SEIZMI^NE REFLEKSIJSKE RAZISKAVE STRUKTURNO-TEKTONSKE ZGRADBE KR[KE KOTLINE Seismic Reflection Surveys of the Kr{ko Basin Structure and Tectonics
|
|
- Alojzija Tavčar
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 2 SEIZMI^NE REFLEKSIJSKE RAZISKAVE STRUKTURNO-TEKTONSKE ZGRADBE KR[KE KOTLINE Seismic Reflection Surveys of the Kr{ko Basin Structure and Tectonics Andrej Gosar* UDK (497.4 Kr{ko) Povzetek Seizmi~na refleksijska metoda se uporablja v raziskavah za ponovno oceno potresne nevarnosti lokacije jedrske elektrarne (JE) Kr{ko za izbolj{avo strukturno-tektonskega modela Kr{ke kotline. V letih smo izmerili 13 km dolg regionalni refleksijski profil prek vzhodnega dela bazena, ki je zapolnjen z do 2 km debelimi neogenskimi in kvartarnimi sedimenti. Z njim smo ugotovili nagubano zgradbo (sinklinala-antiklinala), ki nakazuje kompresijski tektonski re`im. To je v nasprotju z domnevo, da je Kr{ka kotlina tektonska udorina z normalnimi robnimi prelomi. Dodatno smo izmerili {e dva visokoresolucijska profila v bli`ini JE Kr{ko za detekcijo prelomov, ki segajo plitvo pod povr{ino in jih lahko smatramo za aktivne. Novi strukturnotektonski podatki iz bli`ine JE Kr{ko zahtevajo bistveno spremembo modela za oceno potresne nevarnosti njene lokacije. Refleksijske seizmi~ne raziskave nadaljujemo leta 1999 z mednarodnim projektom, ki ga financira program PHARE. V njegovem okviru smo izmerili dva pre~na in en vzdol`ni regionalni profil v skupni dol`ini 41 km. Z vrtanjem globokih strelnih vrtin, uporabo 1- kanalnega seizmografa in naprednih tehnik obdelave podatkov smo dobili kvalitetne seizmi~ne profile, ki omogo~ajo podrobno strukturno interpretacijo. Sledile bodo {e meritve vzdol` 4 km visokolo~ljivih profilov. Abstract To improve the structural-tectonic model of the Kr{ko basin, the seismic reflection method was used to re-evaluate earthquake hazard at the Kr{ko Nuclear Power Plant (NPP) site. A 13-km-long regional profile recorded in the period from across the eastern part of the basin, which is filled with up to 2 km of Neogene to Quaternary molasse sediments, has shown the existence of a syncline-anticline, which points to its compressional tectonic origin as opposed to the prevailing hypothesis of a graben structure with normal border faults. In addition, high-resolution shallow reflection profiling was performed close to the NPP in order to detect near-surface faults which can be treated as active. The new structural-tectonic data obtained in the vicinity of the NPP calls for essential changes in the earthquake hazard assessment model. Seismic reflection investigations are being continued in 1999 within the scope of an international project financed by the PHARE program. Within its framework, two transversal profiles and one longitudinal regional profile in a total length of 41 km were recorded. By drilling deep boreholes and using a 1-channel seismograph and advanced techniques of data processing, high-quality seismic profiles were obtained, which enable detailed structural interpretation. The recording of 4 km of shallow high-resolution profiles will follow. Problematika potresne varnosti lokacije JE Kr{ko je bila z razli~nih vidikov `e ve~krat obravnavana tudi v Ujmi. S tokratnim prispevkom `elimo predstaviti vlogo, ki jo ima metoda refleksijske seizmike pri pojasnjevanju globinskih strukturno-tektonskih razmer v Kr{ki do sedaj uspe{ne doma~e raziskave iz let se v letu 1999 nadaljujejo z mednarodnim projektom v okviru programa PHARE. Strukturno-tektonske raziskave, ki so podlaga za oceno potresne nevarnosti na lokaciji jedrske elektrarne, zahtevajo izrazit interdisciplinarni pristop. To je {e posebno pomembno na obmo~jih, kjer so geolo{ke strukture pokrite z mladimi sedimenti, med katere sodi tudi Kr{ka kotlina. V svetu uveljavljeno metodologijo pri tovrstnih raziskavah povzemajo navodila Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA, 1991) in komisije za jedrske predpise ZDA (US NRC, 1995). Vso pestrost geolo{ke zgradbe obmo~ij na katerih so jedrske elektrarne, je nemogo~e zajeti v enotna navodila (Gürpinar, 1997), zato je glede na lokalne pogoje, poznavanje geolo{ke zgradbe in podatke, ki so na voljo, treba raziskave skoraj vedno ustrezno prilagoditi. Na za~etku 9. let se je pove~alo zanimanje tako slovenske kot mednarodne javnosti za potresno varnost JE Kr{ko (Lukacs et al., 1992). V letih je bila opravljena * dr., Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za geofiziko, Pot na Golovec, Ljubljana verjetnostna analiza varnosti elektrarne glede na notranje in zunanje dogodke (IKPIR, 1994), ki pa ni obsegala dodatnih terenskih raziskav. Pri tem se je jasno pokazalo, da so geolo{ki in geofizikalni podatki preve~ pomankljivi za pripravo zanesljivega seizmotektonskega modela. Zaradi tega je prevladalo mnenje, da so potrebne obse`nej{e raziskave, na podlagi katerih bi z uporabo razli~nih metod dobili jasnej{o sliko o strukturno-tektonski zgradbi Kr{ke kotline in {e posebej glede zaznavanja prelomov. Leta 1994 se je za~ela prva faza raziskav z raziskovalnim projektom Neotektonske raziskave na obmo~ju JE Kr{ko, ki so ga financirala Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za okolje in prostor (Uprava RS za jedrsko varnost) in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, izvajalec pa je bil In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko (IGGG). Projekt, ki se je kon~al marca 1996, je vklju~eval regionalno geolo{ko kartiranje, detajlno kartiranje kvartarnih sedimentov, geofizikalne in seizmolo{ke raziskave ter pripravo geoinformacijskega sistema (Poljak et al., 1996). Geofizikalni del projekta je obsegal predvsem raziskave z metodo refleksijske seizmike, ki so prispevale pomembne podatke o globinski strukturi Kr{ke kotline in polo`aju prelomov ter v manj{em obsegu {e geoelektri~ne upornostne meritve. Druga faza programa je potekala v letih , vendar v zelo zmanj{anem obsegu le iz sredstev Uprave RS za jedrsko varnost.
