagotavljanje kakovostnejše storitve kupcem (novi izdelki, boljša kakovost, večja pestrost izdelkov, učinkovitejše ravnanje z zalogami, večji prihranki v vseh fazah preskrbovalne verige). 2. Strategijo ECR morajo sprejeti podjetja, ki so pomembni proizvajalci ali distributerji izdelkov za široko porabo. Pri tem morajo videti prihranke, ki bi nastali uvedbo izboljšav v procese. Hkrati pa morajo preseči paradigmo, da pri poslu vselej nekdo pridobi in nekdo izgubi (položaj»win/loose«). V sodelovanju z drugimi udeleženci preskrbovalne verige bi ustvarili položaj, ko bi bili s ponovnim koncipiranjem procesov deležni prihrankov vsi členi preskrbovalne verige (»win/win«položaj). 3. Zagotoviti natančne in pravočasne informacije za podporo pri odločanju o logistiki procesov, proizvodnji in trženju pri posameznih udeležencih preskrbovalne verige. Informacije bi si izmenjevali posamezni členi preskrbovalne verige po medsebojnih standardiziranih računalniških povezavah standardov EAN Tok izdelkov od začetka do konca preskrbovalne verige mora biti kar najbolj racionaliziran in mora maksimirati dodano vrednost. 5. Oblikovana morajo biti skupna in dosledna merila dosežkov ter sistem nagrajevanja, ki deluje predvsem v primeru povečanja učinkovitosti celotnega sistema preskrbovalne verige (npr. kvalitetnejša storitev, zmanjšanje stroškov, znižanje ravni zalog in učinkovitejša uporaba sredstev). Zato morajo biti jasno določeni cilji (npr. povečanje prihodka ali dobička) in pravične nagrade za doseganje teh ciljev. Iz opisanih načel je razvidno, da naj proizvajalci in distributerji 3 (oskrbovalci) skupaj iščejo možnosti za vzpostavitev procesov, ki zahtevajo manj operacij in so zato zanje cenejši, zagotavljajo pa najmanj obstoječo raven storitev drugim členom preskrbovalne verige. Pomembno je torej, da vsi sodelujoči v preskrbovalni verigi skupaj 2 Kratica EAN pomeni European Article Number, ki predstavlja enega izmed standardov za označevanje artiklov in je del sistema organizacije GS1, ki skrbi za implementacijo globalnih standardov in rešitev za izboljšavo učinkovitosti poslovanja v oskrbovalnih verigah. 3 V okviru strategije ECR se za distributerja štejejo tako trgovci grosisti, kot detajlisti. To kaže tudi na to, da je pojem trgovec v zahodnem svetu obravnavan in opazovan z drugih vidikov opazovanja. Pri opazovanju distribucije blaga v razvitem svetu obravnavajo proizvajalce in oskrbovalce. (angl. supliers) Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 14

15 iščejo možnosti za zmanjšanje časa, stroškov in zalog v vseh fazah verige. V strategijo ECR so vključena tri glavna področja: upravljanje kategorij obnavljanje zalog izdelka in tehnologije Slika 4: Glavna področja strategije ECR (Deloitte & Touche, str. 5) Upravljanje s kategorijami Vzpostaviti infrastrukturo Optimirati promocijo Optimirati uvajanje izdelkov Optimirati izbor izdelkov Obnavljanje zalog izdelka Integrirani dobavitelji Sinhronizirana proizvodnja Kontinuirano zalaganje Avtomatično naročanje Zanesljivost operacij Cross docking Tehnologije Računalniška izmenjava podatkov (RIP) Elektronski prenos podatkov Kodiranje in vzdrževanje baze podatkov Spremljanje stroškov po aktivnostih V shemi je prikazano 14 že splošno znanih konceptov za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti poslovanja. Strategija ECR pa je uvedla pomembno razliko od prvotnega parcialnega obravnavanja in preučevanja omenjenih konceptov. Vsi koncepti se zdaj obravnavajo skupno in se uvajajo integrirano namesto posamezno. Pri ocenjevanju pa se opazuje njihov skupen vpliv na celotno preskrbovalno verigo in ne le na posamezen poslovni sistem ali podsistem. Za ugotovitev dejanskih stroškovnih učinkov uvajanja koncepta ECR je bila izbrana t.i. analiza vrednostne verige ( Value Chain Analysis VCA), ki obsega opredelitev vseh relevantnih stroškov za vse tipe udeležencev v verigi in tudi vpliv na različne tipe preskrbovalnih kanalov. V naši obravnavi bom zaradi preobsežnosti tematike prikazal le nekatere vrste prihrankov in rezultate ki jih je možno doseči. Predvsem Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 15

