UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU DIPLOMSKA NALOGA EVA LENART

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU DIPLOMSKA NALOGA EVA LENART"

Transkripcija

1 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU DIPLOMSKA NALOGA EVA LENART Izola, 2018

2

3 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU PRAKSA JOGE KOT NAČIN ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA YOGA AS A PRACTICE OF A HEALTHY LIFE STYLE Študentka: EVA LENART Mentor: doc. dr. URBAN VEHOVAR Somentor: ALEŠ SUHADOLNIK Študijski program: študijski program 1. stopnje Aplikativna kineziologija Izola, 2018

4

5 ZAHVALA Hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli k nastanku tega dela. Predvsem mentorju in somentorju, inštruktorjem joge ter (so)vadečim za vse nasvete, informacije, deljene izkušnje, opombe ali opazke.... in chefu. Hvala tudi tistim, ki skrbite, da joga ne izgubi svojega izvornega namena.»yoga is a light, which once lit, will never dim. The better your practice, the brighter the flame.«*** B.K.S. Iyengar

6

7 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana EVA LENART izjavljam, da: je predložena diplomska naloga izključno rezultat mojega dela; sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženi nalogi, navedena oziroma citirana v skladu s pravili UP Fakultete za vede o zdravju; se zavedam, da je plagiatorstvo po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 16/2007 (v nadaljevanju ZASP) kaznivo. Soglašam z objavo elektronske verzije diplomske naloge v Repozitoriju UP ter zagotavljam, da je elektronska oblika predložene naloge identična tiskani različici. V Izoli, dne Podpis študentke:

8

9 KLJUČNE INFORMACIJE O DELU Naslov Tip dela Avtor Sekundarni avtorji Institucija Praksa joge kot način zdravega življenjskega sloga Diplomska naloga LENART, Eva VEHOVAR, Urban (mentor)/suhadolnik, Aleš (somentor) Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Naslov inst. Polje 42, 6310 Izola Leto 2018 Strani Ključne besede VII, 52 str., 29 sl., 2. pril., 49 vir Joga, zdravje, zdrav življenjski slog UDK Jezik besedila Jezik povzetkov Izvleček slv slv/eng Namen diplomske naloge je predstaviti vzporednice med prakso joge in zdravim življenjskim slogom. V prvem poglavju bomo videli, kako je razvoj družbe vplival na individualen razvoj posameznika in na njegov odnos do samega sebe. Videli bomo, zakaj je posameznik, kljub vsem svobodnim odločitvam, ki jih ima na voljo, prepogosto zmeden in negotov. Spremembe, ki so se dogajale v družbi, so povzročile rušenje notranjega ravnovesja ljudi, kar je na mnogih pustilo posledice zdravstvene narave. V drugem poglavju bomo predstavili, kako se je odnos do zdravja postopoma spreminjal. Zdravje je postalo nova ideologija in prispodoba za življenje. V tretjem poglavju bomo predstavili jogo, njene značilnosti ter odnos do zdravja. Joga kot holistična disciplina, kateri priljubljenost v svetu je izrazito narasla, že dalj časa dokazuje svoje pozitivne učinke na zdravje. Joga razume telo in um kot celoto. V četrtem poglavju bomo predstavili jogo kot način zdravega življenjskega sloga in predstavili štiri njene aktivnosti: asane (telesna aktivnost), pranajamo (dihalne tehnike), vegetarijansko prehrano in meditacijo. Te aktivnosti vplivajo na naše fizično, duhovno, mentalno in socialno zdravje ter hkrati omogočajo zdrav življenjski slog. V praktičnem delu diplomske naloge bomo videli, katero vrsto joge se najpogosteje prakticira, kateri motivi pripeljejo I

10 posameznika do začetka ukvarjanja z jogo, kakšen odnos imajo posamezniki do joge, kakšno je njihovo zdravstveno stanje in kako za zdravje skrbijo, katere vrednote so med pomembnejšimi in kako visoko na lestvici vrednot se postavlja zdravje kot vrednota, katere aktivnosti v jogi so zanje pomembne ter kako te aktivnosti vplivajo na zdrav življenjski slog. V diplomski nalogi smo prišli do ugotovitev, da je zdrav način življenja posameznikom, ki se ukvarjajo z jogo zelo pomemben, z zdravjem se tudi aktivno ukvarjajo v obliki telovadbe, zdrave prehrane, meditacije, izogibajo se stresnim situacijam, kajenju in alkoholu. Prav tako smo ugotovili, da ukvarjanje z jogo vpliva na spremembo osebnih vrednot iz materialističnih v bolj duhovne. II

11 KEY WORDS DOCUMENTATION Title Type Author Secondary authors Institution address Yoga as a practice of a healthy life style Diploma work LENART, Eva VEHOVAR, Urban (supervisor)/suhadolnik, Aleš (coadvisor) University of Primorska, Faculty of Health Sciences Polje 42, 6310 Izola Year 2018 Pages Keywords VII, 53 p., 29 fig., 2. ann., 49 ref. Yoga, health, healthy life style UDC Language Abstract language Abstract Slv slv/eng The purpose of the diploma thesis is to present the parallels between yoga practice and a healthy lifestyle. In the first chapter, we will see how the progress of the society influenced the development of individuals and their attitude towards themselves. We will see why, in spite of all the free choices they have, an individual is often confused and uncertain. The changes that have taken place in society have led to the destruction of the internal balance of people, which has left many health-related consequences. In the second chapter, we will present how the attitude towards health has gradually changed. Health has become a new ideology and a metaphor for life. In the third chapter, we will present yoga, its beginnings and attitude towards health. Yoga as a holistic discipline, which is becoming more and more popular worldwide, has been proving its positive effects on health for a long time. Yoga understands the body and mind as a whole. In the fourth chapter, we will present yoga as a way of a healthy lifestyle and introduce four of its activities: asana (physical activity), pranayama (respiratory techniques), vegetarian diet and meditation. These activities affect our physical, spiritual, mental and social well-being and concurrently provide a healthy lifestyle. In the practical part of the diploma thesis, we will see what type of yoga is practiced most often, what motives lead individuals to begin practising yoga and what attitude do individuals have towards it. We will also see in what state is III

12 their health and how they care for it, which values they find most important and how high they set health as a value. We will also show which activities in yoga are important and how these activities contribute to a healthy lifestyle. In this diploma thesis, we came to the conclusion that a healthy lifestyle is very important to individuals practicing yoga. They also take care of their health through the means of physical activity, healthy eating habits and meditation, and they tend to avoid stressful situations, smoking, and alcohol. We also came to the discovery that doing yoga affects the change of an individual's personal values from materialistic to more spiritual. IV

13 KAZALO VSEBINE KLJUČNE INFORMACIJE O DELU... I KEY WORDS DOCUMENTATION... III KAZALO VSEBINE... V KAZALO SLIK... VI SEZNAM KRATIC... VII 1 UVOD RAZVOJ IN SPREMEMBE V ZAHODNI DRUŽBI Z NASTOPOM MODERNE DOBE New age gibanje ZDRAVJE, ŽIVLJENJSKI SLOG IN NJUN POMEN ZA SODOBNEGA ČLOVEKA Pomen in razvoj razumevanja zdravja Sodobne predstave o zdravju Zdravje kot nova ideologija zahodne družbe JOGA, NJENE ZNAČILNOSTI IN ODNOS DO ZDRAVJA Razvoj joge Stopnje in smeri joge Joga in zdravje Rezultati znanstvenih raziskav PRAKSA JOGE KOT ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA Jogijske asane kot telesna aktivnost Dihalne tehnike ali pranajama Vegetarijanstvo najprimernejša prehrana pri vadbi joge Meditacija NAMEN DIPLOMSKE NALOGE, HIPOTEZE IN RAZISKOVALNO VPRAŠANJE METODE DELA IN MATERIALI REZULTATI: ANALIZA PRIDOBLJENIH PODATKOV RAZPRAVA ZAKLJUČEK VIRI PRILOGE V