2 Andrej Gosar: SEIZMI^NE REFLEKSIJSKE RAZISKAVE STRUKTURNO-TEKTONSKE ZGRADBE KR[KE KOTLINE 3 Metoda refleksijske seizmike Pri refleksijski seizmi~ni metodi raziskujemo geolo{ke strukture v globini z merjenjem ~asa, ki ga potrebujejo seizmi~ni valovi, generirani na povr{ini, da se po odboju od sti~nih ploskev med plastmi z razli~nimi fizikalnimi lastnostmi ponovno vrnejo na povr{ino. Za uspe{no uporabo metode mora med geolo{kimi plastmi obstajati kontrast akusti~ne impedance (produkt seizmi~ne hitrosti in gostote). Kot seizmi~ni vir uporabljamo navadno eksplozije manj{ih nabojev v plitvih vrtinah, reflektiran signal pa zaznavamo s senzorji, ob~utljivimi za nihanje tal (geofoni). Meritve potekajo zvezno vzdol` profilov, kar je prednost glede na nekatere druge geofizikalne metode, kjer so meritve to~kovne. Spremembe v ~asu prihodov seizmi~nih valov in razlike v njihovi amplitudi odra`ajo relief geolo{kih plasti v globini (Sheriff & Geldart, 1995). Refleksijska seizmika se najbolj uspe{no uporablja v sedimentnih bazenih, kjer nudi tako strukturne podatke (podlaga bazena, prelomi, antiklinale, tektonski jarki) kot sedimentolo{ko-stratigrafske (lateralna odebelitev ali tanj{anje plasti, izklinjanje plasti in druge vrste diskordanc). Ti pojavi so lahko pasti za ogljikovodike, zato se je metoda uveljavila predvsem v naftnih raziskavah, ki tudi najla`je prenesejo precej velik stro{ek meritev. Njen ve~ji razmah v hidrogeolo{kih, geotehni~nih in strukturnih raziskavah v manj{ih globinah je omogo~il {ele razvoj cenej{ih prenosnih seizmografov in ra~unalnikov za obdelavo podatkov v drugi polovici osemdesetih let (Steeples & Miller, 199), ko smo za~eli refleksijske raziskave tudi na IGGG. Stanje geofizikalnih in strukturnih podatkov v Kr{ki kotlini pred raziskavami V Kr{ki kotlini so bile v preteklosti opravljene {tevilne geolo{ke in geofizikalne raziskave v razli~ne namene: za nafto in plin, izkori{~anje geotermi~ne energije, podzemno skladi{~enje plina in za oceno potresne nevarnosti lokacije JE Kr{ko. Kljub njihovemu precej{njemu obsegu strukturna zgradba ni bila nikoli zanesljivo pojasnjena, {tevilne hipoteze pa niso bile podprte z dokazi. Ve~ina raziskovalcev je menila, da je Kr{ka kotlina tektonska udorina, ki je na severnem in ju`nem robu omejena z mo~nimi normalnimi prelomi, ~eprav njihov obstoj ni bil dokazan (Poljak 1995). [ele v zadnjem obdobju so se pojavile tudi trditve, da vsaj v vzhodnem delu Kr{ke kotline ni robnih prelomov in da je sedimentni bazen nastal z gubanjem (Ku{~er, 1993), vendar tudi ta hipoteza {e ni bila dokazana. Eden glavnih razlogov za slabo poznavanje globinske zgradbe tega obmo~ja je bilo prav pomanjkanje kakovostnih seiz- Sava O R L I C A P - 3/95 KR[KO HR IBOVJE 6 KR[KO St. grad 4 3 (P - 4/99) P - 1/ km (P - 4/99) JE Kr{ko HR-1 HR-2 1 P - 3/ P - 1/99 P - 2/99 DRN-1 6 P - 4/95 BRE@ICE 4 Kr{ka vas 3 DOBOVA 3 Bor{t Sava 1 3 Krka 3 G O R J A N C I 1 DRN-1 vrtina Kvartar Neogen Mezozoik P - 4/95 HR-2 P - 1/99 region. refleks. profil ('95) visokolo~ljiv profil ('95) region. refleks. profil ('99) gravimetri~na anomalija antiklinala, sinklinala normalni prelom reverzni prelom Slika 1. Posplo{ena geolo{ka in gravimetri~na karta Kr{ke kotline s polo`ajem izmerjenih in predvidenih refleksijskih seizmi~nih profilov ter interpretiranih prelomov Figure 1. Simplified geological and gravity map of the Kr{ko basin with positions of measured and planned seismic reflection profiles and interpreted faults
3 4 UJMA, {tevilka 13, 1999 mi~nih profilov. Refleksijska metoda je bila do tokratnih raziskav uporabljena le leta 1959 v okviru raziskav za nafto in plin, poleg tega pa so takratni profili zajeli le osrednji del kotline. Zaradi slab{e kakovosti (analogni zapis brez prekrivanja podatkov), na njihovi podlagi ni bilo mo`no odgovoriti na najpomembnej{a vpra{anja. Za to obmo~je so bili na voljo tudi gravimetri~ni podatki (slika 1) in ve~ geoelektri~nih sond ter nekaj globokih vrtin, kar je zadostovalo le za rekonstrukcijo splo{ne oblike podlage bazena, ne pa tudi za pripravo strukturnega modela in interpretacijo prelomov. Refleksijske raziskave v Kr{ki smo izbolj{ati poznavanje globinske strukturne zgradbe Kr{ke kotline. Zato smo v predlogu projekta Neotektonske raziskave na obmo~ju JE Kr{ko predvideli moderno refleksijsko profiliranje z digitalnim zapisom podatkov in 12-kratnim prekrivanjem v dveh globinskih dosegih. Na podlagi regionalnih profilov bi ugotovili strukturo in prelome v ve~jih globinah do predterciarne podlage, visokoresolucijski profili pa bi omogo~ili detekcijo morebitnih prelomov, ki segajo do povr{ine ali plitvo pod njo (Williams et al., 1995). To so t. i. zmo`ni prelomi (ang. capable faults), ob katerih se lahko ob potresu pojavi povr{inski pretrg in so zato za jedrske objekte najbolj