ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE 6. SEJE OBČINSKEGA SVETA

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE 6. SEJE OBČINSKEGA SVETA"

Transkripcija

1 ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE 6. SEJE OBČINSKEGA SVETA Ivan SEKAVČNIK, št. 40/2011 V Šmarci je bila v letu 2006 urejena na delu Gornjega Loga nova enostranska avtobusna postaja. Kljub prizadevanju takratnega vodstva KS Šmarca, da bi bila avtobusna postaja na obeh straneh Kamniške ceste nam takrat odkup dela sosednje parcele, potrebne za izven cestno avtobusno postajo, ni uspel. V tem času do danes se je avtobusna postaja dobro uveljavila predvsem za krajane severnega dela Šmarce vendar na ţalost samo v smeri proti Kamniku, zato v KS Šmarca predlagajo, da Občinska uprava izposluje pri DRSC glede, da je ta cesta drţavna regionalna, da umesti avtobusno postajališče v smeri proti Domţalam direktno na cesti z ustreznimi cestnimi oznakami. To je moţno saj je cesta v tem delu ţe znotraj naselja Šmarce kjer velja cestnoprometni reţim za naselja. Na obeh straneh ceste je tudi ţe zgrajen hodnik za pešce, na cesti označen prehod za pešce, ter postavljena cestna svetilka. S strani Občine bi bilo potrebno urediti poglobitev robnikov pločnika na delu prehoda čez cesto. Odgovor je pripravil mag. Matjaţ Srša: Pobuda za umestitev avtobusnega postajališča na vozišče drţavne ceste R3-644 Duplica-Domţale v smeri Noţic bo posredovana pristojnim sluţbam DRSC. Na podlagi mnenja in priporočil DRSC bo občinska uprava nadaljevala z urejanjem te problematike. Mag. Barbara BESEK, št. 41/2011 V Kamniku ponoči, predvsem v centru Kamnika ter med vikendi, oţivi kar nekaj lokalov, kjer gostje ne zapustijo lokalov v času, ko se mora lokal zapreti. Glasna glasba ter glasni pogovori ne dovoljujejo spanca ljudem, ki stanujejo v bliţini teh lokalov. Nekateri lokali si sicer priskrbijo dovoljenje za podaljšanje časa odprtja lokala. Ţal pa glasna glasba in ropotanje z avtomobili zelo moti zraven stanujoče ljudi. Zanima me, po kakšnem ključu se daje dovoljenja za podaljšanje časa odprtja lokala, kdo je do njih upravičen? Ali se morajo ljudje, ki ţivijo v bliţini teh lokalov, med vikendi preseliti, da se lahko odpočijejo in naspijo od napornega tedna? Odgovor je pripravila Martina BAJDE Zakon o gostinstvu med drugim določa tudi naloge lokalne skupnosti na področju potrjevanja obratovalnih časov gostinskih obratov ter izdajanje soglasij za obratovanje gostinskih obratov v podaljšanem obratovalnem času. Na podlagi 12. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 uradno prečiščeno besedilo) je minister pristojen za gostinstvo sprejel Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06 in 93/07) (v nadaljevanju: drţavni pravilnik), ki določa, da je redni obratovalni čas za: - gostinske obrate, ki nudijo gostim nastanitev in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in uro, - restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6.00 in 2.00 uro naslednjega dne, - slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6.00 in uro,