16 me bodo podrobneje zanimale rešitve in koncepti, ki izboljšujejo delovanje logistike v oskrbovalni verigi. Zagotavljanje ustrezne permanentne založenosti prodajnih polic je primarnega pomena za učinkovito oskrbo potrošnikov. Samoumevno je, da potrošnik oziroma kupec šele ko ugotovi, da je na razpolago njemu ustrezno blago, prične ocenjevati primernost ostalih elementov, ki so povezani s procesom nakupovanja. Zagotavljane založenosti polic pa je primarna logistična funkcija, ki je vključena v sistem obnove zalog izdelkov in vključuje hitro in nemoteno distribucijo blag od proizvajalca do kupca. Z učinkovitim upravljanjem zalog tako distributer kot proizvajalec zmanjšata skladiščne in distribucijske stroške. Učinkovito obnavljanje zalog v okviru strategije ECR vključuje naslednje koncepte: avtomatično naročanje v prodajalni in sistematično urejen način izvršitve naročila pri dobavitelju kontinuiran sistem zalaganja uvedeno»cross docking«tehniko in elektronsko spremljanje pošiljk sinhronizirano proizvodnjo zanesljivost operacij integracija dobaviteljev itd. Nekatere koncepte, ki so pomembni za obnovo zalog, bom podrobneje obdelal in predstavil v nadaljevanju. Odločitvi za predstavitev in obravnavo le določenih konceptov je botrovalo več dejavnikov. Predvsem pa je na izbiro vplivala atraktivnost in aktualnost tematike iz vidika obravnave logističnih sistemov, podsistemov in medsistemov in pomembnosti sporočila potrebe po kooperacijskem (kolaboracijskem) sodelovanju udeležencev logistične verige TEORIJA OBNOVE ZALOG IZDELKOV Za nemoteno delovanje trgovskega ali proizvodnega sistema je nujno potrebno vzpostaviti ustrezen sistem materialnega poslovanja. Materialno poslovanje zagotavlja logistika, ki vključuje vse tokove znotraj in zunaj poslovnega sistema. Zaloge so potrebne zaradi stalne razpoložljivosti izdelkov, ki jih kupci potrebujejo. Za formiranje pravih zalog je bistveno, da poznamo dejavnike, ki vplivajo na obnašanje kupcev. Pri spoznavanju obnašanja kupcev je potrebno ugotoviti Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 16

17 pomembnost posameznih dejavnikov. To najlažje dosežemo z matrikami v katerih med sabo naenkrat primerjamo dva dejavnika. S to metodo lahko po korakih zelo enostavno pridemo do prepoznave želja potrošnikov. Na ta način lahko kaj hitro ugotovimo, da znotraj enega trga obstaja več tržnih segmentov, ki imajo različne značilnosti in zahteve. Zadovoljevanja različnih zahtev se lotimo s strategijo diferenciacije izdelkov. Raznovrstni izdelki zahtevajo različno oblikovanje zalog in se različno obnašajo v distribucijskih oziroma logističnih kanalih. Za spremljanje in kontrolo nad določanjem in izvajanjem ustrezne politike oskrbe in zalog mora poslovni sistem vzpostaviti ustrezno vodenje in kontrolo. Napake oziroma spodrsljaji pri izbiri distribucijskih kanalov in ustrezne politike zalog so ponavadi posledica dejstva, da je odgovornost za distribucijo v oskrbni verigi razdeljena med več sistemov, ki so med seboj slabo povezani in zato ne delujejo usklajeno. Učinkovita sinhronizacija postopkov nujno zahteva razvoj ustreznih postopkov kontrole in nadzora. Cilj skladiščenja je zagotoviti čim bolj ekonomično oskrbo vseh porabnikov. Zaloge naj bi bile čim manjše, da v njih ni vezanih preveč finančnih sredstev. Zaloge v oskrbni verigi so tista količina blaga, ki je akumulirana zaradi trajne oskrbe časovno ločene proizvodnje in potrošnje. Vzrok zaradi katerega nastane potreba po oblikovanju zalog je neskladnost med časom proizvodnje, časom potrošnje ter