14 KAZALO SLIK Slika 1: Spol Slika 2: Verska skupnost ali gibanje Slika 3: Motivi Slika 4: Strinjanje s trditvami Slika 5: Subjektivna ocena zdravstvenega stanja Slika 6: Skrb za zdravje subjektivna ocena Slika 7: Pomembnost zdravja Slika 8: Kako skrbite za svoje zdravje Slika 9: Ali joga vpliva na zdrav življenjski slog? Slika 10: Pomembnost jogijskih aktivnosti za zdravje Slika 11: Vplivi joge na skrb za zdravje Slika 12: Vrednote pred začetkom ukvarjanja z jogo Slika 13: Vrednote sedaj Slika 14: Pomembnost vrednot Slika 15: Kako zdravo se prehranjujejo osebe Slika 16: Način prehranjevanja Slika 17: Povezava med jogo in prehrano Slika 18: Vegetarijanska prehrana in etični razlogi Slika 19: Vpliv prehrane na zdrav življenjski slog Slika 20: Starost Slika 21: Izobrazba Slika 22: Časovni pregled ukvarjanja z jogo Slika 23: Pogostost prakticiranja joge Slika 24: Mesto izvajanja joge Slika 25: Vrsta joge Slika 26: Starostno obdobje in pomembnost zdravja Slika 27: Joga in upoštevanje lastnih potreb Slika 28: Doseženi cilji Slika 29: Vpliv joge VI

15 SEZNAM KRATIC WHO NIJZ World Health Organization, Svetovna zdravstvena organizacija Nacionalni inštitut za javno zdravje VII

16

17 1 UVOD Vitka telesa žensk, mišičasta telesa moških, prehranski dodatki, vse več novih gibalnih aktivnosti, zdrava prehrana, izogibanje alkoholu in kajenju, različni športni rekviziti, izogibanje stresu, kreme proti staranju... To so le ene izmed mnogih stvari, s katerimi se dnevno srečujemo v množičnih medijih. Neprestano spremljamo priporočila in smernice o tem, kako naj živimo, da bomo zdravi in lepi, da bomo živeli dolgo in srečno. Zdi se, da je vse že tako zasičeno s promocijo zdravega življenjskega sloga, da smo po mnenju Tanje Kamin (2006) z zdravjem postali dobesedno obsedeni. Posamezniki več ne vidijo in ne zmorejo izbrati prave rešitve za svoje zdravje, saj se lepota, sreča in zdravje prepogosto tudi enačijo (Kamin, 2006). Zdravje je postalo ena najpomembnejših vrednot sodobne družbe. Za zdravje moramo nenehno skrbeti in ne smemo dopustiti, da bi zboleli. Vsak dan smo izpostavljeni tveganju, da gre lahko z našim zdravjem kaj narobe, saj le-tega ni nikoli dovolj. Beck (2009) sodobno družbo opisuje kot družbo tveganja. Da pa bi razumeli, kaj to pomeni, moramo vedeti, kakšne spremembe so se dogajale v družbi, ko je prišlo do procesov individualizacije in porasta new age ideologije ter kaj nas je pripeljalo do stanja, v katerem se nahajamo danes. V diplomski nalogi vam bomo predstavili prakso joge kot način zdravega življenjskega sloga. Najprej si bomo pogledali, skozi kakšen proces razvoja je šla zahodna družba, katera družbena gibanja so pripomogla h krepitvi zdravja kot družbene in osebne vrednote, nato pa bomo opisali, kako se je odnos do zdravja in njegov pomen spreminjal in razvijal od antične Grčije vse do danes, kako sodobna družba gleda na zdravje zdaj ter zakaj in kako je zdravje postalo nova ideologija. Te koncepte je treba nujno poznati za kasnejši jasnejši prehod v razumevanje prakticiranja joge kot zdravega življenjskega sloga. Sledi krajši pregled zgodovine razvoja joge, stopnje in smeri ter prenos praks iz Indije v zahodni svet. V glavnem delu diplomske naloge bomo tudi predstavili vzporednice joge in zdravja ter kako lahko s prakso joge dosežemo zdrav način življenja oziroma zakaj se joga že sama po sebi predstavi kot ena od možnosti zdravega življenjskega sloga. Kot glavne aktivnosti zdravega življenjskega sloga smo izbrali asane (telesna aktivnost), pranajamo (dihalne tehnike), vegetarijansko prehrano kot najznačilnejšo vrsto prehrane pri vadbi joge ter meditacijo, ki predstavlja predzadnjo točko, tik pod vrhom končnega cilja joge. Vse štiri aktivnosti bomo opisali in pregledali njihove učinke na zdravje. Za potrditev teorije pa bomo izvedli tudi raziskavo anketni vprašalnik, ki ga bomo razdelili med tiste, ki vadijo jogo. Videli bomo, kakšni motivi so jih pripeljali do tega, da so se z jogo začeli ukvarjati, kakšen odnos imajo do joge, v kolikšni meri skrbijo za svoje zdravje, kako vrednotijo zdravje in zdrav način življenja in kot končno ali je joga način prakticiranja zdravega življenjskega sloga. 1