2 - obrati za pripravo hrane in dostavo jedi med 0. in uro oziroma glede na naročila, - gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in uro oziroma v času njihovega obratovanja. Drţavni pravilnik tudi določa, da zgoraj navedeni obratovalni čas ne velja za gostinske obrate, ki gostom nudijo le jedi in pijače, če so ti obrati v stavbah s stanovanji ali v objektih na stanovanjskih območjih in izletniške kmetije na stanovanjskih območjih. Ti gostinski obrati smejo obratovati le med 6.00 in uro. Za vse gostinske obrate, ki obratujejo izven določenega rednega obratovalnega časa, se šteje, da obratujejo v podaljšanem obratovalnem času, za katerega si morajo gostinci pridobiti soglasje lokalne skupnosti, ki o tem odloča na podlagi meril, sprejetih na podlagi tretjega odstavka 12. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 uradno prečiščeno besedilo). Občinski svet Občine Kamnik je v lanskem letu sprejel Pravilnik o merilih in pogojih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 53/10) v katerem so določena podrobnejša merila in pogoji za izdajanje soglasij za obratovanje gostinskih obratov in kmetij v podaljšanem obratovalnem času. Soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času se izdajajo v skladu z omenjenim pravilnikom, soglasja stanovalcev oziroma sosedov pa se zahtevajo samo v primeru, če se gostinski obrat nahaja v stanovanjski stavbi oziroma v večstanovanjskem objektu. V primeru kršitev poslovanja izven potrjenega obratovalnega časa je pristojen trţni inšpektorat RS, v primeru kršitev javnega reda in miru pa policijska postaja. Mag. Barbara BESEK, št. 42/2011 Pri novih oskrbovanih stanovanjih v Mekinjah je ţe nekaj časa velika luknja, kjer se je pripravljala gradnja nove zgradbe oskrbovanih stanovanj. Izvedeli smo, da se nova zgradba ne bo gradila. Sedaj je tam velika luknja, kjer nastaja ţe novi kosovni odpad. Smeti in smrad ţe kazita okolico, da ne govorim o tem, da se lahko zaredijo tudi kakšni glodalci. Zanima me, kdaj se bo okolica oskrbovanih stanovanj uredila? Odgovor je pripravila Marija Tadeja JEŢEK Na obravnavani lokaciji, v območju M1 Pod Skalco, je po veljavnem prostorskem izvedbenem aktu predvidena gradnja še dveh večstanovanjskih objektov, katerih investitor je druţba Dolenjgrad, gradbeno podjetje d.o.o., ki je hkrati tudi lastnik zemljišča. Namera investitorja o nadaljevanju oz. ustavitvi gradnje Občini Kamnik ni znana, zato informacij o tem ne more dajati. Za zavarovanje in ureditev gradbene jame je odgovoren lastnik oz. investitor. Ali je zavarovanje v skladu s predpisi, je v pristojnosti gradbene inšpekcije in ne občinske uprave, vendar pa smo zaradi neurejene okolice z dopisom ţe opozorili lastnika. Janez BALANTIČ, št. 43/2011 Kakšno je mnenje OU glede odprtja Šutne za promet?

3 Odgovor je pripravil mag. Matjaţ Srša: Občinska uprava podpira projekte prometne ureditve, ki bi omogočili oţivitev mestnega jedra in Šutne, pri čemer je potrebno poudariti, da morajo projekti sovpadati s projektom uvedbe javnega mestnega prometa. Janez BALANTIČ, št. 44/2011 Ali je v občinskih načrtih izdelava pločnika in kolesarske steze na Kranjski cesti (ob spodnji ţelezniški postaji). Tam namreč ob voţnji s kolesom kar naenkrat zmanjka kakih 50 m pločnika in kolesarske steze! Odgovor je pripravil Sandi BOREC: Oddelek za gospodarske javne sluţbe nima predvidenih sredstev niti projektov za izdelavo pločnika in kolesarske steze na Kranjski cesti. Strinjamo se, da bi se lahko v prihodnje za omenjenem odsek zagotovila finančna sredstva za izgradnjo pločnika in kolesarske steze. Mag. Matej TONIN, št. 45/2011 Po kanalu, ki odvodnjava Parmovo ulico in potok Šutenpoh, se ob izlivu v Kamniško Bistrico pojavlja vse vrste nesnaga (polivinil, fekalije, kemikalije). Kje točno ta kanal teče, čemu je namenjen in kdo bo poskrbel, da bo dejanska raba v skladu z deklarirano (meteorne vode in potok)? DODATO