oddaljenosti med krajem proizvodnje in krajem potrošnje. Lastnost zalog blaga je, da niso statična količina. Neprestano se spreminjajo, ker se neprestano spreminja in obnavlja tok potrošnje na eni strani, na drugi strani pa spreminja in obnavlja tok proizvodnje. Na količino zalog vplivajo količina nabavljenega blaga, pogostost nabave, količina potrošenega blaga in pogostost potrošnje. Na obseg zalog vpliva tudi politika zalog, ki predvideva določeno stopnjo varnosti v toku potrošnje, zelo pomemben dejavnik pa je tudi ekonomičnost poslovanja. Varnostna komponenta zalog in ekonomičnost sta si v stalnem nasprotju. Varnostna komponenta zahteva visoke zaloge, ekonomska komponenta pa čim nižje. Uravnoteženost med visokimi in nizkimi zalogami je definirana kot optimalen obseg zalog. Optimalne zaloge so tista višina zalog pri kateri dosežemo največjo ekonomičnost pri najmanjšem tveganju izpada. Ob tem je potrebno poudariti, da moramo upoštevati vse vidike stroškov, tako stroške samega skladiščenje kot tudi oportunitetne stroške, ki jih lahko povzroči izpad. Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 17

18 Razvrstitev zalog Teoretična razvrstitev zalog po raznih kriterijih omogoča poslovnim sistemom, da lažje rešujejo probleme, ki so povezani z zalogami. Kriteriji za razvrščanje zalog so lahko različni. Po obsegu ločimo: Varnostne zaloge, Signalne zaloge, Maksimalne zaloge, Kot posebne računske količine ločimo: Povprečno zalogo, Aktivno zalogo, Povprečna aktivna zaloga, Optimalna zaloga, Optimalna naročilna količina, itd. Glede na prodajljivost zalog poznamo: Hitro obračajoče zaloge (fast movers), Srednje obračajoče zaloge (medium movers), Slabo obračajoče zaloge (slow movers). Glede na gibanje ločimo: Stalne zaloge, Aktivne zaloge, Statične zaloge, Dinamične zaloge, Posebno kategorijo zalog pa predstavljajo nekurantne zaloge. Za razvrščanje zalog se pretežno uporablja znana metoda ABC ali ABC metoda več kriterijev. Zaloge in matematični modeli računanja zalog so področje, ki je zelo natančno teoretično obdelano. Namen tega dela ni predstavljati kvantitativnih matematičnih modelov in formul. V nadaljevanju bom le opisno predstavili nekatere najbolj pogosto uporabljene kategorije zalog in najbolj pogosto uporabljene metode izračuna točke obnove zalog. Pri izračunavanju potrebnega obsega zalog se uporabljajo normativi, računske kategorije in razmerja. Pregled posameznih kategorij zalog Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 18

19 Varnostna zaloga je namenjena za izpolnjevanje potreb po blagu takrat ko zaradi nepredvidenih odklonov od planiranih dogajanj aktivna zaloga ne more pokriti vseh potreb. Potreba po varnostih zalogah nastaja zaradi različnih vzrokov. Ti vzroki so lahko nihanja v porabi, zamude pri dostavi novih količin, neusklajene in nesinhronizirane evidence itd. V primeru kumuliranja vseh negativnih vplivov se lahko zgodi, da tudi varnostna zaloga ne zadostuje za popolno oskrbo. Ta možnost se meri s stopnjo tveganja nezaloženosti. Od višine varnostne zaloge je torej odvisno kolikšna je verjetnost, da bo do nezaloženosti res prišlo. Višino varnostnih zalog določamo s poslovno politiko. Za varnost oskrbe je pomembna tudi fleksibilnost oskrbne verige. Kakšen naj bo obseg varnostnih zalog vplivajo tudi razmere na trgu, narava porabnikov, skladiščni in transportni stroški itd. V povezavi z varnostnimi zalogami je pomembno, da blago razvrstimo v posebne skupine v odvisnosti od naprej določenih kriterijev. Smiselno je imeti različne varnostne zaloge za različne vrste blaga. Z matematičnimi metodami pa lahko izračunamo varnostne zaloge pod različnimi pogoji. Važno je ali so dobavni časi konstantni ali variabilni ali je potrošnja konstantna ali variabilna oziroma v kakšni kombinaciji so različni pogoji. Stroški izpada zalog so oportunitetne stroški