nevarni. Stro{ke teh sicer zelo dragih raziskav smo glede na sredstva, ki smo jih imeli na voljo zmanj{ali tako, da smo uporabili 24-kanalni prenosni seizmograf in eksplozivni vir v plitvih vrtinah, podatke pa obdelali na osebnem ra~unalniku (Gosar, 1998). Regionalni seizmi~ni profil je bil izmerjen v dveh odsekih (P-3/95 in P-4/95 na sliki 1) v smeri sever-jug prek celotne Kr{ke kotline (slika 1). Na 13 km dolgem profilu smo geodetsko posneli 98 merskih to~k ter izvrtali 85 strelnih vrtin globine do dva metra. Za generiranje seizmi~nega signala smo porabili kg eksploziva (1 do g na strelno to~ko), za njegov sprejem pa 7 geofonov. Terenske meritve so bile zaradi {tevilnih ovir (reki Sava in Krka, `eleznica, avtocesta ter voja{ko letali{~e) zelo zahtevne. Z uporabo prenosne opreme smo bistveno zmanj{ali {kodo na poljih in omogo~ili meritve na te`ko prehodnem obrobju kotline (Gosar, 1996). Meritve je oviral mo~an civilizacijski seizmi~ni {um (promet, industrija, daljnovodi) in visoka raven koherentnih motenj, ki jih poleg koristnega signala povzro~i eksplozivni vir (Gosar, 1995). To je valovanje, ujeto v povr{inski plasti, ki je v Kr{ki kotlini zaradi ve~je debeline suhega proda nad podtalnico zelo izrazito. Motnje lahko najbolj zmanj{amo z name{~anjem nabojev pod nivo podtalnice, vendar sredstva, ki smo jih imeli na voljo, niso dopu{~ala vrtanja ve~ kot 5 m globokih strelnih vrtin. Dovolj u~inkovite so bile linijske geofonske figure (12 geofonov na to~ko) s katerimi du{imo valovanje, ki potuje v horizontalni smeri. Terenskim meritvam je sledila zahtevna ra~unalni{ka obdelava podatkov, s katero dobimo seizmi~ni profil. Ta nam nudi globinsko informacijo kot ~as potovanja seizmi~nih valov od povr{ine do reflektorja in nazaj (dvojni ~as). Tako obdelan profil smo geolo{ko interpretirali in pri tem upo{tevali spoznanja terenskega kartiranja celotne Kr{ke kotline in njenega obrobja (Gosar in Poljak, 1998). Osrednji del seizmi~nega profila je predstavljen na sliki 2, interpretacija v ~asovnem merilu in njena transformacija v globinski profil pa na sliki 3. Najbolj jasen refleksijski horizont predstavlja meja med laporjem in litotamnijskim apnencem miocenske starosti, predterciarna podlaga, ki jo sestavljajo predvsem karbonatne kamnine, pa je slab{e izra`ena, kar je predvsem posledica mo~nega du{enja v povr{inski plasti. Osnovna strukturna zna~ilnost, vidna iz seizmi~nega profila, je nagubana zgradba, ki ka`e na kompresijski tektonski re`im. Znakov, ki bi potrjevali obstoj normalnih prelomov ni. Refleksijski seizmi~ni podatki torej ne podpirajo domneve, da je Kr{ka kotlina tektonska udorina. Vzporedne plasti v severnem krilu depresije so lahko indikacija za postsedimentacijsko gubanje, vendar zanesljiv sklep o starostnih odnosih med sedimentacijo in deformacijo v tej fazi raziskav {e ni mogo~. Manj{a antiklinala v severnem delu pred tem ni bila znana, domneva o mo~nej{em prelomu na tem obmo~ju pa ni potrjena. V osrednjem delu kotline smo ugotovili dva subvertikalna normalna preloma, ob katerih sta severna bloka pogreznjena za 5 do 8 m. Na podlagi novih podatkov smo na novo interpretirali tudi starej{e analogne profile in interpretacijo podprli z gravimetri~nim modeliranjem, ki je potrdilo obliko depresije (Gosar, 1998). Tridimenzionalni model refleksijskih seizmi~nih profilov v Kr{ki kotlini je na sliki 4. Slika 2. Osrednji del regionalnega refleksijskega seizmi~nega profila Figure 2. Central part of the regional seismic reflection profile
4 Andrej Gosar: SEIZMI^NE REFLEKSIJSKE RAZISKAVE STRUKTURNO-TEKTONSKE ZGRADBE KR[KE KOTLINE 5 dvojni ~as (s) (ms) S reka Krka P-4/95 reka Sava P-3/ m stati~ne korekcije I N T E R P R E T A C I J A A B C JE Kr{ko (2 km W) N (ms) dvojni ~as (s) S reka Krka redukcijski nivo = m topografski profil G L O B I N S K I P R O F I L reka Sava JE Kr{ko (2 km W) N A g l o b i n a (m) 1 B C 1 g l o b i n a (m) Slika 3. Interpretacija seizmi~nega profila v ~asovnem merilu s transformacijo v globino; okvir ozna~uje del profila na sliki 2; horizonti: A pesek (pliokvartar)/lapor (pliocen), B lapor (zg. miocen)/litotamnijski apnenec (sr. miocen), C predterciarna podlaga (kredni fli{ in triasni dolomit) Figure 3. Interpretation of the seismic profile in time scale and depth conversion; the frame designates the seismic section shown in Fig. 2; horizons: A sand (Plio- Quaternary) / marl (Pliocene), B marl (Up.Miocene) / Lithotamnion limestone (middle Miocene), C pre-tertiary bedrock (Cretaceous flysch and Triassic dolomite) Slika 4. 3D model refleksijskih seizmi~nih profilov v Kr{ki kotlini Figure 4. 3D model of seismic reflection profiles in Kr{ko basin