POJASNILO: Na območju UN K-9 ŠOLE poteka kanal, ki se izliva v reko K. Bistrico na meji med tovarno Eta in zasebnimi zemljišči. Tovarna Eta je v letošnjem letu z dovoljenjem ARSO postavila novo protipoplavno ograjo, hkrati pa obreţje očistila grmičevja. Tako je sedaj stanovalcem Šolske ulice na ogled postavljeno nekaj, kar se najbrţ dogaja ţe dolgo vsak dan opazujejo, kaj vse teče iz 1,20 m širokega kanala in sami čistijo nesnago. Kanal se začne na začetku Parmove ulice ali celo na Trgu svobode, saj je vanj speljana mlinščica, ki so jo Kamničani imenovali Ţajspoh. Na koncu Parmove ulice, v kriţišču z Ulico Josipa Močnika, se kanalu pod zemljo pridruţi potok Šutenpoh, ki vse od Streliške ulice teče pod tlakom ulic. Kanal se je iztekal v reko Kamniško Bistrico pri današnjem mostu, ki vodi s Šolske ulice na obvoznico, ko pa so le-tega zgradili, so kanal mimo šole in preko igrišča speljali v K. Bistrico po parceli k.o. 1442/2. Kanal uradno velja za odvod potoka in meteornih vod, dejansko pa po njem teče tudi: kurilno olje (april 2011, posredovali gasilci z lovilcem); občasno bela voda, kot bi vanjo zlili jupol ( od 10. do 12. ure, neuspešno posredovali gasilci) glej fotografije; občasno siva, kalna voda ( ob 12:25) glej fotografije; pogosto po fekalijah smrdeča voda; ob vsaki plohi, ko voda naraste, razpadajoč polivinil (vrečke, razpadle plenice, vloţki, vrtnarske gobe za ikebane ) n.pr ob 16:20. Stanovalci smo okrog 10. ure dopoldne opazili gost bel iztok in klicali na Občino Kamnik, Oddelek za okolje in prostor, kaj storiti. Po zapletih, kdo je

4 pristojen za kaj, so iz sprejemne pisarne Občine Kamnik okrog 11:30 posredovali informacijo g. Srši in gasilcem, vendar je bila njihova akcija prepozna. Pohvale sprejemni pisarni, ki se je angaţirala, kritika pisarni za okolje in prostor, kjer niso vedeli svetovati, na koga naj se obrnemo. Vmes smo po nasvetu sprejemne pisarne klicali v Domţale pristojnega okoljskega inšpektorja ta je bil aroganten, ne more nič storiti, če prijavitelji ne vemo, kdo je povzročitelj, prijavitelj mora odkriti povzročitelja, potem inšpekcija lahko ukrepa. Njegova edina uporabna informacija je bila: čim kaj opazimo, naj kličemo Center za obveščanje 112. Sklepamo, da v kanal niso speljani le potok in meteorne vode, ampak tudi odvodni kanali iz hiš z območja Parmove, čeprav kanalizacija uradno teče po drugem kanalu, ki vodi v Domţale na čistilno napravo. Glede na to, da so ob obnovi na Šutni nekaj hiš pozabili priključiti na kanalizacijo in se jim sedaj temelji posedajo, ne bi bilo nič čudnega, če bi bila tudi na Parmovi podobna zgodba. Morda so pa stanovalci sami speljali svoje sanitarne odtoke kar v meteorni kanal Kdo bo raziskal? (Ivanka Učakar) Odgovor je pripravil mag. Matjaţ Srša: Občina uprava se zaveda, da gre za resno problematiko onesnaţevanje vodotoka Kamniška Bistrica. Pri zadnji intervenciji onesnaţenja Kamniški Bistrice (april 2011) je bilo pri pregledu kanalizacijskih kanalov ugotovljeno, da je na tem območju t.i. slepo črevo, ki ob večjih padavinah onesnaţuje vodotok z različno nesnago (kurilno olje, polivinil itd.). Gasilci so omenjeno slepo črevo očistili in s pivniki preprečili izliv v vodotok. Ne glede na vse bo občina Kamnik od vzdrţevalca meteorne kanalizacije (KPK d.d.) zahtevala, da nemudoma pristopi k reševanju te problematike. Potrebno je natančno pregledati vse kanalizacijske vode, ter ugotoviti od katerih uporabnikov odteka nesnaga v vodotok Kamniške Bistrice. V kolikor