in včasih ne pomenijo samo izgubljene prodaje ampak tudi izgubo kupcev. Stroške izgubljene prodaje je zelo težko izmeriti. V nadaljevanju bo govora o situacijah, ko blago ni razpoložljivo na prodajnih policah (Out- Of- Stock OOS) in tam bo pojasnjeno kako današnji potrošnik-diktator reagira na te situacije ter kakšne so predvidene finančne posledice zaradi tega. Na tem mestu pa že lahko omenim, da je pri izračunu oportunitetnih stroškov v primeru, da bo kupec vseeno kupil izdelek treba upoštevati stroške ponovnega naročanja blaga itd. Po drugi strani pa moram opozoriti, da večje varnostne zaloge predstavljajo manj možnosti za izpad prodaje toda stroški vzdrževanja takih zalog eksponencialno naraščajo. Po nekaterih izračunih je ob normalno porazdeljenem povpraševanju treba za povečanje stopnje izdobavljivosti od 95% na 97% povečati varnostne zloge kar za 14% (Millman, 1979, str ). Gospodarjenje z varnostnimi zalogami je občutljiv del celotnega gospodarjenja z zalogami. Zahteva tekoče spremljanje in reagiranje ter vodenje smiselne politike (Kaltnekar, 1985, str ). Signalna zaloga je tista višina zaloge, pri kateri je potrebno sprožiti postopek za nabavo. Poleg varnostne zaloge moramo oceniti porabo v dobavnem času. V dobavni čas je vključen časovni interval od ugotovitve potrebe do realizacije. Pri dobavi se vedno pojavljajo neki Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 19

20 odkloni, vendar v daljšem času opazovanja lahko razberemo neke zakonitosti in izračunamo povprečje, ki služi kot osnova pri izračunavanju naročilne količine. Maksimalna zaloga je normativ zalog, ki predstavlja najvišjo še smiselno zalogo in nima pomembnega vpliva na gospodarjenje z zalogami. Praviloma se pojavlja kot dejansko najvišja zaloga v normalnih pogojih in računska kategorija. Maksimalna zaloga je vsota varnostne in aktivne zaloge. Povprečna zaloga se uporablja predvsem pri kontroli skladiščnih stroškov in pri ugotavljanju koeficienta obračanja zalog. Aktivna zaloga pa je del tiste zaloge, ki se stalno spreminja. Optimalna naročilna količina je velikost naročila, pri katerem bodo skupni stroški naročanja in skladiščenja minimalni. Logično je, da so stroški naročila manjši čim večja je naročilna količina saj bo v tem primeru potrebno izvesti manj naročil. Istočasno se bodo pojavile večje zaloge blaga in s tem večji stroški skladiščenja. Skupni stroški predstavljajo krivuljo konkavne oblike, ki ima svoj minimum v točki najnižjih stroškov. Točka predstavlja optimalno naročilno količino. Dejansko optimalno količino pa je v praksi težko določiti, ker se razmere in pogoji v okolju stalno spreminjajo. Hitro, srednje in slabo obračajoče zaloge proučujemo z vidika njihove notranje strukture celotnih zalog. Koeficient obračanja zalog je pokazatelj, ki nam pove kolikokrat so se zaloge artiklov v določenem časovnem obdobju obrnile oziroma število ciklusov obnavljanja zalog v skladišču kot posledica prodaje. Število dni vezave blaga v zalogah pa je pokazatelj, ki nam pove kolikšen del opazovanega obdobja leži poljuben artikel v skladišču. Razmejevanje na hitro, srednje in počasi obračajoče zaloge izvedemo s kritičnim koeficientom obračanja zalog. Določitev kritične meje je stvar poslovne politike podjetja. Starejša literatura je predlagala, da se je smiselno omejiti na proučevanje struktur zalog hitro obračajočih artiklov, saj se s tem delom zalog največ posluje. Zaloge, ki jih definiramo kot hitro obračajoče vežejo večino obratnih sredstev v zalogah. Ta del zalog je potrebno obvladati tako po obsegu kot po njenem vplivu na stroške. Novejša teorija pa predvideva, da je potrebno spremljati vse tipe zalog, saj so v določenih primerih slabo obračajoče zaloge pomembne za obdržanje kupcev. Predvsem nas mora zanimati fleksibilnost politike upravljanja zalog. Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 20