18 2 RAZVOJ IN SPREMEMBE V ZAHODNI DRUŽBI Z NASTOPOM MODERNE DOBE V poglavju, ki sledi, bomo opisali razvoj in spremembe, ki so se dogajale v zahodni družbi z nastopom moderne dobe. Izpostavili bomo tiste družbene okoliščine, ki so privedle do procesa individualizacije in vplivale na poglobljeno ukvarjanje s samim seboj in s svojim zdravjem. Podali bomo tudi iztočnice, ki vplivajo na krepitev praks zdravega življenjskega sloga, med katere spada tudi joga. Družbo v osnovi delimo na tradicionalno, v katero prištevamo predmoderno in moderno družbo, ter na sodobno družbo. Za predmoderno družbo je značilna zaprtost, posamezniku svobodna izbira ni omogočena, saj je že z rojstvom podvržen pripisanemu družbenemu statusu. Vsak odnos in vloga v družbi in družini sta že vnaprej predpisana in jasno določena. V prvi polovici 20. stoletja je prišlo do hitrih družbenih sprememb na vseh področjih (Ule, 2000). Predmoderna družba se je postopoma spreminjala in oblikovala v novo, moderno družbo, ki jo je določal nov družbeni red, novi odnosi in nova struktura (Ban, 2008). Moderna zajema več zgodovinskih procesov, ki so se kopičili in medsebojno krepili. V tem času je prišlo do razmaha kapitalizma, povečala se je stopnja družbene mobilnosti, izobrazbe, urbanizacije, prišlo je do spremembe vrednot, norm, prepričanj... (Ule, 2000). Moderna družba je začela rušiti do tedaj sprejete tradicionalne oblike življenja in jih zamenjala z novimi. Da pa je posameznik lahko sledil tem spremembam, se je moral tudi sam spreminjati in prilagajati. Vsakdanje življenje ljudi, njihovo obnašanje, doživljanje in čustvovanje je postalo drugačno. Tradicionalno družbeno življenje je počasi zamenjal individualizem, kjer je v ospredje stopila avtonomnost in izvirnost (Beck, 2009). Individualizem lahko razumemo tudi kot življenjski nazor, ki v ospredje postavlja pravice in svobodo posameznikov. Individualizem kot tak je sicer nastopil že veliko prej, na primer v renesansi, v dvorni kulturi srednjega veka, v času protestantizma ali kot osvoboditev kmeta iz stanovske podložnosti, nikoli pa ni bil tako poudarjen kot ravno v modernem obdobju in sodobnosti (Beck, 2009). V nasprotju z individualizmom pa individualizacija kot makrosociološki fenomen omogoča integracijo visoko diferenciranih družb. Individualizacija posamezniku omogoča osvoboditev od prehodnih družbenih oblik in vzorcev ter ponovno integracijo v nove družbene strukture, ki pa so časovno omejene, posameznik pa ima možnost življenjske izbire (Giddens, 1991 in Bauman, 2008). Individualizacija je proces, ki stremi k originalnosti, iskanju identitete in prizadevanju posameznika za lastno življenjsko kariero (Ule, 2000). Posameznika osvobaja ekonomskih, političnih, družinskih in kulturnih norm. S tem mu je dana možnost osebnega razvoja in izbira lastne, drugačne življenjske poti, kar pa hkrati vodi tudi do vzajemne možnosti oblikovanja družbenega okolja, ki ga obdaja (Ebert, 2012). 2

19 Individualizacijo Beck razlaga kot institucionalizirani individualizem. Gre za dejstvo, da se osnovne človekove pravice in dolžnosti, ki jih posameznik nosi, vedno bolj preusmerjajo od skupin k samemu sebi (Ule, 2000). Zaradi procesa osamosvajanja posameznika od vnaprej danih družbenih form, izgube tradicionalne varnosti in nove vrste vključevanja v družbo je vsakemu posamezniku v sodobni družbi dana možnost, da svobodno izbira in sprejema odločitve o svojem življenju. Odvisni smo postali od samega sebe in od odločitev, ki jih sprejemamo. Z možnostjo izbire je posameznik dobil pravico o odločanju o lastni izobrazbi, izbiri poklica, delovnem mestu, kraju bivanja in o načinu življenja. Kljub temu da imamo večjo možnost izbire, je večja tudi verjetnost, da bo naša izbira napačna. S tem smo izpostavljeni tveganju, ki v posamezniku povzroča zmedo in negotovost (Beck, 2009). Kaj to pomeni, bomo videli v nadaljevanju diplomske naloge. Moderna velja za eno najintenzivnejših obdobij zahodne zgodovine, v kateri je prišlo do radikalne preobrazbe na vseh področjih človeškega obstoja (Ban, 2008). Velike spremembe so se dogajale v odnosu do religije. Če je prej za religijo veljalo, da ima posebno mesto in besedo pri uveljavljanju političnih, gospodarskih in vojaških pravil ali v znanosti in umetnosti, je v tem času začelo veljati obratno. M. Weber (2002) govori o odčaranju sveta. Gre za težnjo po drugačnem, ne tradicionalnem, razumsko utemeljenem razumevanju sveta. Spoznanja, ki so temeljila na religioznih, mitičnih in magičnih predstavah so začela izgubljati vpliv. Religija sicer v odčaranem svetu ni izginila, je pa izgubila svoj vpliv v družbi in se umaknila bolj v zasebnost (Ban, 2008). Najbolj prizadeta je bila v tem času tradicionalna krščanska religija, ki je izgubljala na moči in vplivu. Prišlo je do sekularizacije družbe. Sekularizacija je ena od plasti kompleksnih modernih religijskih sprememb, ki so sprožile temeljno preobrazbo v religijskih sferah. Z zmanjšanjem moči krščanstva je prišlo do porasta drugih religijskih oblik, kot so deizem, sekularne in psevdoreligije, new age in druge (Ban, 2008). New age gibanje je s seboj prineslo nesistematično, razpršeno in morda celo kaotično novodobniško duhovnost (Ban, 2008). Pod pojmom new age označujemo specifično obliko religioznosti, katere glavno izhodišče je (1) usmerjeno v notranjo transformacijo zavesti posameznika (prebujanje duhovnega jaza, vzpostavljanje stika s človekovo notranjo duhovno naravo, odkrivanje skritih notranjih potencialov, doseganje notranjega miru, ljubezni, modrosti, vitalnosti, življenjske moči...), (2) težnja po preseganju zahodne redukcionistične in mehanistične paradigme, ki jo naj nadomesti holistični pristop, (3) prepričanje, da živimo v obdobju radikalnih družbenih sprememb vodnarjeva doba (vera v bolj harmonično, srečno človeško življenje), (4) usmerjenost v individualno izkušnjo in (5) kontrakulturna usmeritev množično nezadovoljstvo in razočaranje nad prevladujočim stanjem povojne kulture (Fištravec, 2002). Zaradi vseh sprememb, ki jih je bila družba primorana sprejeti in doživeti, pa pride do psihološkega stanja, ki ga Toffler (1990) imenuje»šok prihodnosti«. S tem terminom označuje bolezensko stanje zaradi sprememb. Šok prihodnosti doživimo takrat, kadar se spremembe v naši kulturi dogajajo s tako hitrostjo, da zaradi tega postanemo zmedeni in 3