bo pri pregledu ugotovljeno, da gre za t.i. črne priključke na kanalizacijsko omreţje ipd., bo prekrškovni organ občine zoper kršitelje ustrezno ukrepal, ter o ugotovitvah obvestil pristojne inšpekcijske sluţbe. Mag. Matej TONIN, št. 46/2011 Zakaj je član poveljstva Civilne zaščite nekdanji poveljnik Gasilske zveze ne pa aktualni? Aktualni poveljnik Gasilske zveze opozarja, da to ni v skladu s predpisi. Ali to drţi? DODATO POJASNILO: Povezava med Gasilsko zvezo Kamnik in Civilno zaščito ţe dalj časa ne potekajo v skladu z zakoni, saj jih občina Kamnik zavestno krši, ker mesto člana v poveljstvu CZ zaseda bivši poveljnik GZ. To se pozna pri vodenju in usklajevanju večjih intervencij in vaj. Prosimo, da stvari uredite v skladu z obstoječo zakonodajo v korist vseh občanov (Janez Repanšek). Odgovor je pripravil mag. Matjaţ Srša: Civilna zaščita občine Kamnik je v letu 2010 skupaj s prostovoljnimi gasilci, Policijsko postajo Kamnik in Komunalnim podjetjem Kamnik uspešno izvedla intervencijo ob poplavah v mesecu septembru, ki je glede na obseg trajala skupaj 3 dni. Vsem občankam in občanom občine Kamnik je uspešno delovanje CZ lahko v ponos, saj je učinkovito in hitro delovanje vseh sil za zaščito in reševanje, postalo primer dobre prakse v Sloveniji. Vodstvo CZ Kamnik je v izobraţevalnem centru URSZR na Ig-u predavalo taktiko učinkovitega vodenja

5 in delovanja sil za zaščito in reševanje ob poplavah septembra S strani drţavnih institucij (MORS, MOP, URSZR itd.), inšpekcijskih sluţb je CZ Kamnik prejela pohvale za kvalitetno, učinkovito in hitro delovanje sil za zaščito in reševanje, kar je ne nazadnje tudi rezultat javno mnenjske raziskave v občini, ki je pokazala, da so občani in občanke nadpovprečno zadovoljni z delovanjem CZ Kamnik. Sodelovanje CZ Kamnik z drugimi sluţbami (Gasilska zveza Kamnik, občino Kamnik, ZD Kamnik, Policijo Kamnik, GRS,, KPK d.d., ARSO itd.) je zadovoljivo, kar se odraţa v učinkovitem medsebojnem delovanju pri intervencijah. Mag. Matej TONIN, št. 47/2011 Kaj namerava storiti upravnik pokopališča na Ţalah, da divjad ne bo delala škode na pokopališču. Kot je znano, pokopališče na Ţalah nima fizičnih preprek, ki bi preprečevale dostop divjadi na pokopališče. Kdaj lahko pričakujemo širitev pokopališča na Ţalah, v javnosti se je namreč omenjal dogovor med Občino Kamnik in Meščansko korporacijo Kamnik. DODATO POJASNILO: Kaj bo storilo Komunalno podjetje, da divjad ne bi delala škode na pokopališču, saj najemniki grobov plačujejo najemnino? (Marjeta Humar) Odgovor je pripravila Suzana STRAŢAR: V letošnjem proračunskem letu je namenjenih za razširitev pokopališča Ţale, v skladu z dogovorom z Meščansko korporacijo Kamnik. V investicijo je vključeno dokončanje teras, ki so trenutno ţe v pripravi za ţarne grobove na območju, ki meji proti Kalvariji. Zaradi bliţine gozda imamo res nekaj teţav z divjadjo, kar bomo rešili z zasaditvijo cipres v pasu proti gozdu in tako fizično vzpostavili bariero, da ne bo več prehodov divjadi. Predvidevamo, da bo zasaditev in zaključek del na Ţalah dokončan pred poletjem! Mag. Matej TONIN, št. 48/2011 Svet KS Perovo na lokaciji Zikova ulica 7 in 12 predlaga postavitev obcestnega ogledala, s katerim bi povečali prometno varnost, saj je na tem delu kriţišče slabo pregledno, prav tako ni zadovoljivo poskrbljeno za pešce. Pobudo so na občino Kamnik oddali v začetku leta Odgovor je pripravil Sandi BOREC: Oddelek za gospodarske javne sluţbe bo pobudo za postavitev obcestnega