5 6 UJMA, {tevilka 13, 1999 Slika 5. Visokoresolucijski refleksijski profil HR-1/95; horizont A pesek (pliokvartar)/lapor (pliocen) Figure 5. High-resolution reflection profile HR-1/95; horizon A sand (Plio-Quaternary) / marl (Pliocene) Vzhodno od JE Kr{ko smo izmerili dva kraj{a visokoresolucijska refleksijska profila (HR-1/95 in HR-2/95 na sliki 1). Cilj meritev je bil preveriti metodologijo za raziskave v manj{i globini (do m) in zaznavanje prelomov, ki segajo plitvo pod povr{ino. Na profilu, ki poteka v smeri severjug (HR-1/95), smo ugotovil tri nepravilne cone na meji pliocenskih peskov in laporjev v globini 5 do m, ki lahko ka`ejo na obstoj prelomov z vertikalnim zmikom do 7 m. Za te morebitne prelome {e nimamo globinskih geofizikalnih podatkov, prav tako pa se ne odra`ajo na povr{ini. Na profilu, ki poteka v smeri vzhod-zahod (HR-2/95) ni znakov prelomnih deformacij. Vsi prelomi, ugotovljeni z refleksijskim profiliranjem (slika 1), so od JE Kr{ko oddaljeni manj kot 5 km in so torej v»bli`ini lokacije«, ki jo je treba po merilih IAEA natan~no raziskati (IAEA, 1991). Znotraj tega obmo~ja ni bil potrjen obstoj normalnih robnih prelomov in domnevnega preloma na severnem pobo~ju hriba Libna. Kljub temu, da zbrani podatki {e ne omogo~ajo priprave zanesljivega strukturnotektonskega modela, je `e sedaj jasno, da bodo potrebni bistveni popravki predvsem pri tektonskem re`imu, v katerem je nastala Kr{ka kotlina. Projekt PHARE Opravljene raziskave so pokazale, da je metoda refleksijske seizmike uspe{na pri pojasnjevanju strukturno-tektonskih odnosov v Kr{ki kotlini. Kljub omejenim sredstvom smo z var~nim pristopom glede opreme in globine vrtanja pridobili kakovostne seizmi~ne podatke v profilu celotne kotline, ki so bistveno prispevali k poznavanju njene globinske zgradbe. To je bilo potrjeno v mednarodni recenziji in ob misiji strokovnjakov IAEA v februarju 1996, katere sklep je tudi bil, da je treba refleksijske raziskave nadaljevati {e v najmanj treh regionalnih profilih. Tako bi pridobili podatke o prostorskem polo`aju struktur v {ir{i okolici JE Kr{ko. Sledile bi visokoresolucijske meritve, ki bi odgovorile na klju~no vpra{anje o njihovi starosti in morebitni recentni aktivnosti. Pri regionalnih profilih je treba pridobiti bolj{e podatke iz predterciarne podlage za oceno seizmogenetskega potenciala prelomov, kar zahteva globoke strelne vrtine in ve~je {tevilo snemalnih kanalov. To pa meritve nekajkrat podra`i. Kljub velikim naporom IGGG in Uprave RS za jedrsko varnost pa po izteku projekta leta 1996 v Sloveniji ni bilo mo`no zagotoviti dovolj sredstev niti za nadaljevanje raziskav z opremo, ki jo `e imamo. Prepri~evanje o nujnosti teh raziskav je bilo uspe{nej{e pri evropski komisiji, ki je sredi leta 1997 odobrila. evrov za projekt Geofizikalne raziskave v okolici JE Kr{ko v okviru programa PHARE Regionalna jedrska varnost. Pogoj za tovrstne projekte je, da je glavni izvajalec iz dr`ave ~lanice Evropske zveze, vendar je pomembna ~im ve~ja vklju~enost doma~ih ustanov. Na razpis se je prijavilo 12 podjetij iz cele Evrope, kon~no ponudbo pa so februarja 1998 oddali {tirje ponudniki. Po tehni~ni in finan~ni ocenitvi ponudb ter zasli{anju ponudnikov na sestanku v Bruslju je bil za glavnega izvajalca izbran konzorcij, ki ga sestavljajo {pansko podjetje EPTISA, Osservatorio Geofisico Sperimentale iz Trsta in Institut für Geophysik iz Leobna (Avstrija). Pri izvedbi projekta sodeluje pet podjetij iz Slovenije. Vloga doma~ih raziskovalcev iz Geoin`eniringa in Geolo{kega zavoda Slovenije, ki sta nastala iz nekdanjega IGGG, in iz Slovenskega zdru`enja za geodezijo in geofiziko ter iz Uprave RS za geofiziko je v klju~nih fazah projekta enakovredna vlogi tujih partnerjev. To velja predvsem za na~rtovanje meritev, ki temelji na `e opravljenih raziskavah, in za interpretacijo podatkov, ki ni mo`na brez dobrega poznavanja in upo{tevanja vseh geofizikalnih in geolo{kih podatkov, ki so na voljo. Prvoten program raziskav je predvideval tri regionalne profile, dolge 36 km, s katerimi bi skupaj z `e izmerjenim profilom zaklju~ili pravokotno zanko okoli JE Kr{ko, in ve~ visokoresolucijskih profilov v skupni dol`ini 4 km. V fazi natan~nega na~rtovanja smo se odpovedali profilu P-4/99
6 Andrej Gosar: SEIZMI^NE REFLEKSIJSKE RAZISKAVE STRUKTURNO-TEKTONSKE ZGRADBE KR[KE KOTLINE 7 (slika 1) v prid {e enemu pre~nemu profilu (profil P-3/99), za katerega smo ocenili, da bo prispeval bolj{e podatke. Profil P-4/99 je namre~ zaradi naseljenosti in komunikacij izvedbeno zelo zahteven in bi bilo treba na nekaterih odsekih uporabiti neeksploziven vir (npr. pospe{eno padajo~o ute`). Obenem pa je ta profil zahteven tudi za obdelavo podatkov in njihovo interpretacijo, ker poteka v vzdol`ni smeri na obmo~ju, kjer podlaga strmo vpada proti jugu. Pozneje smo se odlo~ili, da zaprosimo za dodatnih. evrov. To bi omogo~ilo podalj{anje treh profilov na skupno dol`ino 41 km in dodatno izmero profila P-4/99 v dol`ini 