20 čedalje manj sposobni za soočanje z lastnim okoljem. To vpliva na naš občutek za čas, zaznavo sveta in tempo življenja. Spreminja se način doživljanja življenja, kar pa hkrati vpliva na naše notranje ravnovesje. Zaradi rušenja ravnovesja prihaja do različnih zdravstvenih težav in do pojava stresa (Rotar v Honn in Rotar, 2011). New age gibanje, ki je predstavljalo eno najpomembnejših kulturnih gibanj v moderni, je korenito pripomoglo k razvoju zdravja kot vrednote. 2.1 New age gibanje Leta 1980 je izšla knjiga The Third Wave, katere avtor je Alvin Toffler. V knjigi je avtor razvoj sodobne družbe razdelil na tri vale. Pri val predstavlja družba po agrarni revoluciji, drugi val predstavlja družba med industrijsko revolucijo, od petdesetih let 20. stoletja naprej govorimo o super industrijski družbi, ki jo Toffler označuje kot družbo tretjega vala oziroma kot sodobno družbo (Rotar v Honn in Rotar, 2011). New age spada v družbo tretjega vala in predstavlja kontrakulturo oziroma alternativo obstoječi kulturi (Orlić, 2007). Pripadniki new age so se borili proti kapitalizmu, izkoriščanju, hinavščini, rigidnosti znanosti, racionalistični omejenosti, družbeni in splošni človeški odtujenosti, potrošniški mentaliteti, rasizmu in seksizmu, nasilju nad živalmi, uničevanju narave, katoliškemu fanatizmu... Pojavila se je težnja po celovitosti, sodelovanju in aktivnosti. Svet so razumeli kot dinamično mrežo med seboj povezanih dogajanj. Vse je povezano v nenehnem procesu nastajanja in spreminjanja (Goljevšček, 1992). Pojavila se je želja po svetovnem, univerzalnem miru in obnovi pozabljenih duhovnih vrednot (Rotar v Honn in Rotar, 2011). Na nastanek new age je neposredno vplivala sekularizacija in zmanjševanje moči krščanskih cerkva. Nove družbene razmere so privedle do razvoja novih religijskih oblik. Socialno-kulturni pogoji za nastanek new age so se dokončno oblikovali v pozni moderni, ko je bila religija povsem in dokončno odrinjena v zasebnost posameznika. Odprla so se nova vprašanja religijske izbire, prihajalo je do oblikovanj novih psiholoških potreb po religiji in z njimi nova religijska gibanja, med katere spada prav new age (Ban, 2008). New age je predstavljal svobodno, notranjo in izkustveno obliko religije, ki so si jo predstavniki oblikovali v skladu z lastnimi potrebami in razumevanjem. Vse manj ljudi je pripadalo monoteističnim religijam, so pa za to iskali nove oblike identitete, ki so osmišljale njihova življenja. Zavračali so, da se jim govori v kaj naj verjamejo, svojih verovanj pa niso vsiljevali drugim. Želeli so le slediti svojim lastnim duhovnim vzorcem, saj so izhajali iz predpostavke o vseprisotnosti duhovne resnice. Religijo so razumeli kot notranji navdih v človekovi zavesti, ki so izraz božanskega duha (Fištravec, 2002). Ključni produkt new age gibanja je pojem izkušnja. Izkušnja je individualna in predstavlja posebno vrednoto, s pomočjo katere posameznik raziskuje svojo notranjost, potencial in samorealizacijo. Vivekenanda, veliki joga učitelj, je tako kot pripadniki 4

21 new age gibanja poudarjal vrednost izkušnje in vsem, ki so dvomili v to izkušnjo predlagal, da jo tudi sami izkusijo, saj je ključnega pomena za realizacijo univerzalne enotnosti (Strauss, 2005). New age je poudarjal vzhodnjaško čutenje kot nasprotovanje pretiranemu delovanju zahodnjaškega razuma. Pojavljale so se ideje o naravnem, holističnem in harmoničnem življenju, ki jih lahko realiziramo z alternativnimi strategijami (Strauss, 2005). New age je le eden izmed poskusov obnovitve duhovne prakse in holizma, ki se je izražal kot bujenje zavesti in zanimanja za lastno zahodno duhovnost v najrazličnejših oblikah. Ena izmed teh oblik je tudi sprejetje vzhodnjaških duhovnih praks, kamor spada tudi joga (Rotar v Honn in Rotar, 2011). Pripadniki new age gibanja so trdili, da vzroki za težave izvirajo iz posameznikove duševnosti. Da je človek sam odgovoren za svoje težave in bolezni, je obveljalo kot prepričanje, ki je postajalo čedalje bolj popularno. Posameznik se tako mora s težavo soočiti sam. Ljudje iščejo rešitve na različne načine. Nekateri poiščejo strokovno pomoč psihoterapevtov, drugi se lahko začnejo ukvarjati z jogo. Rotar (v Honn in Rotar, 2011) trdi, da tisti, ki se odloči za prakso joge, postavlja na prvo mesto sebe kot učenca in ne kot pacienta, kar vodi do tega, da se težav loteva aktivno, pripravljen je trdo garati za zastavljen cilj, upošteva nasvete drugih, eksperimentira in se zaveda svoje odgovornosti za dosego pozitivnega zdravstvenega rezultata (Rotar v Honn in Rotar, 2011). Holistični pristop do zdravja je eden ključnih dejavnikov new age gibanja. Ti trdijo, da je za zdravje nujno prevzeti odgovornost in delovati preventivno. Za jogo je že od nekdaj veljalo, da vsesplošno koristi zdravju. To pa je tudi omogočilo njeno razširitev v new age kulturo, saj joga kot holistična disciplina razume telo in um kot celoto, kot nekaj neločljivega, povezanega in soodvisnega (Rotar v Honn in Rotar, 2011). Dvajseto stoletje je zaznamovalo odpiranje svetu in življenju. Prišlo je do korenitih družbenih sprememb, ki so pripeljale do povečanja števila različnih življenjskih alternativ. Povečala se je prostorska in socialna mobilnost prebivalstva, kar je spremenilo pogled posameznika na lastno življenje. Lahko je bilo spremeniti identiteto, vezanost na lasten kraj bivanja se je izgubila, stare navade, pravila vedenja in verovanja so se spremenila ali izginila. Osrednja značilnost moderne je postalo obračanje k sebi in razvoj individualnosti. Ljudje so se znašli pod pritiskom novih dilem in vprašanj, na katere ni bilo točnih odgovorov. Te spremembe so kljub navidezni zmagi prinesle nepredstavljive izgube (Ule, 2000). Zaradi hitrih sprememb je prišlo do stanja, ki ga Toffler (1990) imenuje»šok prihodnosti«. Bolezen sodobne družbe je opazna v kulturi, filozofiji in v našem odnosu do realnosti. Toffler (1990) kot rešitev ponuja neposredno obvladovanje, ki poteka na najbolj osebni ravni.»lahko se poglabljamo vase in raziskujemo svoje lastne telesne in psihološke reakcije na spremembe, kjer za kratek čas izključimo zunanjo okolico, da lahko ocenimo svojo notranjost... «S samoopazovanjem, pregledovanjem sprememb iz bližnje preteklosti lahko določimo ali 5

22 zadovoljivo delujemo znotraj svojih prilagoditvenih meja ali pa smo te meje že prekoračili. Na tak način lahko ocenimo lasten življenjski tempo (Toffler, 1990). Eva Rotar (v Honn in Rotar, 2011) meni, da je joga ena izmed najučinkovitejših sredstev za prilagajanje na spremembe. Joga se zaradi hitrega pretoka ljudi, dobrin, idej, podob in praks po svetu naglo širi, spreminja in prilagaja, pogojena pa je tudi njena fragmentacija in specializacija. Toffler (1990) trdi, da so subkulture sicer prehodne, minljive in hitro zamenljive, pri jogi pa to le delno drži. Sporočilo in glavni cilj joge ostajata nespremenjena (Rotar v Honn in Rotar, 2011). 6