21 V opazovanju zalog ugotovimo, da del artiklov leži na zalogi celoten opazovani čas. Te zaloge se ne trošijo in jih imenujemo stalna oziroma statična zaloga, ki je v bistvu varnostna zaloga posameznih artiklov. Zaloga, ki se v opazovanem času spreminja je iz teoretičnega vidika t.i. aktivna ali dinamična zaloga. Poseben problem pri gospodarjenju z zalogami pa predstavljajo nekurantne zaloge, To so zaloge, ki jih ni potrebno obnavljati zato ker jih nihče ne potrebuje. Vzrok za nastanek takšnih zalog so različni, predvsem se pojavijo zaradi napačnih ocen, napak in sprememb na tržišču. Nekurantne zaloge ugotovimo šele po določenem času, ko iz periodičnih pregledov ugotovimo, da se njihovo stanje ne spreminja. Z vidika gospodarjenja z logističnimi resursi je smiselno, da ta tip zalog nemudoma odstranimo iz skladišč in oskrbnega sistema. Nesmiselno je nekurantne zaloge premeščati, presortirati in prebirati kot je to žal pogosta praksa v poslovnih sistemih. S temi dejanji samo še povečamo stroške. Piere Lebas je dejal:»obstoječe nekurantne zaloge so mrtvi otroci, katerih očeta je treba spoznati in storiti potrebno, da tega ne bo več storil. Dobra namera se ne more vedno uporabljati kot izgovor za pojav nekurantnih zalog.«metoda ABC, s katero razvrščamo zaloge temelji na principu vodenja na osnovi izjem (management by exception 4 ). Namen analiziranja celotnih zalog s to metodo je izločanje artiklov, ki z vidika spreminjanja koeficienta obračanja na slabše niso več zanimivi za potrošnike. Zaradi hiperprodukcije in ponudbe novih izdelkov je smiselno, da umirajoče izdelke pri določenih pogojih izločimo iz asortimana in namesto izločenega artikla vključimo nov artikel. Če smo dosledni pri analiziranju življenjskega ciklusa artikla, lahko to predstavlja dobro osnovo za doseganje konkurenčne prednosti. Pri obsežnih asortimanih, ki danes nastopajo v oskrbovalnih verigah predstavlja analiziranje trendov koeficientov obračanja posameznih artiklov izredno obsežno delo, ki lahko povzroči nepreglednost nad celotnim dogajanjem. Tudi zaradi tega je treba znati ločiti bistvo od manj bistvenega. Za razvrščanje artiklov v različne skupine lahko uporabljamo različna merila. Največkrat so uporabljeni vrednostni kriteriji. Z ABC metodo ugotovimo, da : 5-20% števila artiklov predstavlja 70-80% vrednosti (skupina A), 20-30% števila artiklov predstavlja 10-25% vrednosti (skupina B), 60-70% števila artiklov predstavlja 5-10% vrednosti (skupina C). Razvrščanje v različne skupine ima smisel, če vsaki skupini določimo različen sistem gospodarjenja. Z drugimi besedami, razvrstitev v 4 Management by exception je oblika managerskega upravljanja, kjer se izognemo pregledovanju velike količine poročil, o proceshi odvijajo skladno s planom. Ta način managiranja predpostavlja le pregledovanje poročil, ko se pojavijo odstopanja (izjeme) od postavljenih planov in standardov. Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 21

22 različne skupine uporabimo za načrtovanje različnih postopkov in metod za nabavo, skladiščenje in distribucijo tovrstnih zalog. Ko poslovni sistem določi politiko nivojev zalog jih je potrebno neprestano spremljati. Informacijski sistem naj omogoči kontinuirani neprestano spremljanje zalog posameznih artiklov. Pri velikem številu opazovanih artiklov mora biti sistem selektiven. Pri nenačrtovanih nihanjih zalog mora poslovni sistem oziroma oskrbovalna veriga ustrezno odreagirati. Metode za kontrolo zalog so bolj ali manj zapletene, saj vključujejo veliko število dejavnikov oz. parametrov, ki se stalno spreminjajo in na osnovi teh je potrebno stalno določati normative za spremljanje zalog. Sistemi za upravljanje z zalogami lahko vzamejo veliko časa, so zelo zakomplicirani in dragi. Danes si brez elektronske obdelave podatkov ni več mogoče zamisliti