ogledala na Zikovi ulici št. 7 in 12, posredoval Komisiji za tehnično urejanje prometa, katera bo zadevo obravnavala na prihodnji seji, ter podala svoje mnenje. Matej SLAPAR, št. 49/2011 Dajem pobudo za zaščito oz. sanacijo ovinka na Cankarjevi cesti pred Športno kulturnim domom v Mekinjah. Na tem ovinku, se je v zadnjem obdobju zgodilo kar precej prometnih nesreč, z manjšimi ali hujšimi posledicami. Zadnja hujša nesreča je bila minuli vikend, ko je voznik osebnega vozila zaradi neprilagojene hitrosti in nepreglednosti ovinka pristal na dvorišču Golobovih (pri čemer je z veliko hitrostjo preskočil in podrl njihov vrt in ograjo, ter se zaletel v njihovo

6 osebno vozilo, ki je bilo parkirano več kot 10 metrov stran od ceste). Dajem pobudo za ureditev oz. sanacijo tega predela cestišča, da bo varno tako za voznike, kot tudi za ljudi, ki ob cestišču ţivijo. Odgovor je pripravil Sandi BOREC: Iz analize Policijske postaje Kamnik je razvidno, da sta se med do na Cankarjevi cesti zgodili dve prometni nesreči z laţjimi telesnimi poškodbami. Glavni razlogi za prometni nesreči sta neprilagojena hitrost in precenjevanje lastnega znanje. Oddelek za gospodarske javne sluţbe bo pristojnim sluţbam za drţavne ceste t.j. DRSC predlagalo, da na omenjenem odseku drţavne ceste ustrezno podaljša varovalna ograja (t.j. JVO). Matej SLAPAR, št. 50/2011 Dajem pobudo za sanacijo avtobusne postaje v Mekinjah v obliki zaščite klopi pred deţjem in zamenjave pip za vodo. Ob deţevnem vremenu, namreč iz nadstreška (kjer ni ţlebov) voda teče na obzidje, od katerega se potem voda odbija na klopi, ki so ob najmanjšem deţevju namočene in tako neuporabne. Dajem pobudo, za namestitev določenih pregrad med postajo in obzidjem, ki bi preprečile vdor vode na klopi, katere bi tako lahko sluţile svojemu namenu. Poleg tega pa dajem tudi pobudo, za zamenjavo pip na postaji, saj namreč ugotavljamo, da marsi kateri obiskovalec postaje pusti vodo odprto in tako omogoča izpust vode v kanalizacijo. Voda je na postaji dobrodošla tako za mimoidoče turiste, kot tudi športnike in druge obiskovalce postaje, zato predlagam, da je voda v poletnih mesecih odprta. Z novimi pipami pa bomo preprečili prevelike in nepotrebne odtoke vode. Odgovor je pripravil Franc Resnik: Predstavnika občinske uprave sta si ogledala območje avtobusnega postajališča Mekinje. Občina Kamnik bo naročila ustrezno ureditev stanja in sicer, bo zamenjala obstoječi pipi z avtomatskima pipama, ki omogočata avtomatsko zapiranje vode. S tem bomo zagotovili, da se pitna voda ne bo po nepotrebnem izgubljala. Spodnji del ute bomo zaprli z ustreznim zaslonom, ki bo preprečeval močenje klopi. Matej SLAPAR, št. 51/2011 Zanima me, kako je s sanacijo določenih zasebnih objektov oz. površin, ki so nevarna za okolico in predvsem tudi za ljudi, ki hodijo mimo le teh. Na več predelih občine stojijo objekti, ki so v zasebni lasti, vendar jih lastnik ne obnavlja, zato postajajo nevarna za mimoidoče. Zanima me, če so sprejeti kakšni občinski odloki, ki narekujejo sankcije oz. kako spodbuditi lastnike k sanaciji? Zanima me tudi, če občina Kamnik namerava ustanoviti kakšen sklad, s pomočjo katerega bi lastniki lahko sofinancirali obnovo (ali zaščito) omenjenih objektov? Odgovor je pripravila Tadeja KRIŢNAR JAMNIKAR V letu 2007 so bile sprejete spremembe Zakona o graditvi objektov, kjer je bil vzpostavljen instrument, s katerim občina lahko uveljavlja javni interes in s tem izboljša videz mest s poseganjem v lastninsko pravico.