23 3 ZDRAVJE, ŽIVLJENJSKI SLOG IN NJUN POMEN ZA SODOBNEGA ČLOVEKA Odnos do zdravja in telesa se v zadnjih desetletjih v naši družbi opazno spreminja, govora o tem je vedno več tako v javnosti kot v naših zasebnih življenjih (Ule, 2003). Zdravje je postalo ena pomembnejših vrednot ob koncu 20. stoletja. Takrat je prišlo do sprememb v razumevanju bolezni, vzrokov zanje in skrbi za zdravje. Bolezni, ki so nekoč množično pobijale prebivalstvo, danes ne predstavljajo več vir strahu. Danes se soočamo z novodobnimi boleznimi, kot so rak, aids, bolezni srca in ožilja, itd. Izpostavljeni pa smo tudi vse več dejavnikom, ki so posredno povezani z našim zdravjem, kot so prometne nesreče, samomori, umori... Bivalni pogoji, življenjski slog (prehrana, rekreacija, kajenje...), izbire, ki ji posameznik v življenju opravi, so le eni izmed tako imenovanih»novih«pogojev, ki vplivajo na to, kako zdravo živimo (Goriup in Barle Lakota, 2007).»Bolje preventiva kot kurativa,«vse bolj drži v odnosu do zdravja. To dokazujejo tudi povečane odvisnosti od znanstvenih spoznanj s področja ohranjanja zdravja ter medicinskih pripomočkov in zdravil. Zaupanje v medicino se zmanjšuje, razširjajo se različni alternativni pristopi k zdravljenju. Bolnik vse bolj zavestno in aktivno sodeluje pri procesu odločanja o načinih in metodah zdravljenja svojih bolezni in poškodb (Goriup in Barle Lakota, 2007). Življenjski slog je eden od novih pogojev, ki vplivajo na to kako (zdravo) živimo. Raznolikost življenjskih slogov je ena od značilnosti super industrijske družbe, ki so se v preteklosti izoblikovali glede na zaposlitev in ekonomski status posameznika. V novi družbi ima posameznik na voljo nešteto možnosti, kar privede tudi do tega, da se lahko enači z določeno subkulturo. Zaradi številčnosti in raznolikosti subkultur se pojavljajo tudi različni življenjski slogi (Rotar v Honn in Rotar, 2011). Zaradi vse bolj množičnega ukvarjanja z zdravjem pa je eden izmed možnih življenjskih stilov postala tudi joga, ki tako predstavlja zdrav življenjski slog. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) definira življenjski slog kot značilen način življenja posameznika, ki se ga določa na podlagi izrazitih obnašanj v določenem časovnem obdobju. Življenjski slog je lahko zdravju naklonjen kot tudi zdravju škodljiv. Oblikuje se na podlagi izkušenj in življenjskih razmer, ki jih izkušamo že v otroštvu. Na izoblikovanje življenjskega sloga vplivajo številni dejavniki, kot so obnašanje staršev, družinske razmere, izobraževanje, socialni in okoljski dejavniki, zdravstveno varstvo itd. Fizični, okoljski, ekonomski, socialni in kulturni dejavniki pa so tisti, ki so pogosteje odločilnejši in vplivajo na ter pogojujejo izbire posameznika. Najpogostejše rešitve za ohranjanje zdravega življenjskega sloga so redna gibalna/športna aktivnost, primerna prehrana, izogibanje kajenju, alkoholu in drugim drogam. 7

24 Nekateri avtorji navajajo, da je vpliv življenjskega sloga na zdravje bistveno precenjen. Britanska raziskava navaja, da tisti, ki je nižje na socialni lestvici in prakticira»zdrav življenjski slog«ne more doseči enakega zdravstvenega stanja kot pripadnik višjega sloja, saj je njegovo zdravstveno stanje podvrženo socialnim neenakostim, ki na zdravje vplivajo v negativni smeri (Toš in Malnar, 2002). Razumevanje in odnos do zdravja in bolezni sta tako močno povezana z razumevanjem družbenih in kulturnih dejavnikov in ne samo s fiziološkimi dejavniki. Socialnoekonomski položaj posameznika in razmere bivanja močno vplivajo na posameznikovo zdravje, odnos do zdravja in na možnosti vzdrževanja zdravega načina življenja (Goriup in Barle Lakota, 2007). Kako joga kot način zdravega življenjskega sloga dejansko vpliva na zdravje, pa bomo opisali v nadaljevanju diplomske naloge. 3.1 Pomen in razvoj razumevanja zdravja Pomen, razvoj in odnos do zdravja se je skozi zgodovino spreminjal. Ule (2003) trdi, da sta bila v tradicionalnih družbah pojma»bolezen«in»zdravje«tesno povezana z religioznimi pojmovanji, kot sta»čistost«in»umazanost«. Religiozna pojmovanja zdravja so bila v tej družbi usmerjena veliko bolj v zdravje duše kot v zdravje telesa. Vzrok za bolezen so iskali v kršenju družbenih norm, do katerih pride zaradi vplivov zlih sil, čarovnije ali obsedenosti z demoni. Ti vzroki so vodili v opravičevanje bolezni. Tako je posameznik dobil priporočeno terapijo, ki je izbrisala ali zmanjšala krivdo za bolezen. V antični Grčiji so veljali tako religiozno-mistični koncept zdravja in bolezni kot tudi drugi sekularni koncepti o zdravju in bolezni ter medicini. Pomemben je bil pojem»ravnotežja«med različnimi sestavinami človeškega telesa. Veljala sta»higienski pristop«, ki temelji na preventivni dejavnosti in skupinski skrbi za življenjski stil in»panacejski pristop«, ki temelji na zdravniških posegih in uporabi zdravil. Ti modeli zdravja in bolezni pa veljajo tudi v današnji, sodobni medicini. Judovskokrščanski pogledi na bolezen in zdravje definirajo bolezen kot božjo kazen za grešnost, ozdravitev pa je odvisna od božje volje. Bolezen kot trpljenje je priložnost, s katero odkupimo svoje grehe in tako dobimo priložnost za globlji duhovni uvid in spoznanje. Sprva so se kristjani omejili le na zdravljenje duše, šele kasneje pa je krščanska cerkev začela namenjati pozornost tudi telesu, predvsem v povezavi z raznimi verskimi obredi. Z reformacijo nastopi drugačen odnos do bolezni. Posameznik vzpostavi individualen odnos do svoje bolezni in grešnosti. Povečal se je občutek individualne odgovornosti za tveganja lastnega zdravja. Med sedemnajstim in devetnajstim stoletjem se je razvila večina ideologij, diskurzov in praks, ki predstavljajo sodobno medicino. Zavrnili so praznoverje ter zaupali v znanost in tehniko. Na področju medicine se je dogajala revolucija (Ule, 2003). Za zdravje je začelo veljati, da je odvisno od posameznikove skrbi in načina vedenja, bolezen pa kot nekaj, za kar smo odgovorni vsak zase in se ji moramo izogniti. Na Zahodu se je krepilo zaupanje v medicinsko znanje, ki bo nekoč povsem spoznalo človeško telo, ugotovilo vzroke vseh boleznih ter jih tudi pozdravilo (Ule, 2003). 8