teh operacij. Zaradi zagotavljanja standardiziranega in poenotenega logističnega toka se je razvil tudi standardiziran sistem identifikacije s pomočjo črtne kode. Uporaba enolične identifikacije in računalniške podpore omogoča ustvarjanje toka informacij od proizvajalca do potrošnika in obratno, kar izkorišča strategija ECR za učinkovito uvedbo sistema neprekinjenega procesa obnove zalog. V računalniških aplikacijah za upravljanje z zalogami so vgrajeni algoritmi različnih metod za kontrolo zalog. V nadaljevanju bom na kratko predstavili nekaj znanih metod za kontrolo zalog. Metoda vseh normativov ali MSV metoda ali mini-maks metoda določa maksimalno, signalno in varnostno zalogo ter izračuna optimalno naročilno količino. Metoda zagotavlja natančnost, zmanjšuje možnost izpadov, zmanjšuje možnost napak in zagotavlja preglednost nad višino zalog. Je zahtevna metoda, ki zahteva tekoče in ažurno spremljanje vseh sprememb v zalogah. Metoda je zelo učinkovita, kadar je ustrezno računalniško podprta in je zelo primerna za spremljanje artiklov skupine A. Metoda signalne količine in enakih naročil zahteva določitev le signalne zaloge in izračuna optimalne naročilne količine. Je razumljiva in enostavna za računanje, vendar manj natančna. Pri tej metodi je potrebno stalno spremljati zaloge, saj ob kritičnem stanju ni vgrajeno opozorilo varnostne zaloge. Varianta te metode je metoda dveh predalov. Iz enega predla blago trošimo, drugi zaboj pa predstavlja Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 22

23 rezervo. Metoda je primerna za sisteme, kjer se ne vodi nikakršna evidenca. Metoda signalne količine in enakih naročil s periodičnim nadzorom omogoča naročanje ob določenih terminih. Določimo signalno količino in optimalno naročilno količino ter periodične nadzore nad višino zalog v določenih časovnih razdobjih. Ob teh pregledih ugotovimo stanje zalog. Če je stanje višje od določene signalne zaloge naročanje ni potrebno, če pa je stanje zalog nižje od signalne zaloge naročimo v naprej določeno količino blaga. Metoda signalne in maksimalne količine predvideva določitev signalne količine in vsakokrat ko jo dosežemo z nabavo obnovimo zaloge. Ker je poraba neenakomerna, ne naročamo stalno iste količine. Naročimo vedno razliko do maksimalne količine, ki se v te primeru obnaša kot računska kategorija. Ta metoda je primerna pri neenakomernih odjemih blaga iz skladišča. Pri metodi časovnih točk naročanja preverjamo višino zalog v naprej določenih časovnih obdobjih in naročamo izračunano razliko od v naprej določene maksimalne količine, ki prav tako predstavlja le računsko kategorijo, ki ni dejansko nikoli dosežena. Metoda časovnih točk naročanja s kontrolno višino zalog predvideva naročanje blaga, ko stanje zalog pade pod neko v naprej postavljeno signalno zalogo. Določeni sta maksimalna in signalna količina ter termini za naročanje. S takim načinom naročanje dosežemo manjše število naročil in večje naročilne količine. Omenjene metode so zanimive iz teoretičnega vidika in razumevanja dejanskega dogajanja v oskrbnih verigah. Pri današnjem razvoju računalniške podpore obdelave podatkov, se lahko uporabljajo kombinacije več različnih metod in tehnik, da se dosežejo najbolj ugodni rezultati. Prikazane metode izračunavanja zalog se obravnavajo znotraj posameznega poslovnega sistema. Strategija ECR pa predvideva medsistemsko sodelovanje in neprekinjen tok izmenjave podatkov o gibanju zalog v vseh delih sistema. Na podlagi tako pridobljenih podatkov in politike optimizacije nalaganja transportnih enot in optimiranja nalaganja kamionov sistem izračuna optimalne dobavne količine. Različne metode so relativno uspešne v stabilnih gospodarskih razmerah. Teorija optimizacije zalog sicer drži ob vsakršnih pogojih, vendar je potrebno v nenormalnih razmerah neprestano zaznavati in določati vsakokratne pogoje. Tako postaja področje gospodarjenja z zalogami vedno dražje in kompleksnejše. Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 23

