Jill Shalvis. Sladke drobne laži. Prevod: Branka Šnek Oset

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Jill Shalvis. Sladke drobne laži. Prevod: Branka Šnek Oset"

Transkripcija

1 Jill Shalvis Sladke drobne laži Prevod: Branka Šnek Oset

2 Je kaj narobe? Ne. Zobe je zasadila v ustnico. Mogoče. Povej mi. Odprla je že usta, potem pa zmajala z glavo. Mama mi je vedno govorila, da so dejanja vredna več kot tisoč besed. Dvignila je roke in mu dlani položila na prsi. Z eno je podrsala po obližu, nežno. Božala ga je s prsti, kot bi želela bolečini narediti konec. Samo Videti bi si želela Kaj? Pogled ji je obstal na njegovih ustnicah. Oklevala je. Nežnost je nenadoma razburkala silna lakota in želja omamna mešanica za moškega, ki se je ponašal z odsotnostjo čustev. Pru Ne govori, je zašepetala. Potem je zapolnila praznino med njima in ga poljubila.

3 Sladke drobne laži Prvo poglavje #Ostanimirnainzajahajsamoroga Pru Harris je mama vedno govorila, naj si kaj zaželi ob pogledu na pink avtomobile, padajoče drevesne liste in medeninaste svetilke. Kajti zaželeti si nekaj ob nečem tako vsakdanjem, kot so zvezde ali fontane želja, je znak pomanjkanja domišljije. Ženske, ki je stala slab meter proč in po torbici brskala za drobižem, da bi ga vrgla v fontano na dvorišču, prav gotovo ni vzgajala hipijevska mama. Pa saj to sploh ni bilo pomembno. Kajti Prujina mama se je motila. Želje se namreč nikoli niso uresničile, tako kot človek nikoli ni zadel na loteriji ali zagledal samoroga. Ženska, ki si je oči pred pršcem zaščitila z dlanjo, v drugi pa je držala kovanec, ji je namenila zagoneten nasmešek. Saj vem, da je neumno, a ko si res na tleh, si pripravljen poskusiti vse

4 Jill Shalvis Pru jo je še predobro razumela. Zvijajočega Thora je postavila na tla in stresla roko, da bi spodbudila prekrvavitev. Moker in zavaljen 12-kilogramski psiček, ki se je bal še lastne sence, jo je po polurni hoji od službe do doma vlekel k tlom kot 100-kilogramska utež. Thor se je pritožil z glasnim laježem. Ni maral dežja in prav gotovo ni maral luž na tleh. Ali hoje. A Pru je oboževal kot boginjo, zato se ji je prilepil na noge. Počasi je mahal z repom in jo opazoval, kakor da želi uganiti gospodaričino voljo. Ženska je pomežiknila in se zazrla v psička. Aha, je presenečena izustila. Mislila sem, da je zelo debel maček. Thor je nehal mahati z repom in zalajal, kot da želi dokazati, da ni samo pes, ampak je velik, strašljiv pes. Kajti Thor najdenček nedoločljive pasme je verjel tudi, da je bulmastif. Ženska je stopila korak nazaj in Pru ga je v vzdihom spet dvignila v naročje. Obrazek, ki je spominjal na starca, je zgubal v zaščitniško grimaso, sprednji tački sta mu viseli s Prujine roke in ponovno je pomahal z repom, zdaj ko je spet bil velik. Oprostite, je zavzdihnila Pru. Ne vidi več dobro, zato je včasih siten. Ni pa noben maček. Thoru je namenila vzgojni stisk lepo se obnašaj! Samo obnaša se tako. Thor je obrnil glavo in gospodarici namenil svareč pogled. Bolje, da to noč svoje najljubše čevlje pospraviš v omaro