25 Od sedemnajstega stoletja dalje velja individualna odgovornost za zdravje. V ospredju je bilo človeško telo, ki je predstavljalo nekakšen stroj, samozadosten avtomat. Duša je odgovorna le še za začetek, start telesnega stroja, nato se od telesa loči in ni več pomembna. V času modernizma je veljalo, da je potrebno poznati zakone narave, saj z njihovo pomočjo lahko spoznavamo vzroke bolezni in načine zdravljenja. Pomembno je bilo znanje anatomije, fiziologije, farmacije... Kljub temu da so se skušali tradicionalnim moralistično-religioznim predstavam o telesu, bolezni in medicini izogniti, le-te niso bile pozabljene vse do konca devetnajstega stoletja (Ule, 2003). V devetnajstem stoletju pride do nasprotij med individualističnim in družbenim modelom zdravja in medicine. Na eni strani imamo individualistično naravnano alopatsko medicino, ki dosega mnogo uspehov v individualnem zdravljenju, v uporabi novih zdravil, operativnih posegov in različnih oblik bolnišničnega zdravljenja. Na drugi strani pa se začnejo pojavljati modeli javnega zdravja in socialne medicine, začetki skrbi za vzpostavitev standardov javne higiene, obrambe pred epidemijami, skrb za zdravo okolje, uvajanje zdravstvenih izobraževanj itd. (Ule, 2003). Skozi zgodovino so se vodilne ideologije, vrednostni sistemi in kulturne tradicije spreminjale, v skladu s tem pa so se spreminjale tudi predstave o zdravju, bolezni in medicini. Splošne teorije zdravja in bolezni ni mogoče zapisati, saj so v glavnem organizirane okrog dominantnih ideologij in verovanj določene kulture. Bolezni imajo različne vzroke, ki medseboj sodelujejo v nastanku bolezenskih stanj. Pomembno je sodelovanje več strokovnjakov ali terapevtskih posegov (Ule, 2003). V dvajsetem stoletju je v glavnem prevladovala alopatska medicina, ki je zasnovana na znanstvenih podlagah. Vseeno pa smo ob koncu dvajsetega stoletja priča prakticiranju alternativnih oblik zdravljenja in zdravilstva (Ule, 2003). Teorije zdravja in bolezni so bile v glavnem odvisne od dominantne ideologije in verovanja določene kulture, skladno s tem so se tudi dopolnjevale ali spreminjale (Ule, 2003). Halbert Dunn je leta 1959 prvič uporabil pojem velnes, ki predstavlja stanje dobrega zdravja in zadovoljstva, ki ga posameznik lahko doseže z osebno odgovornostjo, ozaveščanjem o zdravi prehrani, dobro telesno kondicijo (fitnes), z upravljanjem s stresom in skrbjo za okolje (Strauss, 2005). Leta 1978 je svetovna zdravstvena organizacija World Health Organization (WHO) sprejela deklaracijo Alma Ate, kjer so zapisali novo definicijo zdravja, ki se glasi:»zdravje je stanje popolnega fizičnega, mentalnega in socialnega dobrega počutja in ne samo odsotnost bolezni ali slabosti... «(Ule, 2003). Zdravje je sicer že pred tem postalo družbena in osebna vrednota, zdaj pa so v ospredje stopili le še preventivni in preprečevalni ukrepi ter odgovornost vsakega posameznika za lastno zdravje. Za 9

26 zdravje je postal pomemben holističen pogled, kar je pa skupno vsem new age gibanjem (Rotar v Honn in Rotar, 2011). Po letu 1991 pa so definicije zdravja postajale ponovno vse bolj podobne pojmu velnes. Ena izmed takih definicij pravi:»zdravje je zmožnost identifikacije z okoljem, prizadevati si zanj, ugoditi njegovim potrebam, ga spreminjati ali obvladovati. Zdravje je vir vsakdanjega življenja in ne njegov cilj. Zdravje je pozitiven koncept, ki poudarja tako družbene in osebne vire kakor tudi telesne zmogljivosti.«(strauss, 2005). Trdi tudi, da so ljudje začeli zdravje dojemati kot prvi pogoj za ohranjanje človekove svobode v kapitalističnem sistemu, kjer je ključna tekmovalnost in z njo pogojena prilagodljivost. 3.2 Sodobne predstave o zdravju Govora o zdravju in zdravem načinu življenja je v sodobni družbi vse več. K temu so pripomogle različne propagande, ki s svojim oglaševanjem vplivajo na vse sfere človekovega delovanja. Pogled na zdravje in njegovi koncepti v medicini so se do danes bistveno spremenili. Mirjana Ule (2003) navaja, da so se v dvajsetem stoletju v medicini zgodile najbolj obsežne in temeljite spremembe na področju zdravja in bolezni. Medicina je začela predstavljati novo antireligijo. Terapevti in zdravniki so začeli uspevati, saj so sledili bolnikovim emocionalnim potrebam. Terapiji je uspelo izriniti religijo iz vsakdanjika ljudi in tudi pri politiki ji je uspelo doseči korenite spremembe. Politične teme so postale skrb za zdravo prehrano in za ohranjanje mladostnega videza, skrb za vitalno, trenirano telo, tek, savna, strah pred staranjem in starostjo pa tudi vegetarijanstvo, joga in meditacija.»človek dvajsetega stoletja je izmučen od negotovosti, tesnobe, (ne)jasnega nezadovoljstva in občutkov notranje praznine in tako ne teži k samopoveličevanju, ampak k duševnemu miru v pogojih, ki ta mir tudi zagotavljajo.«k modernemu pojmovanju bolezni in zdravja so prispevale tudi družbene vede, ki so zagovarjale več ravni bolezni. Te ravni predstavljajo: medicinsko ugotavljanje bolezni, individualno doživljanje bolezni, kulturne kategorije bolezni in bolezenske vloge na družbeni ravni ter sistem zdravstvenega varstva na ravni celotne družbe. Medicinsko znanje in medicinska moč sta se spojila (Ule, 2003). S povečanjem vloge medicine v sodobni družbi je v dvajsetem stoletju prišlo tudi do procesa medikalizacije družbe. Medicina je ljudi začela razvrščati po kriteriju normalno-deviantno. Prišlo je do medikalizacije številnih prej nemedikaliziranih praks. Hazarderstvo, alkoholizem in druge odvisnosti so postale medicinski problem oz. bolezen. Z medikalizacijo določenih praks lahko naš neuspeh na nekem družbenem področju tudi legitimno upravičimo (Ule, 2003).. 10

27 3.3 Zdravje kot nova ideologija zahodne družbe V poglavju, ki sledi, bomo predstavili zakaj in kako je zdravje postalo nova ideologija postmoderne družbe po 2. svetovni vojni. Videli bomo, zakaj je zdravje postalo norma, metafora za blaginjo in najpomembnejša vrednota ljudi. Malnar (v Toš in Malnar, 2002) trdi, da na Zahodu izbruh bolezni pomeni odtujitev posameznika od lastnega telesa. Zdravje je postalo cilj samo po sebi in ne nujno sredstvo za doseganje višjih življenjskih ciljev. Počitek, dobra hrana, odpoved kajenju in pijači so postali prepoznavni znaki discipline in samonadzora nad telesom in življenjskimi navadami posameznika. V višjih in srednjih družbenih razredih je prosti čas postal čas, v katerem se je pomembno ukvarjati s svojim zdravjem in telesom. Zdrav življenjski slog in zdrav odnos do telesa postajata vse pomembnejši tržni niši. Sodobna medicina je tista, ki določa dejavnike in omejitve za uresničevanje pravilnega, zdravega načina življenja s svojimi nasveti in metodami. Posamezniki so vse bolj pripravljeni prevzeti aktivno vlogo pri zdravljenju bolezni, poškodb ali le pri ohranjanju svojega zdravja in se tako odločati o načinih in metodah zdravljenja. Zdravje je postalo sinonim za življenje (Ule, 2003). S tem, ko je zdravje postalo norma, so se ljudje naučili upravljati z življenjem tako, kot da je življenje tisto, ki ga moramo zdraviti in ne telo. Zdravje je nova metafora za človeško blaginjo, je metafora za osnovne vrednote naše družbe in kulture.»pogovor o zdravju je postal sredstvo, s katerim sodelujemo v posvetnem ritualu, kot smo včasih sodelovali v religioznih ritualih,«trdi Ule (2003). Zdravje je pojem, ki izraža naša kulturna pojmovanja telesnega, duševnega in družbenega zadovoljstva (Ule, 2003). Crawford (1980) povezuje visok pomen zdravja s splošnim povečanjem potrebe po samonadzoru, samodiscipliniranju, samozanikaju in samoobvladovanju. Trdi, da je to odgovor na težje ekonomske in življenjske pogoje, ki od ljudi zahtevajo več vsakdanjih naporov, discipline, samonadzora itd. Zunanjih sil ne moremo nadzorovati lahko pa nadzorujemo to, kar je v našem dosegu. Individualizacija, ki je sicer posledica blaginje in ne ekonomske krize, pa omogoča, da se posameznik intenzivno ukvarja s sabo in ohranja svoje zdravje ter dobro telesno kondicijo (Ule, 2003). Po drugi strani pa zdrav življenjski slog nastopa v opoziciji z zgoraj naštetimi usmeritvami in predstavlja sproščen način življenja, ko smo zadovoljni, brez skrbi in bolečin. V tem primeru gre za blaginjo socialnega telesa, pa četudi je ta v čisto drugem stanju kot fizično telo (Ule, 2003). Ko govorimo o zdravju kot novi ideologiji, hkrati govorimo tudi o zdravju kot vrednoti. Vrednota predstavlja cilje, ki jih poskušamo doseči, je prepričanje o določeni stvari, ki zbuja zadovoljstvo ali pa preprosto mišljenje o tem, kaj je dobro in k čemu stremimo. Povezujemo jo lahko s pojmoma morale in etike in ponavadi ustreza splošnim normam. 11