11 smo namre~, da obmo~je severno od JE Kr{ko ne bi ostalo neraziskano. Evropska komisija do septembra 1999 dodatnih sredstev {e ni odobrila, zato je bilo podalj{anje treh profilov financirano iz doma~ih sredstev, izvedba profila P-4/99 pa je za~asno prelo`ena. Terenske meritve vzdol` profilov P-1/99, P-2 /99 in P-3/99 so bile opravljene v {estih tednih med koncem marca in sredino maja Takoj{nja preliminarna obdelava je omogo~ala sprotno kontrolo kakovosti podatkov in po potrebi prilagajanje snemalnih parametrov. Pri meritvah je bila uporabljena telemetri~na oprema vredna ve~ kot 4. ameri{kih dolarjev. Vklju~uje 1- kanalni seizmograf Sercel 348 in ve~ kot geofonov. Najdra`je pa je bilo vrtanje okoli 65 strelnih vrtin, globokih 5 do 8 m, ki so ga opravile tri vrtalne ekipe. Pri meritvah je stalno sodelovalo do 35 ljudi. Prvi rezultati ka`ejo na zelo kakovostne seizmi~ne profile, ki bodo omogo~ili podrobno strukturno interpretacijo. Visokoresolucijski profili v skupni dol`ini 4 km bodo izmerjeni na izbranih odsekih po interpretaciji vseh regionalnih profilov v novembru in decembru Sklep Refleksijske seizmi~ne raziskave bodo omogo~ile izbolj{avo strukturno-tektonskega modela Kr{ke kotline, kar pa je le prvi bistven korak h kon~nemu seizmotektonskemu modelu, ki bo podlaga za ponovno oceno varnosti lokacije JE Kr{ko. Drug korak je natan~nej{e lociranje `ari{~ potresov, ki ga lahko dose`emo le s postavitvijo lokalne mre`e potresnih opazovalnic. Za zagotovitev sredstev za njeno vzpostavitev poteka veliko dejavnosti. Ker to ni dr`avno opazovanje (monitoring), ki je v pristojnosti Uprave RS za geofiziko, ampak t. i. obratovalno opazovanje, je treba zagotoviti sredstva tudi zunaj dr`avnega prora~una. Vzporedno potekajo {e druge geolo{ke in seizmolo{ke raziskave, med katerimi omenimo paleoseizmolo{ke raziskave, t. j. raziskave strukturnih deformacij kvartarnih sedimentov, v katerih je zapis o morebitni mlaj{i potresni aktivnosti. Literatura 1. Gosar, A., Some experiences with suppression of coherent noise in reflection seismics. Rudarsko-metalur{ki zbornik, 42/3 4, Gosar, A., Nuclear power plant site study for assessment of earthquake hazard by seismic reflection method. 2nd Meeting on Environ. and Eng. Geophysics, EEGS, Nantes, Gosar, A. 1998: Seismic-reflection surveys of the Kr{ko basin structure: Implications for earthquake hazard at the Kr{ko nuclear power plant, southeast Slovenia. Journal of Applied Geophysics, 39, Gosar, A., Poljak, M. 1998: Z refleksijsko seizmiko odkrivamo strukturno-tektonsko zgradbo Kr{ke kotline. Delo priloga Znanost, 13. maj, Gürpinar, A., A review of seismic safety considerations in the life cycle of critical facilities. Journ. of Earthq. Eng., 1/1, IAEA, Earthquakes and associated topics in relation to nuclear power plant siting a safety guide. International Atomic Energy Agency, safety series No. 5 SG S1, Vienna, 55 pp. 7. IKPIR, Probabilistic assessment of seismic hazard at Kr{ko nuclear power plant, Revision 1. Technical report, Univ. of Ljubljana, Ljubljana, 233 pp 8. Ku{~er, D., Neotektonika Kr{ke kotline. Uprava RS za jedrsko varnost, Ljubljana, 12 str. 9. Lukacs, E., Fajfar, P., Kogov{ek, B., Petrovski, D., Placer, L., Pleni~ar, M., Prelogovi}, E., Ravnik, D., Ribari~, V. and Vidic, F., Analiza naravnih danosti lokacije in uporabljenih seizmi~nih parametrov NE Kr{ko. Rudarsko-metalur{ki zbornik, 39/3 4, Poljak, M., Tectonics and seismicity of the Kr{ko basin. First Croatian Geological Congress, Institute of Geology, Zagreb, Croatia, Poljak, M., Verbi~, T. Gosar, M. and Ribi~i~, M., Neotektonske raziskave na obmo~ju JE Kr{ko. IGGG, Ljubljana, 7 str. 12. Sherrif, R. E., Geldart, L. P., Exploration seismology. Cambridge University Press, Cambridge, 592 pp 13. Steeples, D. W., Miller, R. D., 199. Seismic reflection methods applied to engineering, environmental, and groundwater problems. In: Ward, S. H. (Editor), Geotechnical and environmental geophysics 1: review and tutorial. Series: Investigations in geophysics, 5. SEG, Tulsa, US NRC, 1995: Identification and characterization of seismic sources and determination of safe shutdown earthquake ground motion. US Nuclear Regulatory Commission, draft regulatory guide DG 132, Washington, 71 pp. Williams, R. A., Odum, J. K., Pratt, T. L., Shedlock, K. M. and Stephenson, W. J., Seismic surveys assess earthquake hazard in the New Madrid area. The Leading Edge, 14/1, 3 34
1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove
1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni
Prikaži večgeologija 52_1.indd
GEOLOGIJA 52/1, 43-48, Ljubljana 2009 doi:10.5474/geologija.2009.006 Geologija avtocestnega predora Pletovarje Geology of Pletovarje motorway tunnel (Slovenia) Tomaž BUDKOVI^1, Magda ^ARMAN 1 & Borut PETKOVŠEK
Prikaži večGRADING d.o.o.