5 Sladke drobne laži Ženska je pozornost spet namenila fontani in se zazrla v kovanec, ki ji je počival na dlani. Pravijo, da za ljubezen ni nikoli prepozno, ne? Res je, je Pru pritrdila. Kajti ljudje so res to govorili. Pru se je iz izkušenj naučila, da je ljubezen še redkejša od samorogov, vendar ni želela grobo poteptati neznankinega upanja in hrepenenja. Nebo nad San Franciscom je nenadoma razsvetlila strela. Kot ognjemet na dan neodvisnosti 1. A bil je junij in mrzlo je bilo kot sredi zime. Thor je zacvilil in gobček potisnil v gospodaričin vrat. Pru je začela odštevati in kmalu je tako silovito zagrmelo, da so se stresla tla. Ojoj, je neznanka kovanec spustila v torbico. Niti ljubezen ni vredna, da bi me zadela strela. In že je ni bilo več. Pru je s Thorom v naročju hitro prečkala tlakovano dvorišče. V lepem vremenu si je na tem mestu rada vzela čas. Vsrkavala je veličino stare arhitekture, konzole iz opek, razgaljene železne nosilne tramove in velika okna. A začelo je močno deževati. Debele kaplje so na tla padale s tolikšno silovitostjo, da so se odbijale do višine kolen. V manj kot desetih sekundah je bila premočena. Oblačila so se ji lepila na kožo, noge so ji cmokale v poplavljenih gležnjarjih. Počasi, ljubica, je zaslišala. Bil je stari brezdomec, ki se je 1 Američani dan neodvisnosti praznujejo 4. julija. Obeležujejo sprejetje Deklaracije neodvisnosti ZDA od Združenega kraljestva, ki se je zgodilo 4. julija 1776 (opomba prevajalke)

6 Jill Shalvis običajno zadrževal v stranski ulici. Z zagorelo, usnjato kožo in daljšimi, belimi lasmi, ki so mu padali na ovratnik kričeče havajske srajce, okrašene z ananasi in papigami, je spominjal na ostarelega Doca v filmu Nazaj v prihodnost. Težko boš še bolj mokra, ji je navrgel. A Pru v resnici ni iskala zavetja pred dežjem. Nasprotno, oboževala ga je. Iskala je zavetje pred demoni. A vse bolj jasno ji je postajalo, da je to misija nemogoče. Domov se mi mudi, mu je zasopihana sporočila. Ko je dopolnila 26 let, jo je vaditelj vadbe spin obvestil, da bo odslej šlo le še navzdol. Ni mu verjela. A imel je prav. Kaj pa je tako nujnega? Pru se je vdala. Starec je bil prijazen, a ne tako prijazen, da bi ji povedal svoje ime. Trdil je, da ga je pozabil že v sedemdesetih letih. Kakor koli že, zadnje tri tedne, odkar se je vselila v blok, mu je dajala hrano. Danes končno pride nekdo s kabelske. Ob petih, so mi rekli, se je razgovorila. To so ti rekli že včeraj. In tudi prejšnji teden, jo je spomnil in poskušal pobožati Thora, ki pa mu ni bilo do ljubkovanja. Kajti Thor je med drugim sovražil tudi moške. Ne, tokrat bo res prišel, je odvrnila s prepričanim glasom in Thora položila na tla. Tako ji je zatrdil poslovodja kabelskega operaterja. In Pru je res potrebovala kabelsko televizijo. Naslednji večer je bil namreč na sporedu finale oddaje Misliš, da znaš plesati? Oprostite, je zamomljal prišlek, ki je stopil iz dvigala in se

7 Sladke drobne laži hotel preriniti mimo. Čepico je imel potisnjeno na oči, da bi se zaščitil pred dežjem, na prsih je imel všit logotip kabelskega operaterja. V roki je držal škatlo z orodjem, na obrazu pa sta mu lebdela razdraženost in vdanost v vsakdanjik. Thor se je hitro skril za gospodaričine noge in iz grla začel spuščati nizko, grozeče renčanje. Zvenel je nevarno, videti pa je bil smešno, še posebej ves moker. Imel je kožuh jorkširskega terierja debelega jorkširskega terierja v resnici pa je bil mešanica vseh mogočih pasem. Morda je bil celo malo mačka. Čeprav je lahko spustil le en uhelj. Drugi mu je vedno štrlel pokonci, zaradi česar je dajal vtis večne zmedenosti. Ni ga mačka na svetu, ki bi si to dovolil. Možak s kabelske ga je na hitro pogledal, se mu posmehnil in nadaljeval svojo pot. Počakajte! je Pru zaklicala za njim. Iščete mogoče 85B? Obstal je in s pogledom premeril njen premočen prsni koš. Pravzaprav mi je ljubši 85D. Pru je nehote spustila pogled na svoje oprsje. Majica se ji je brezsramno prilepila na obline. Zožila je veke in roke prekrižala na prsih, ki so bile daleč od očitno želene košarice D. Naj pojasnim, je začela in prste še močneje ovila okoli Thorovega povodca. Kuža je še vedno renčal, a precej tišje, saj se je le delal, da je strašljiv pes. Iščete osebo, ki živi v stanovanju 85B? Ja, vendar ni nikogar doma. Zazrl se je v Thora. Je to pes? Ja! In jaz živim v stanovanju 85B, je bila odločna. Doma sem. Odkimal je. Niste mi odprli vrat