7 Občina Kamnik še ni sprejela predpisa, ki bi predstavljal pravno podlago za poseganje v lastninsko pravico lastnikov nevzdrţevanih in zanemarjenih objektov, pri čemer velja opozoriti, da občina subsidiarno lahko nastopa samo v primeru izvedbe vzdrţevalnih del, ne pa v primeru izvedbe posegov na objektih, ki pomenijo nevarno gradnjo. Nadzor nad nevarnimi gradnjami je namreč v pristojnosti gradbene inšpekcije in ne občine. Občina bi torej morala sprejeti odlok, v katerem bi določila območja oziroma objekte, na katerih je potrebno izvesti vzdrţevalna dela, vrsto vzdrţevalnih del ter tudi oceno stroškov. Na podlagi takšnega odloka se lastniku takšnega objekta izda odločbo, s katero se lastniku naloţi rok za izvedbo vzdrţevalnih del, določenih v odloku. Če lastnik del ne izvede, lahko to namesto lastnika stori občina, pri čemer mora imeti za to zagotovljena sredstva v proračunu. Vsekakor pa je pred izvajanjem takšnih relativno restriktivnih ukrepov priporočljiva uporaba neformalnih, ozaveščevalnih ukrepov ter instrumentov spodbujanja in dogovarjanja z lastniki. Občinska uprava bo proučila moţnost sprejetja takšnega odloka, tudi glede na finančne zmoţnosti, s pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine pa bo v kratkem tudi organiziran sestanek glede prioritetnih lokacij. Matej SLAPAR, št. 52/2011 V prejšnjem mandatu, je bilo veliko govora o vzpostavitvi sistema vzdolţnega parkiranja v samem mestnem jedru mesta Kamnik (Od sodišča do kavarne Veronika). V zadnjem obdobju se je več trgovin in lokalov iz mestnega jedra preselilo na rob mesta (Duplica), kar dodatno slabi ponudbo mesta in s tem manjša frekvenco ljudi v mestnem jedru, bojim pa se,d a bo ugasnilo še več podjetnikov oz. lokalov. Po mojem mnenju bi z vzdolţnimi parkirišči pribliţali mestne lokale (trgovine, gostinske obrate, biroje,...) tako turistom, kot tudi domačinom, ki dnevno prihajajo v mesto s čimer bi prišli do določenih pozitivnih sinergij. Zato dajem pobudo, za cim prejšnjo resno preučitev moţnosti izgradnje teh parkirišč in za začetek postopka realizacije projekta. Odgovor je pripravil mag. Matjaţ Srša: Občina Kamnik ima dolgoročni načrt uvedbe javnega mestnega prometa in moţnost ureditve enosmernega prometa v mestnem jedru, ki bi omogočil vzdolţno parkiranje na tem območju. Glede na gospodarske razmere in finančno situacijo občina nima predvidenih sredstev za uvedbo tovrstnega prometnega reţima, saj je predhodno potrebno izvesti kvalitetno prometno študijo in zahteven projekt prometne ureditve, ki zahteva velika finančna sredstva. Mateja POLJANŠEK, št. 53/2011 Po informacijah je projekt OŠ Toma Brejca uvrščen na 3. Mesto MŠŠ, glede odobritve finančnih sredstev za novogradnjo. Ker je objekt uvrščen v ta seznam na podlagi obstoječega OPPN-ja, ki pa pridobiva drugačno faznost je izjemno pomembno, da čim prej ţe na junijski seji občinskega sveta sprejmemo OPPN, ki bo obrnil vrstni red izgradnje šol. Zanima me, kako daleč smo s pripravo novega OPPN za mestne šole? Odgovor je pripravila Tadeja KRIŢNAR JAMNIKAR