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:
Prikaži več60-77.qxd
Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo
Prikaži večujma_ xp
398 IZKU[NJE S SVETOVNIM SPLETOM PO POTRESIH LETA 1998 Experiences with the WWW after the 1998 Earthquakes Bojan Uran* UDK 681.324:55.34(497.4) Povzetek Po potresih leta 1998 sem preu~il zna~ilnosti dostopov
Prikaži večUDK Poskus transformacije geoelektrične karte An attempt of resistivity map convolution Janez Lapajne Seizmološki zavod SR Slovenije,
UDK 550.837.3 Poskus transformacije geoelektrične karte An attempt of resistivity map convolution Janez Lapajne Seizmološki zavod SR Slovenije, 61000 Ljubljana, Kersnikova 3 Kratka vsebina Po metodah za
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)
Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih
Prikaži večUradni list RS - 63/2005, Uredbeni del
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 63 Ljubljana, ponedeljek 4. 7. 2005 Cena 880 SIT ISSN 1318-0576 Leto XV VLADA 2794. Uredba o koncesiji
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večŠtevilka:
Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE
Prikaži več_placer koler.indd
za tektoniko in seizmologijo teoretskega in aplikativnega pomen. Razumljivo je, da imajo posamezne metode razli~en doseg, ki se ga raziskovalci gotovo zavedajo, vendar bi opozorili na dve izmed uporabljenih
Prikaži večPOROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št. 12/1 k. o Kopri
POROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št. 12/1 k. o. 1341 Koprivnica Arh.št.: Datum: 11.4.2018 Obdelala: Direktor:
Prikaži večPowerPoint Presentation
Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na
Prikaži večnaslov 73_1.qxd
Geografski vestnik 73-1, 2001, 73 87 Metode METODE METODA IZDELAVE RAZVOJNEGA PROGRAMA AVTOR Lojze Gosar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf Naslov: Pod gradom 21, Lukovica pri Brezovici, SI
Prikaži večZAPISI POTRESOV SKOZI CAS (ob 100-obletnici prve potresne opazovalnice na Slovenskem) Earthquake Records through Time Peter Sinčič*, Renato Vidrih**,
ZAPISI POTRESOV SKOZI CAS (ob 100-obletnici prve potresne opazovalnice na Slovenskem) Earthquake Records through Time Peter Sinčič*, Renato Vidrih**, Manfred Deterding*** UDK 550.34(497.4) Povzetek Enajst
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži večuntitled
GEOLOGIJA 48/2, 281 294, Ljubljana 2005 doi:10.5474/geologija.2005.023 Ocena mo nosti zajema podzemne vode z uporabo MIKE SHE programskega orodja za hidrogeolo{ko modeliranje primer Selni{ka Dobrava Evaluation
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži večgeologija 265 do konca.indd
GEOLOGIJA 51/2, 270-274, Ljubljana 2008 doi:10.5474/geologija.2008.027 Ocenjevanje znanstveno raziskovalnega dela na podro~ju geologije v Sloveniji Mihael BREN^I^ Katedra za geologija krasa in hidrogeologijo,
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večTabela_javni sektor
VLADNI PROTIKRIZNI I, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU UINEK; REZULTAT A Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 1 h KPJS (Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih
Prikaži večp65
odnosi (Kladnik & Gabrovec, 1998). Raba tal je zato dinami~en proces, kar se ka`e v stalnem spreminjanju povr{ine posameznih kategorij oziroma njihovih medsebojnih razmerij (Gabrovec & Kladnik, 1997).