8 Jill Shalvis No, zdaj jih bom, obljubim. Iz torbe je vlekla ključe. Kar z mano pojdite in Ne bo šlo. Ura je že pet. V dokaz je pomahal z zapestjem. Za danes sem končal. Ampak Brez uspeha. Obrnil se je in se podal na dež. Kmalu je izginil v meglici kot kakšen grozovitež v grozljivki. Thor je nehal renčati. Super, je zaječala. Res super. Stari brezdomec je zaškrtal z zobmi. Jaz ti lahko priklopim kabelsko. Enkrat ali dvakrat sem videl, kako se to naredi. Starec je, tako kot stara zgradba Pacific Heights, videl že boljše čase. In oba je obdajala avra stare očarljivosti. To pa še ni pomenilo, da ga je želela videti v svojem stanovanju. Hvala za ponudbo. A tako bo še najbolje. Saj kabelske televizije ne potrebujem tako nujno, ga je zavrnila. Toda jutri zvečer je finale oddaje Misliš, da znaš plesati? Zavzdihnila je. Vem. Nebo je osvetlila še ena strela in takoj ji je sledilo grmenje, ki je odmevalo med kamnitimi zidovi dvorišča in treslo tla pod nogami. Čas je za odhod, je bleknil starec in izginil po uličici. Pru je Thora odnesla v stanovanje, ga otrla z brisačo in ga položila v pasjo posteljico. Tudi njo je vabila postelja, a bila je lačna, hladilnik pa prazen. Hitro se je preoblekla in se namenila v trgovino

9 Sladke drobne laži Dež še ni ponehal. Sklenila je, da si mora vendarle že kupiti dežnik. Planila je proti severovzhodnemu vogalu zgradbe, mimo kavarne, prodajalne vafljev in trgovine za hišne ljubljenčke. Vse je bilo zaprto. Stekla je mimo tetovatorja zanimivo, imel je odprto in se namenila naravnost proti irskemu pubu. Ker ji večera ne bo krajšal program na kabelski, je sklenila, da si bo privoščila piščančje perutničke. In za najboljše piščančje perutničke se je človek odpravil k O Rileyju. Droben glas v glavi ji je prišepnil, da niso piščančje perutničke tiste, ki jo vabijo. To je bila resnica. K O Rileyju jo je kot čebelo k medu vabil sam Finn O Riley, visok, širokih ramen, temnih oči in zapeljivega nasmeha. V treh tednih, odkar se je priselila, je spoznala, da so ljudje, ki so tukaj bodisi živeli bodisi delali, močno povezani. In jasno ji je postalo, da gre zahvala za to prav Finnu kajti bil je njihovo lepilo. Ja, to ji je bilo še kako jasno. Hej! se je iz uličice oglasil brezdomni starec. Če greš po perutničke, ne pozabi prinesti ekstra pomake! Pomahala mu je ter, spet premočena do kože, vstopila v O Rileyjev lokal in obstala, da bi s sebe otresla dežne kaplje. No, resnici na ljubo je to laž. Obstala je in se pretvarjala, da se mora odcediti. V resnici je s pogledom švigala po lokalu in iskala svojo tarčo