28 Vrednote se naučimo in na podlagi tega gradimo svojo osebnost in identiteto (Musek, 2015). Zdravje je posmaterialistična vrednota, ki je značilna za visoko razvite družbe, o čemer govori Ronald Inglehart, ki je v okviru svojih raziskav imenovanih Svetovna raziskava vrednot (World Values Survey) le-te razdelil na tradicionalne (predmoderne) vrednote, moderne (materialistične) vrednote in postmoderne (postmaterialistične) vrednote. S prehodom družbe iz moderne v postmoderno pride tudi do spremembe vrednot in življenjskih slogov, kar prinese s seboj večjo tolerantnost do etničnih, kulturnih in spolnih raznolikosti in tudi osebno izbiro življenjskega stila, kateremu posameznik sledi. Postmoderna družba stremi k individualni avtonomiji, raznolikosti in samoizražanju (Inglehart, 1997). Zaradi ideala potrošništva, ki se je razširil v moderni, se je pojavil občutek življenjske naveličanosti, pomembno pa je postalo tudi iskanje smisla življenja. Skrb za zdravje in svobodo sta postala univerzalna cilja in osrednji vrednoti modernega sveta po 2. svetovni vojni prav zaradi izgube mreže pomenov, s pomočjo katere posamezniki iščejo svoj smisel (Rotar v Honn in Rotar, 2011). Strauss (2005) moderni družbi pripisuje usmerjenost k bistvenim vrednotam, kamor spadata zdravje in svoboda. Zdravje, sreča, svoboda, prosti čas pomenijo višji življenjski standard. Zaradi negotovosti, ki jo prinesejo vse spremembe v postindustrijski družbi pa so ljudje začeli obujati periferna verovanja (astrologijo), sprejemati parareligije (gibanje Hare Krishna) in se zanimati za sekularne religije, kot je joga. K slednji je izredno pripomoglo new age gibanje, ki poskuša obnoviti izgubljeno duhovnost in uvesti holistične principe, ki se kažejo kot bujenje zavesti, zanimanje za lastno zahodno duhovnost prepleteno z vzhodnjaškimi vrstami duhovnih praks (Rotar v Honn in Rotar, 2011). Ohranjanje zdravja se tako spreminja v ideologijo, ki predstavlja nadomestek religije in vere. Zdravje postaja vrlina, ki nadomešča vrline pokornosti bogu, spoštovanja avtoritet, podrejanja normam (Ule, 2003). O pomenu zdravja kot najvišji vrednoti pa priča javna raziskava, ki jo je opravil center za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede, kjer je splošna populacija zdravje izbrala za najpomembnejšo vrednoto in dobrino na lestvici od 1 (najpomembnejše) do 8 (najmanj pomembno) in je doseglo povprečni rang 1,8 (Ule, 2003). 12

29 4 JOGA, NJENE ZNAČILNOSTI IN ODNOS DO ZDRAVJA Kaj sploh je joga, kako deluje, kako jo izvajamo, kakšni so učinki itd. Vprašanja, ki si jih postavlja vse več ljudi. Goswami Kriyananda jogo opisuje kot»način, kako najti srečo na vseh ravneh našega bivanja: na fizični, mentalni in duhovni ravni. Z jogo dosežemo jasnost in umirjenost ter izpopolnimo mentalne in fizične tehnike, ki so na preizkušnji časa.«(rotar v Honn in Rotar, 2011). Jogo definiramo na različne načine. Etimološko beseda 'yoga' izhaja iz korena yuj, kar pomeni»povezati skupaj«,»trdno držati«,»vpreči«. Sanskrtski prevod je»združitev«, kjer naj bi šlo za združitev individualne zavesti z univerzalno zavestjo, uravnoteženje in harmoniziranje telesa, uma in čustev. Zalokar (2005) pravi, da z jogo urimo osebnost. Je več kot samo znanost, filozofija ali religija. Lahko je tudi veda, novodobna duhovnost, drža, filozofski sistem, skupina praks itd. Praksa joge zajema celega človeka, telo, vitalnost, um in čustva, modrost, etiko in višjo kvaliteto razmerij ter realizacijo duhovne realnosti vsakega izmed nas. Patanjali je združil prakso joge in filozofijo v svojem znamenitem delu Joga-sutre. Opisal je tiste jogijske prakse, ki so jih več stoletij preizkušali in izvajali indijski asketi že mnogo stoletij pred njim in so se tako ohranile vse do danes (Eliade, 2011). Viktor Knivald v uvodnem delu knjige Hatha joga s pravo mero (Ruchpaul, 1980) pravi, da joga ni telovadba, niti mistično meditiranje ali univerzalna religija. Trdi, da zahodnemu človeku manjka sposobnosti in predznanja, da bi lahko pravilno razumel vzhodnjaško miselnost in kulturo. Swami Vivekananda je jogo zato prilagodil zahodnim vrednotam in potrebam ter jo poenostavil. Joga je postala zahodnemu človeku, z zahodnjaškim življenjskim stilom, odlična priložnost, saj nudi možnost osvoboditve od prepričanj, da je najboljše, kar je ustvarila zahodna civilizacija in njen način življenja z logiko, konstruktivnostjo, razumskostjo in posledično sprejemljivostjo vsega, kar so ustvarili. Po mnenju Ruchapaula so bili predolgo seznanjeni z enostransko resnico in predolgo so verjeli v premoč lastnih idej, organizacije življenja in njegovih vrednot. Sedaj so razočarani, ker se z materialnim obiljem ne da kupiti sreče in varnosti, nezadovoljni so s tradicionalnimi teorijami in posledica tega je sprejemanje vsega, kar prihaja iz Vzhoda (Ruchpaul, 1980). Priljubljenost joge je predvsem narasla po drugi svetovni vojni zaradi njene usmeritve k izpopolnjevanju univerzalnih ali globalnih ciljev. Primarni cilj procesov samorazvoja posameznika je postalo zdravje, ki predstavlja ključno značilnost in osrednjo vrednoto sodobne družbe. Tako se je joga z različnimi interpretacijami učiteljev in učencev preselila na Zahod in se prilagodila našim vrednotam in potrebam (Rotar v Honn in Rotar, 2011). 13