8 Sprejem sprememb prostorskega akta je vezan na postopek, določen z Zakonom o prostorskem načrtovanju, kar pomeni, da je treba h kakršnimkoli spremembam predhodno pridobiti smernice nosilcev urejanja prostora, izvesti javno razgrnitev in pridobiti mnenja nosilcev k aktu, ki ga zatem sprejme občinski svet. Sprejem sprememb UN K9 Šole na junijski seji iz navedenih razlogov zato ni moţen. Pričetek sprememb in dopolnitev UN K9 Šole se bo pričel po dokončni potrditvi in uskladitvi vsebine sprememb in dopolnitev, ki je sestavni del sklepa o pričetku priprave prostorskega akta. Mateja POLJANŠEK, št. 54/2011 Na koncu ulice Vilka Roţiča (KS Zaprice), je ogledalo, ki ob ţelezniški progi, omogoča varno voţnjo. Ogledalo je ţe nekaj časa razbito. V skladu z ţeljami krajanov prosim za namestitev novega ogledala. Odgovor je pripravil Sandi BOREC: Oddelek za gospodarske javne sluţbe je bil obveščen s strani krajanov o poškodovanem prometnem ogledalu. Ugotovljeno je bilo, da na omenjeni lokaciji pogosto prihaja do vandalizma, saj je občina v zadnjih 2 letih ţe štirikrat zamenjala razbito oz. poškodovano ogledalo. Občina bo ponovno namestila prometno ogledalo, pri čemer upamo, da ne bo ponovno izpostavljeno vandalizmu. Marjan SEMPRIMOŢNIK, št. 55/2011 Krajani Vrhpolja od hišne številka zanima, kdaj se bo uredilo cestišče, ki pelje mimo njihovih hiš. Ceste je namreč močno dotrajana in je postala ţe nevarna. Nujno bi bilo potrebno sanirati udarne luknje. Odgovor je pripravi Sandi BOREC: Oddelek za gospodarske javne sluţbe bo skupaj s predstavnikom koncesionarjem KPK d.d. izvedel terenski ogled na omenjeni lokaciji ter sprejel ustrezne rešitve za normalno prevoznost. Anton ISKRA, št. 56/2011 V zvezi z odvozom smeti me zanima, kdaj bo s strani Publicusa urejeno pranje posod namenjenih biološkim odpadkom. Te posode ţe od uvedbe niso bile očiščene, zato posebno v toplejših mesecih iz njih močno zaudarja. Predlagam, da se občina Kamnik s Publicusom dogovori za redno pranje in to še pred poletnimi meseci. Odgovor je pripravila Mihaela BRNOT VETERNIK: Koncesionar Publicus d.o.o. mora v skladu z 11. členom Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne sluţbe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 34/2009 in 36/2010) enkrat letno zagotoviti pranje in razkuţevanje rjavih posod za biološke odpadke in črnih posod za ostanek odpadkov. Strošek pranja in razkuţevanja posod ni vključen v ceni storitev ravnanja z odpadki, ki jo koncesionar zaračunava na mesečnih poloţnicah, ampak je storitev treba posebej naročiti in plačati. V letu 2010 je koncesionar z obvestilom, objavljenim na hrbtni strani poloţnic za mesec junij, obvestil vsa