Prikaži večPrevodnik_v_polju_14_
14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DOMINIK ZRIMŠEK LJUBLJANA 2019
UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DOMINIK ZRIMŠEK LJUBLJANA 2019 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOTEHNOLOGIJO DIGITALIZACIJA IN INTERPRETACIJA
Prikaži večMOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 2011 World s largest earthquakes in 2011 Tamara Jesenko* UDK (100)"2011" Povzetek Leta 2011 je bilo po svetu 74 p
MOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 2011 World s largest earthquakes in 2011 Tamara Jesenko* UDK 550.34(100)"2011" Povzetek Leta 2011 je bilo po svetu 74 potresov, ki so dosegli ali presegli magnitudo 6,5 oziroma
Prikaži večTrg Celjskih knezov
MENGEŠ OSNOVNA ŠOLA PREDHODNE ARHEOLOŠKE RAZISKAVE VREDNOTENJE ARHEOLOŠKEGA POTENCIALA Arheološko vrednotenje geo-vrtin stopnja obdelave: Dodatek k poročiloma M.Novšak, A.Šinkovec, T.Verbič, Arheološko
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Načrtujemo, razvijamo in izdelamo elektroniko po meri naročnika Svetujemo pri izbiri komponent, optimiziramo stroškovnike in proizvodni proces. Ključne kompetence Razvoj elektronike (hardware) Vgrajeni
Prikaži večPriloga_04.indd
1 Sistem distribucije zemeljskega plina Pri teh sistemih obiajno varevalnega potenciala ni - eventualnih netesnosti in pušanja plina že iz varnostnih razlogov ne sme biti. V sistemu se varevalni potencial
Prikaži večCOM(2007)634/F1 - SL
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 23.10.2007 COM(2007) 634 konč. Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1425/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in
Prikaži večC(2015)383/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 30.1.2015 C(2015) 383 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne 30.1.2015 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večM-Tel
Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večUntitled-7
GEOLOGIJA 45/2, 299 304, Ljubljana 2002 doi:10.5474/geologija.2002.023 Izra~un stabilnosti nekaterih objektov rudnika urana @irovski vrh Probability of failure of waste disposals sites in @irovski vrh
Prikaži večZlit_5c_2000.vp
UDK 666.3/.7:620.179.11:620.187 ISSN 1580-2949 Izvirni znanstveni ~lanek MATER. TEHNOL. 34(5)269(2000) KARAKTERIZACIJA KERAMI^NIH TANKIH PLASTI Z VRSTI^NO ELEKTRONSKO MIKROSKOPIJO CHARACTERIZATION OF CERAMIC
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večSZGG_2016_Gosar
Skalni podori ob potresu leta 1998 v Krnskem pogorju in možnost njihove uporabe za oceno seizmičnih intenzitet po Environmental Seismic Intensity lestvici (ESI 2007) Andrej Gosar 1 Povzetek Potres leta
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -
Prikaži večGEOLOGIJA 2312, (1980), Ljubljana UDK (083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed d
GEOLOGIJA 2312, 323 328 (1980), Ljubljana UDK 551.24(083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed data in geology Ladislav Placer Geološki zavod, 61000
Prikaži večVoda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh
1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Slone~ na tej predpostavki, je sodobna
Prikaži večPoglavje-03.indd
POTRES 12. JULIJA 2004 V ZGORNJEM POSOČJU IN KARTA POTRESNE NEVARNOSTI VPLIV ZMANJŠANJA POTRESNE ODPORNOSTI IN USMERJENOSTI PRETRGA Earthquake of July 12, 2004 in Posočje and Seismic Hazard Map - the Influence
Prikaži večMicrosoft Word - Kocijancic2006
Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večMicrosoft Word - Series 9_rezultati raziskave_slo.docx
Series 9 Rezultati raziskav, ki dokazujejo trditev»najbolj učinkovit in udoben brivnik/britje na svetu, testiran(o) na nekajdnevni bradi.«za utemeljitev reklamnega sporočila:»najbolj učinkovit in udoben
Prikaži večUPORABA EVIDENCE VREDNOSTI NEPREMIČNIN ZA OCENJEVANJE ŠKODE ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI Use of the real estate register for assessing property
UPORABA EVIDENCE VREDNOSTI NEPREMIČNIN ZA OCENJEVANJE ŠKODE ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI Use of the real estate register for assessing property damage caused by natural disasters in Slovenia Blaž
Prikaži večGOALS
BELGIAN DEFENCE FORCES General Directorate Material Resources Section Ammunition Risk Management HQ Queen ELISABETH Rue d'evere, 1 1140 BRUSSELS BELGIUM (BE)AC326(SG5) IWP 2012-01(I) 26. marec 2012 ORODJE
Prikaži večIKT-ovitek-publikacije.cdr
NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 1 Uvodna beseda Evropska komisija je sprejela 1. junija 2005 strategijo i2010 z namenom podpreti cilje prenovljene lizbonske strategije. Predstavlja strate{ki
Prikaži večMicrosoft Word - grgeta251
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SEBASTJAN GERGETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEDTRŽNA TEHNINA ANALIZA Ljubljana, maj 2002 SEBASTJAN GERGETA IZJAVA
Prikaži večODLOČITVE V ZVEZI Z ENERGETSKO UČINKOVITOSTJO PRI INVESTICIJAH V INDUSTRIJSKE STROJE: REZULTATI RAZISKAVE POTROŠNIKOV EU PROJEKTA CONSEED ZA SLOVENIJO
ODLOČITVE V ZVEZI Z ENERGETSKO UČINKOVITOSTJO PRI INVESTICIJAH V INDUSTRIJSKE STROJE: REZULTATI RAZISKAVE POTROŠNIKOV EU PROJEKTA CONSEED ZA SLOVENIJO Edin Lakić Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večWP 2 -
SKUPNO TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE SISTEMA JAVNE OSKRBE S PITNO VODO NA ČEZ MEJNEM OBMOČJU MURSKE DOLINE / GEMEINSCHAFTLICHES NACHHALTIGES MANAGEMENT VON TRINKWASSERVERSORGUNGSSYSTEMEN IM GRENZÜBERSCHREITENDEN
Prikaži večGradbeništvo kot Industrija 4.0
Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo
Prikaži večMB_Studenci
RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2
Prikaži večModel IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline
MODEL IEUBK ZA NAPOVED VSEBNOSTI SVINCA V KRVI OTROK IN NJEGOVA UPORABA NA PRIMERU ZGORNJE MEŢIŠKE DOLINE ZZV Ravne na Koroškem mag. Matej Ivartnik Portorož 25.11.2011 IEUBK model Računalniško orodje,
Prikaži večOrganizacija, letnik 41 Razprave številka 6, november-december 2008 Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potreb
Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potrebami Boštjan Bizjak, Margareta Ben~i~, Miro Grabar Univerza na Primorskem, Turistica, Obala 11a, 6320 Portoro`, Slovenija,
Prikaži večBesedilo naloge:
naliza elektronskih komponent 4. Vaja: Preverjanje delovanja polprevodniških komponent Polprevodniške komponente v močnostnih stopnjah so pogosto vzrok odpovedi, zato je poznavanje metod hitrega preverjanja
Prikaži večReducing disparities Strengthening relations