30 4.1 Razvoj joge Joga je več tisoč let stara praksa, ki se je razvijala v Indiji skupaj s staroindijskimi civilizacijami in tokovi različnih južnoazijskih tradicij. Po mitološki tradiciji naj bi bil bog Šiva začetnik joge in prvi učitelj, žena Parvati pa je postala njegova prva učenka. Parvati je prosila Šivo naj izumi sistem, ki bi ljudem pomagal najti rešitve in izhod iz trpljenja, ki ga prinaša človeško življenje. Šiva je kot odgovor na to izumil 84 osnovnih asan, ki človeku omogočajo očistiti telo in ga pripraviti na meditacijo (Rotar v Honn in Rotar, 2011). Joga se je začela razvijat že okrog leta pr. n. št., zato lahko njen razvoj skozi zgodovino delimo na več obdobij. Skozi različna obdobja so se pojavljale in razvijale različne vrste joge. Ker je zgodovina razvoja predolga, bom na tem mestu omenila le zadnje, moderno obdobje, ki se je začelo leta in traja še danes. V Indiji se je dogajala duhovna renesansa, Evropejci pa so z razlogom, da bi to doživeli, vse pogosteje in množično potovali tja. Swami Vivekananda je jogo leta 1893 predstavil ameriški javnosti. Tako je prišlo do razmaha hindujskih idej in joge. Priljubljenost joge je začela na Zahodu naraščati v 50. letih prejšnjega stoletja. Od sredine 70. let prejšnjega stoletja pa sta praksa joge in znanje postajala vse bolj standardizirana, šola in skupnosti pa so se institucionalizirale. Do konca 80. let je joga postala del vsakodnevnega življenja ljudi na Zahodu in tako podvržena različnim tržnim vplivom. Od 90. let dalje pa je postala tudi del telesne vadbe oziroma fitnesa (Krajnik, 2008). 4.2 Stopnje in smeri joge Bistvo joge je umirjanje miselnih procesov. Kadar govorimo o jogi, hkrati govorimo tudi o resnici. Ker pa ljudje dojemamo na različne načine tudi resnico, vidimo in o njej razmišljamo drugače. Tako kot imamo do resnice različne poti, so tudi joge»različne«. Meje med njimi ni, vse se prepletajo in dopolnjujejo. A cilj je vsem enak umirjanje miselnih procesov (Mesec, 1994). Glede na to, kaj je poudarjeno, imamo: - hatha jogo (fizična/telesna veja); - bhakti jogo (joga predanosti); - gyana jogo (joga intelektualnega raziskovanja); - raja joga (kraljevska, osmerna pot joge); - karma jogo (joga nesebičnega delovanja). Te poti joge so za mnoge avtorje osnova, poznamo pa tudi druge veje joge. Vsak posameznik mora najti tisto jogo, ki ustreza njegovi osebnosti in jo v danem trenutku najbolj potrebuje (Rotar, v Honn in Rotar, 2011 in Swami Maheshwarananda, 2009). 14

31 4.3 Joga in zdravje Sodobni človek se že dlje časa sooča z vse večjimi zahtevami družbe, ki obremenjujejo naše telo in duševnost. Vse več ljudi ima težave s stresom, nespečnostjo, psihičnimi problemi, sodobnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so alergija, astma, bronhitis... Starodavne tehnike joge nam pomagajo izboljšati zdravje in ponovno vzpostaviti porušeno telesno, duhovno in duševno ravnovesje. Jogo lahko prakticirajo vsi neglede na starost, spol ali telesno konstitucijo. Je univerzalna tehnika, ki pomaga obvladovati vsakdanje težave, zahteve in skrbi. Je način, kako bolje razumemo sebe in smisel življenja. Vadba joge ne zajema samo telesne vadbe, ampak tudi dihanje, koncentracijo, sproščanje, meditacijo; nekatere od teh bomo v naslednjih poglavjih tudi podrobneje opisali. Cilji joge so vzpostaviti telesno, duševno, socialno in duhovno zdravje. Na poti do doseganja ciljev pa moramo upoštevati tudi napotke zdrave prehrane, spoštovati vsa živa bitja ter varovati naravo in okolje (Rotar v Honn in Rotar, 2011). 4.4 Rezultati znanstvenih raziskav V nadaljevanju povzemamo rezultate več različnih znanstvenih raziskav, ki potrjujejo nekatere izmed zdravstvenih učinkov joge na telo in duha: (1) Klinična raziskava na bolnikih z astmo, ki je bila objavljena v British Medical Journal je pokazala (Nagarathna in Nagendra, 1985), da se z vadbo joge zmanjša število napadov astme in izboljša maksimalna hitrost izdihanega zraka. Po dihalnih tehnikah se je očitno zmanjšala anksioznost, znižal se je srčni utrip itd. Joga sprosti mišice, vpliva na globoko fizično in psihično relaksacijo, kar je povezano s fiziološkimi spremembami in pri posameznikih, ki vadijo jogo, stabilizira ali zmanjša učinke za nastanek vnetja bronhialnih kanalov (Nagarathna in Nagendra, 1985). (2) Pozitivne učinke joge na kardiovaskularni sistem so pokazale tudi študije opravljene leta 2005 na Univerzi v Virginiji (University of Virginia) (Broad, 2012). Chu, Gotink, Yeh, Goldie in Hunink (2014) so dokazali, da lahko joga, podobno kot konvencionalne vadbe npr. hitra hoja, zmanjša možnost srčnih bolezni. (3) Vpliv joge na zdravje starejših potrjuje raziskava, ki so jo opravili na Univerzi v Tajvanu (School of Nursing, Fooying University) leta Starostniki so bili razdeljeni v tri skupine. V prvi skupini so izvajali 70-minutno jogo z meditacijo, v drugi skupini so izvajali krajšo 55-minutno jogo brez meditacije, tretja skupina je bila kontrola in ni izvajala joge. Po 24 tednih se je fizična kondicija merjencev izboljšala v prvi in drugi skupini. Merili so telesno sestavo, kardiorespiratorne funkcije, fizične funkcije in obseg gibov (Chen idr., 2008). (4) V raziskavi, ki so jo opravili leta 2007 na Univerzi v Kaliforniji (University of California), so ugotavljali, kakšni so zdravstveni učinki hatha joge na fizične sposobnosti desetih zdravih in netreniranih prostovoljkah (Tran, Holly, Lashbrook in Amsterdam, 2007). Merili so mišično moč in mišično vzdržljivost, gibljivost, kardiorespiratorne funkcije, telesno sestavo in pljučno zmogljivost. Z osemtedensko vadbo se je izboljšala izokinetična mišična moč ekstenzorjev in fleksorjev komolca ter ekstenzorjev kolena in izometrična mišična vzdržljivost fleksorjev kolena. Gibljivost gležnja, elevacija rame, 15