10 Jill Shalvis Ta večer sta gostom stregla dva barmana. 22-letni Sean je žongliral s steklenicami. Predstava je bila namenjena gruči žensk, ki so slonele na točilnem pultu in ga vrešče spodbujale, on pa se jim je široko nasmihal in jih zapeljeval s smejočimi se očmi. A ni bil on tisti, ki je Prujin pogled privlačil kot škatla piškotov Oreo. Ne. Ta čast je pripadla moškemu, ki je vodil lokal, Seanovemu starejšemu bratu. Finn O Riley, gora vitkih mišic in samozavesti, se ni menil za množico. Po prostoru se je gibal hitro in učinkovito, brez nepotrebnega vzbujanja pozornosti. Brez besed je izpolnjeval naročila in z enim očesom preverjal kuhinjo. Gneča ga nikoli ni vrgla iz tira. On je bil tisti, ki je opravil glavnino dela. Pru bi ga lahko opazovala ves dan. Ugotovila je, da so njegove roke tiste, ki jo fascinirajo. Gibal se je s strokovno natančnostjo. Seveda je bil veliko preveč zaposlen zanjo, zato si ni dovolila sanjariti o njem in o tem, kaj vse bi počel z njo med rjuhami. Kakšne poredne, sladostrastne igrice bi se igrala z njim Še ena laž. Seveda je sanjarila o njem. O njegovih rokah in kaj vse bi z njo počel. V postelji in zunaj nje. Finn je bil njen samorog. Ko se je sklonil za točilnim pultom, so vratove radovedno iztegnile tudi ženske, ki so sedele na visokih barskih stolih ob točilnem pultu. Mačke na lovu. Ko se je nekaj trenutkov pozneje zravnal, je v rokah držal velik zaboj nečesa, mogoče kozarcev. Ni bilo videti, da se

11 Sladke drobne laži napreza. Zahvala je seveda šla vsem krepkim, dolgim mišicam, ki so jih precej neuspešno skrivale črne zbledele kavbojke. Ko se je obrnil, so se mu bicepsi napeli in Pru je strokovno ugotovila, da mu leviske sijajno pristajajo, spredaj in zadaj. A Finn nikakor ni dal vedeti, da se zaveda hrepenečih ženskih pogledov. Zaboj je postavil na pult in pokimal v Prujino smer, ne da bi se zmenil za radovedne ženske pred sabo. Pru je za trenutek okamnela, potem pa se je ozrla nazaj. Nikogar ni bilo. Samo ona in lužica, ki ji je nastajala pri čevljih. Zravnala je vrat in zazdelo se ji je, da se Finn zabava. Ujela sta se s pogledi in dolg trenutek zrla drug v drugega. Kot da bi hotel na daljavo preveriti, kaj ji roji po glavi. Jo osušiti s pogledom in ji umiriti razbijanje srca. Kotički ustnic so mu trznili. Ja, zabavala ga je. Množica, ki ju je ločevala, je spet oživela. Lokal je bil kot običajno poln. A ko je med njima spet zavladala praznina, jo je Finn še vedno gledal, mirno in odločno. V njegovih temno zelenih očeh je videla nekaj drugega kot le iskrice zabave. Videla je nekaj, zaradi česar ji je postalo toplo pri srcu. Po treh tednih vedno ista zgodba Pru se je imela za precej pogumno in mogoče celo pustolovsko, ne pa tudi za neposredno. Z ljudmi ni vedno znala navezati stikov. To pa je bil tudi edini razlog, zakaj je odtrgala pogled in se pretvarjala, da opazuje množico gostov. Pub je bil majhen in domačen. Pravzaprav je bil lokal razdeljen

12 Jill Shalvis na pub in nekakšen bistro. Notranjost je bila iz temnega lesa in je zaradi tega spominjala na staro gostišče. Mize so bile narejene iz sodov za viski, sam točilni pult pa iz obnovljenih starih hišnih vrat. S stropa so visele medeninaste svetilke z obarvanim steklom, stene pa so bile opažene z obnovljenimi, od konjskih zob pogrizenimi deskami, ki so nekoč nekdaj tvorile ograjo. Vse to je prostoru dajalo starinski šarm in prijateljsko domačnost. Iz skritih zvočnikov je prihajala glasba in ustvarjala prijetno vzdušje. Ni pa bila moteča, gostje so se lahko nemoteno pogovarjali. Lokal je imel velika okna, zložljiva vrata na eni in steklena vrata na drugi strani pa so omogočala prehod iz puba na ulico in na dvorišče. Razgled na čudovit park Fort Mason in predel Marina Green ter most Golden Gate v daljavi je bil veličasten. Vse to se je Pru zdelo občudovanja vredno, a še zdaleč ne tako zelo kot Finn. To pa je pomenilo, da so njene oči, izdajalke, samovoljno spet pristale na njem. Prst je uperil vanjo. Jaz? je glasno vprašala, pa čeprav je z druge strani nikakor ni mogel slišati. Z drobnim nasmehom na obrazu je pokimal. Ja. Ona

13