mag. Irena AŽMAN Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Geodetska uprava Republike Slovenije Zakaj voda upošteva topografijo, administrativnih mej pa ne? (Why do the waters take into account the topography
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta
Prikaži večPREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod
PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 214 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 21.11.2018 C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 21.11.2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa
Prikaži več1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111
1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami
Prikaži večREŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1
REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni
Prikaži večMicrosoft Word - meritve-portal1.doc
MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V KOPRU IN IZOLI OD JULIJA DO SEPTEMBRA 2002 Povzetek Avtomatska mobilna ekološka-meteorološka postaja je bila postavljena v Izoli in Kopru, na treh razlinih tipih lokacij od
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje
.: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,
Prikaži večMicrosoft Word - SL Common Communication 2 updated v1.1.doc
Skupno sporočilo o običajni praksi pri splošnih navedbah naslovov razredov Nicejske klasifikacije (verzija 1.1) 1 20. februar 2014 Sodišče je 19. junija 2012 izreklo sodbo v zadevi C-307/10 IP Translator
Prikaži večKnjiga 1 crna.qxd
Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti in zdravja SZO, @eneva IVZ RS in IRSR, Ljubljana Naslov: Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.10.2017 C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.10.2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev
Prikaži večModel
PRVA STRAN IZVEDBENEGA NAČRTA Mizendol - Podčelo, LC 226112, km 0,8+25 do 2,4+50 (L = 1.625,00 m) polni naziv objekta s številko ceste/cestnega odseka, kilometerski položaj začetka, konca ali sredine objekta
Prikaži večMicrosoft Word - P072-A doc
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno
Prikaži večPisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi
Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1
Prikaži večZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi
ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored
Prikaži več29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne
29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, 25. 4. 2019 - Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži večEnergijski viri prihodnosti
Laboratorij za termoenergetiko Napredne tehnologije v energetiki Prihodnja preskrba z energijo Prihodnja preskrba z energijo potrebe po energiji razpoložljivost energije viri energije neposredna energija
Prikaži večgive yourself a digital makeover
Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično
Prikaži večPOTRES 22. APRILA 2014 PRI PIVKI THE EARTHQUAKE OF 22 APRIL 2014 NEAR PIVKA UDK (497.4Pivka)"2014" Mladen Živčić mag., Ministrstvo za okolje in
POTRES 22. APRILA 2014 PRI PIVKI THE EARTHQUAKE OF 22 APRIL 2014 NEAR PIVKA UDK 550.34(497.4Pivka)"2014" Mladen Živčić mag., Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, Dunajska
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i
L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večSinopsis
Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
Prikaži večDN080038_plonk plus fizika SS.indd
razlage I formule I rešeni primeri I namigi I opozorila I tabele Srednješolski Plonk+ Fizika razlage formule rešeni primeri namigi opozorila tabele Avtor: Vasja Kožuh Strokovni pregled: dr. Gorazd Planinšič
Prikaži večMicrosoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu
Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večgeologija 52_2.indd
GEOLOGIJA 52/2, 233-240, Ljubljana 2009 doi:10.5474/geologija.2009.023 Modeliranje heterogenosti vodonosnika Ljubljanskega polja z uporabo Markovih verig in geostatistike Modelling heterogeneity of Ljubljana
Prikaži večSistemi Daljinskega Vodenja Vaja 1 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 1 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani matej.kristan@fe.uni-lj.si Sistemi Daljinskega Vodenja Ime: Matej Kristan Docent
Prikaži večEvent name or presentation title
Marko Škufca Vodja programa BI, ADD d.o.o. Gorazd Cah Specialist področja Služba za informatiko, DARS d.d. Izziv Rešitev Rezultati... PROCESI + TEHNOLOGIJA + LJUDJE Poslanstvo: s sodobnimi pristopi in
Prikaži večMicrosoft Word - Pr08VOKA_Celje_Dobrna.doc
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži več1. NAGRADA / 1 st PRIZE Opis / Description:»V OBLAKIH«/»IN THE CLOUDS«Inženirski objekt / Engineering Structure: VIADUKT ČRNI KAL / ČRNI KAL VIADUCT A
1. NAGRADA / 1 st PRIZE Opis / Description:»V OBLAKIH«/»IN THE CLOUDS«Inženirski objekt / Engineering Structure: VIADUKT ČRNI KAL / ČRNI KAL VIADUCT Avtor fotografije / Photographer: Marko KOROŠEC 2. NAGRADA
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večMicrosoft Word - MagnetogramDrzavniSvet.doc
Magnetogram (za vpogled) Šifra in polni naziv telesa: 655 - Komisija za družbene dejavnosti Številka in vrsta seje: 029. Redna Datum magnetograma: 23.03.2005 Vsebina: KOMISIJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE
Prikaži večPredstavitev projekta
Delavnica Projekcije cen energije Primerjava mednarodnih projekcij cen energije mag. Andreja Urbančič, IJS Ljubljana, 21. 6. 2018 2 Cene na mednarodnih trgih svetovne cene nafte na mednarodnih trgih zemeljskega
Prikaži več(Microsoft Word - VIS_\212egula_Bojan_1981.doc)
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Informatika v organizaciji in managementu UVEDBA IN ANALIZA SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM V PODJETJU SRC.SI Mentor: doc. dr. Igor Bernik Kandidat:
Prikaži večNOVA PROGA indd
april 2005 Revija Slovenskih `eleznic Nova smer Vlada sprejela uredbo o dr`avnem lokacijskem na~rtu za drugi tir Nova smer Novi tovornjaki v Sekciji za kombinirani promet Potni{ki promet Info center {iri
Prikaži večDirektiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij
L 82/20 Uradni list Evropske unije 20.3.2014 DIREKTIVA KOMISIJE 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologaciji kmetijskih
Prikaži večZNAČILNOSTI PRSTI NA POBOČJU TIČNICE NA RAKEKU Franc Lovrenčak* Izvleček UDK 911.2:631.47=863(497.4 Rakek) Globina prsti se na kraškem površju spremin
ZNAČILNOSTI PRSTI NA POBOČJU TIČNICE NA RAKEKU Franc Lovrenčak* Izvleček UDK 911.2:631.47=863(497.4 Rakek) Globina prsti se na kraškem površju spreminja na kratke razdalje. To so potrdila tudi proučevanja
Prikaži več