24 Motnje v enem delu sistema vplivajo in povzročajo motnje v drugih delih sistema. Motnje v upravljanju z zalogami izvirajo iz pomanjkanje posameznih vrst blaga na tržišču, zaradi nekurantnih zalog v skladiščih in pojavov nekontrolirane inflacije ter njenih vplivov na gospodarjenje z zalogami itd. Korelacija med stanjem na tržišču in zalogami je zelo velika. Povezovanje proizvajalcev in trgovcev zaradi izboljševanja konkurenčnosti zahteva uvajanje novih strategij in taktik tudi na področje upravljanja z zalogami. Novih gospodarskih združenj ne zanimajo teoretična izhodišč, ampak pragmatične in praktične rešitve, ki prinašajo koristi v celotni verigi poslovnih sistemov. Uvajanje vsake nove strategije in taktike globalnih poslovnih združenj je ustrezno marketinško podprto z namenom zainteresirati vse udeležence k doseganju boljših skupnih učinkov. To je razvidno tudi iz načina pristopa k uvajanju konceptov strategije ECR v prakso, kar bomo poskusili spoznati v nadaljevanju. Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 24

25 OBSTOJEČE STANJE 1.8. POSNETEK STANJA UVEDENOSTI ECR-a V SVETU IN DOMA Prihranki, ki jih omogoča uvajanje strategije ECR, se delijo na prihranke poslovanja in finančne prihranke. Prihranki povezani s poslovanjem se kažejo v znižanju administrativnih stroškov in prihrankih dela ter sinergijski učinki zaradi integracij in povezav partnerjev. Finančni prihranki pa so posledica manjše vezave sredstev za financiranje zalog. Katere prihranke je pred 12 leti predvidevala ECR strategija? (ECRnet, 2005, str. 13) Projekcija v vrednostni verigi iz leta 1995 Zmanjšanje stroškov: Zmanjšanje obsega zalog: Učinek zmanjšanja obsega zalog: Skupni prihranki: Študija optimizacije transporta iz leta 1999 Dodatni prihranki: 1,8% prodajne vrednosti 42% prodajne vrednosti 0,9% prodajne vrednosti 5,7% prodajne vrednosti 1,2% prodajne vrednosti Skupni potencialni prihranek stroškov: 6,9% prodajne vrednosti Nekatere druge projekcije raziskav, ki so zajele tudi Slovenijo so pokazale nekoliko večji potencial prihrankov, saj so upoštevale še nekatere dodatne medsistemske prihranke, ki jih je mogoče ob popolni uvedbi realizirati. Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 25

26 Slika 5: Potencialni prihranki z ECR (GZS SANA, 1997, str. 41) Stroški poslovanja 8,3% 9,3% SLOVENIJA Stroški financiranja 1,0% Stroški poslovanja 4,8% 5,7% EVROPA Stroški financiranja 0,9% Stroški poslovanja 8,2% 10,8% ZD A Stroški financiranja 2,6% Slika 6: Rezultati analize stopnje uvedenosti ECR po posameznih državah (ECRnet, 2005, str. 24) GCI Rezultati analize - Stropnja uvedenosti ECR strategije Nemčija Francija Velika Britanija Povprečj Obseg Grčija Švica Italija Stopnja uvedenosti v oskrbni verigi v % Na konferenci ECR- Europe leta 2005 so ugotovili, da so bili doseženi le nekateri planirani prihranki iz leta Vprašanje je bilo ali je ECR Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 26

27 koncept uveden. Odgovor je: da, vendar samo pri nekaterih. Najboljši so izboljšali nivo svoje storitve za 5,7% točk, zmanjšali vezavo zalog za 10 dni in znižali nezaloženost oziroma t.i. OOS situacije ( out of stock) za 4,9% točke. Iz predstavljene tabele stopnje uvedenosti ECR strategije so razvidne občutne razlike med posameznimi državami v Evropi. Značilno izstopa Italija. Poznavalcem trgovskih sistemov je jasno kje so vzroki za tako situacijo. Italijanska trgovina je najmanj koncentrirana in povezana. Večino oskrbe italijanskih trgovin poteka po principu direktne oskrbe. Taka oskrba je zaradi velike diverzifikacije artiklov in velikega števila nepovezanih prodajaln zelo razdrobljena, raznolika in nestandardizirana. Vsi