9 gospodinjstva v občini Kamnik, kako lahko naročijo pranje posod in kdaj se bo to izvajalo. Tudi v letošnjem letu bo obvestilo objavljeno na hrbtni strani poloţnic za mesec junij in na spletni strani Občine Kamnik. Vsak uporabnik pa lahko kadar koli med letom naročilo za pranje posode pošlje na naslov: Publicus d.o.o., Vodovodna 97, 1000 Ljubljana ali na e-naslov: Stroški pranja posode, vključno z DDV, znašajo: - za posodo prostornine 60 l l: 7,60, - za posodo prostornine 770 l l: 12,00. Joţe GOLTNIK, št. 57/2011 Na vzhodni stani prelaza Kozjak, to je na relaciji Kamnik Motnik Vransko, je ţe dobro leto cestna zapora, oziroma enosmerna. Pod cesto je ogromna jama, ki se ob večjih nalivih plazi in s tem tudi spodkopava cesto. Kot vsi vemo, je ta cesta zelo obremenjena s prometom, bili sta ţe tudi dve kar hudi prometni nesreči. Pred leti je prav tukaj, pri zapori ceste zgrmel Calcitov tovornjak, ki je med prevračanjem vse zapore, ki so zadrţevale vodo, da ni prišlo do spodkopavanje ceste. Da še ni prišlo do sanacije oziroma popravila ceste ni kriv lastnik zemljišča. Pri njem se še ni nihče oglasil iz pristojnih sluţb. Kdaj bo, če bo in če se lahko še letos pričakuje, do zime seveda popravilo ceste v Kozjaku. Hvala za odgovor. Odgovor je pripravil Sandi BOREC: Pristojnim sluţbam za urejanje in vzdrţevanje drţavnih cesti (DRSC) smo v lanskem letu 2010 posredovali dopis za sanacijo vseh usadov breţin na drţavni cesti R2-414/1349 Kamnik-Ločica. Poudariti je potrebno, da so se na vseh poškodovanih odsekih drţavne ceste opravila sanacijska dela, razen na plazu pod Kozjakom. Dne je v prostorih občinske uprave potekal sestanek med vodstvom DRSC in občine Kamnik. Na sestanku je občinska uprava ponovno opozorila DRSC na problematiko plazu Kozjak na drţavni cesti R2-414/1349 Kamnik-Ločica. Dogovorjeno je bilo, da bodo pristojne sluţbe DRSC preverile v kateri fazi sanacije je predmetna zadeva, ter storile vse, da se plaz sanira v najkrajšem moţnem času. Rudolf PFAJFAR, ŠT. 58/2011 Za 6. sejo Občinskega sveta občine Kamnik sem postavil vprašanje št. 42/2011, ki se nanaša na revizijo delovanja (primopredaje) prejšnjega ţupana Antona Toneta Smolnikarja. Ţal odgovora nisem dobil v celoti, zato ponovno postavljam vprašanje, kdo vse so bili ponudniki za izdelavo te revizije! Na novo pa se mi zastavlja vprašanje, do kdaj je izdelovalec druţba J&M Ribič d.o.o. pogodbeno obveznost za izdelavo neodvisnega strokovnega mnenja dolţna narediti? Odgovor je pripravila Martina BAJDE V skladu z zakonom o javnem naročanju ter internimi pravilniki je bilo naročilo oddano z naročilnico druţbi J&M RIBIČ d.o.o., poleg tega pa je bila k oddaji ponudbe povabljena tudi revizijska hiša Borera d.o.o., ki pa se povabilu ni odzvala. Naloga izvajalca je bila:

10 - presoja vsebine dokumentov, ki jih je prejel novi ţupan občine Kamnik ob prevzemu poslov; - priprava elaborata ob prevzemu poslov ţupana, ki bo vseboval vpogled v premoţenjsko in finančno stanje Občine Kamnik in pregled pomembnih dejavnosti ter poročilo o izvajanju programov oziroma stanju ob prevzemu poslov ţupana in bo sluţil za prevzem poslov in za razmejevanje odgovornosti bivšega in novega ţupana občine; - sestava poročila. S strani izbrane revizijske hiše je bil izdelan osnutek končnega poročila, na katerega je občinska uprava pripravila določana obrazloţitve in pojasnila. Elaborat o prevzemu poslov ţupana in poročilo o presoji vsebine dokumentov bo pripravljen predvidoma do konca junija 2011.