našteti dejavniki pa so v nasprotju z možnostjo učinkovitega uvajanja strategije ECR, kar je jasno pokazala analiza raziskave. Kako in kaj pa za naprej? Asociacija ECR- Europa je potencial prihrankov ocenila na 70 milijard evrov. Potencialni prihranki na strani stroškov so bili ocenjeni na 28 milijard evrov in potencial možnosti rasti prodaje zaradi izboljšanja založenosti in boljšega sortimenta na 42 milijard evrov. Te vsote prihrankov so dovolj dober razlog, da se odgovorni za delovanje poslovnih sistemov zainteresirajo za nadaljevanje uvajanja konceptov poslovanja ki jih predvideva strategija ECR. Skupna ugotovitev udeležencev zadnjih konferenc ECR Europa je, da k uspešni uvedbi strategije prispevata: 20 % tehnologija in kar 80% ljudje. Ta ugotovitev je potrditev ugotovitev avtorja tega dela, da je potrebno predvsem graditi na sprejemanju novih filozofij upravljanja oskrbovalnih in logističnih verig VPLIV UVAJANJA ECR-a NA SISTEM OBNOVE ZALOG Učinkovito obnavljanje zalog je temelj za učinkovito delovanje oskrbnih sistemov končnih porabnikov in hkrati tudi eden izmed bistvenih elementov celotne strategije ECR. Temeljni cilj obnove zalog je tudi v okviru ECR strategije dobro znana definicija logistike: Pravo blago,na pravo mesto, ob pravem času, v pravem času, učinkovito in ob pravih (najnižjih ) stroških. V bližnji preteklosti ( in marsikje tudi še danes ) je vsak poslovni sistem optimiral svoje lastno poslovanje predvsem navznoter. Večino Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 27

28 subjektov iste oskrbovalne verige je delovala nepovezano. Tudi v špecerijskih preskrbovalnih verigah ni bilo drugače. Značilnosti nepovezanih členov špecerijske preskrbovalne verige so: Visoki stroški visokih zalog Visoki stroški proizvodnje Visoki administrativni stroški Slaba odzivnost proizvodnje na spremembe povpraševanja Številne poškodbe izdelkov Številne napake pri dobavi itd. V nepovezani verigi se pojavlja več samostojnih tokov blaga in informacij. Pojavljajo se tokovi blaga in informacij od prodajalca do potrošnika, od prodajalca do skladišča in od skladišča do proizvajalca itd. Cilj učinkovitega obnavljanja zalog skladno s konceptom ECR je integracija vseh nepovezanih tokov v povezan tok blaga od proizvajalca do potrošnika in povezan tok informacij od potrošnika do dobavitelja. Blagovni tok ki temelji na avtomatizirano obdelanem informacijskem toku prinaša možnost za znižanje višine zalog v celotni oskrbni verigi in znižanje stroškov distribucije. Učinkovito obnavljanje zalog skladno z ECR strategijo predvideva uvedbo določenih konceptov, ki naj izboljšajo delovanje oskrbne verige in ugodno vplivajo na zmanjševanje velikosti zalog. Značilnosti učinkovanja posameznih konceptov v primerjavi s klasičnimikonvencionalnimi rešitvami bom primerjal v nadaljevanju. Analiza je pokazala, da je periodično ročno naročanje blaga kljub opevani razvitosti informacijske tehnologije in računalniške podpore še vedno eden izmed temeljnih načinov obnove zalog v prodajalnah. Ročno naročilo kreira osebje v prodajalni na podlagi vizualnega pregledovanja zalog na policah in v skladiščih trgovin. Žal tak način ni zanesljiv, saj ponavadi pride do prepoznega naročila blaga, ki ga potrebujemo. Naročila se pošiljajo po medijih, ki ne omogočajo avtomatizirane obdelave pri dobavitelju in zahtevajo veliko dragega administrativnega dela. Avtomatsko naročanje ali računalniško podprto naročanje (computer assisted ordering CAO), kot je predvideno z ECR strategijo, temelji na podatkih iz prodaje, ki je registrirana preko skenerjev na blagajnah. Količina podanega blaga je temelj za izdelavo naročila brez dodatnega ročnega dela. Brezpogojna uporaba podatkov prispeva k boljši sinhronizaciji z logistiko. Sočasno se za kreiranje naročil Marko Cedilnik: ECR strategija kot podlaga za izgradnjo Stran 28