Storitve v gradbeništvu in rudarstvu Špeglova ulica 47, 3320 Velenje ELABORAT IN ŠTEVILČNA OZNAKA: Geološko geomehansko poročilo, GM - 208/2019

Transkripcija

1 E l N A S L O V N A S T R A N Z O S N O V N I M I P O D A T K I O E L A B O R A T U ELABORAT IN ŠTEVILČNA OZNAKA: Geološko geomehansko poročilo, GM - 208/2019 NAROČNIK: Ida ŽIVKOVIĆ, Bele Vode 9a, 3325 Šoštanj OBJEKT: Gradnja stanovanjskega objekta VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: DGD (PGD), PZI ZA GRADNJO: Novo gradnja objekta ŠTEVILKA PARCELE in KATASTRSKA OBČINA: Št. parcele 693/6 k. o. 945 Bele Vode IZDELOVALEC ELABORATA: BLAN d.o.o., POOBLAŠČENI INŽENIR: Mitja MEŽNAR, univ. dipl. inž. rud. in geotehnol., RG-0181 ŠTEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE ELABORATA: GM - 208/2019, Velenje, julij 2019 stran1

2 S. SPLOŠNI DEL stran2

3 S.1 KAZALO VSEBINE POROČILA S. SPLOŠNI DEL... 2 S.1 KAZALO VSEBINE POROČILA... 3 S.2 KAZALO SLIK... 3 S.3 KAZALO RISB... 4 T. TEHNIČNI DEL... 5 T.1 SPLOŠNO... 6 T.2 GEOLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE OSNOVE... 6 T.3 PODZEMNA IN METEORNA VODA... 7 T.4 SEIZMIČNOST TERENA... 8 T.5 OBSTOJEČE STANJE... 9 T.6 TERENSKE PREISKAVE... 9 T.6.1 Karakteristike zemeljskih slojev... 9 T.7 ANALIZA STABILNOSTI T.8 OPIS POGOJEV ZA GRADNJO T.8.1 Pogoji za izvajanje zemeljskih del T.8.3 Smernice za temeljenje T.8.4 Pogoji za izvedbo zunanje ureditve T.9 OPOZORILA R.1 POPIS ter FOTOGRAFIJE SONDAŽNIH JAŠKOV R.1.1 Sondaži jašek J R.1.2 Sondaži jašek J R.1.3 Sondaži jašek J R.2 ANALIZA STABILNOSTI V PROFILU PR R.3 INFORMATIVNI IZRAČUN NOSILNOSTI POD TEMELJI OBJEKTA R.3.1 Izračun nosilnosti pod temelji objekta G. RISBE S.2 KAZALO SLIK Slika 1: Lokacija parcele... 6 Slika 2: Geološka karta območja... 7 Slika 3: Karta projektnih pospeškov tal... 8 Slika 4: Analiza stabilnosti stran3

4 S.3 KAZALO RISB Risba G.1: Pregledna situacija meritev Risba G.2: Geotehnični profil PR 1 ter ocenjeni gradbeni profil stran4

5 T. TEHNIČNI DEL stran5

6 T.1 SPLOŠNO Naročnik geološkega poročila želi na parceli s parcelno številko 693/6 k. o. 945 Bele Vode, pridobiti osnovne informacije o materialih v temeljnih tleh, njihovih mehanskih karakteristikah ter pogojih novogradnje stanovanjskega objekta. Osnova za izdelavo tega poročila je terenska prospekcija območja, izvedene terenske meritve, geodetski posnetek ter interpretacija pridobljenih podatkov. Slika 1: Lokacija parcele T.2 GEOLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE OSNOVE Obravnavano območje pripada obrobju geotektonske enote imenovane Velenjska kotlina. Omenjeno dolino omejujejo z zahoda in juga Golte, Skornški hribi, Paški vrhovi z goro Oljko in Ponikovska planota. Predvsem na severu pa je dolina zaprta z verigo visokih gorovij ki se vrstijo od severovzhoda proti severozahodu. Kotlina je nastala v poznem kenozoiku in sicer v poznem terciarju - pliocenu. Takrat so se zaradi epirogeneze začele pojavljati prelomnice, ki so navpično dvigovale in spuščale površje. Površje se je nagubalo, dno se je začelo ugrezati, med peskom in ilovico pa so začeli nastajati ligniti. To je rjavi premog, ki predstavlja veliko večino rudnega bogastva na tem območju. Velenjska kotlina je stran6

7 poleg Ljubljanskega barja tektonsko najmlajša v Sloveniji. Skozi Šaleško kotlino teče Reka Paka, ki je skozi različna zgodovinska obdobja v neposredni bližini vzdolž struge nanašala plasti proda in peska, ki se začnejo z višino in oddaljenostjo izgubljati. Ob vzhodnem robu omenjene kotline poteka Dobrniški prelom. Na ožje obravnavanem območju se nahajajo tufi, ki z višanjem terena preidejo tudi v laporje. Tuf je bledozelenkast do rumenozelenkast, pogosto preparel. Struktura je klastična, debelo do drobnozrnata. Pogosti so prehodi od vulkanskih breč, prek tufov do pelitskih tufov. Izražena je tudi gradacijska plastovitost. V hidrogeološkem smislu je mogoče obravnavati kvartarne sedimente kamnine (prodi, peski,...) kot dobro prepustne, gline kot slabo prepustne, medtem, ko tufe, laporje,... kot praktično neprepustne ali zelo omejeno prepustne kamnine. Slika 2: Geološka karta območja T.3 PODZEMNA IN METEORNA VODA Konkretni podatki o gibanju nivoja podzemnih vod na tem območju nam niso na voljo, ker ni na voljo opazovalnih objektov. Pri izvedbi sondiranja smo zaznali dotok zemljine iz zaledja. Na obravnavani lokaciji na stiku med prepustno in neprepustno podlago prihaja do pretakanja meteorne vode, odtok je delno površinski, delno pa se infiltrira, vendar pa je precejanje odvisno od količine meteorne vode. Glede na lego pobočja je zagotovljen odtok meteornih vod, podzemne vode pa v motečih količinah ni pričakovati. V plasteh nad neprepustno podlago so plasti glinenega grušča tako, da je lokalno dreniranje zagotovljeno. Materiali so stran7

8 primerni za ponikanje vode. Ponikanje je zagotovljeno na globini glinenega grušča, ki se nahaja pod plastjo humusne preperine, glinenega melja ter gline. Koeficient vodoprepustnosti glinenega melja je k=10-5 m/s. Ponikanje meteorne vode se izvede na južnem oziroma jugo - vzhodnem delu obravnavanega območja, kjer je teren izravnan. Prečiščene meteorne vode se lahko speljejo tudi do južno ležečega potoka Bela voda. T.4 SEIZMIČNOST TERENA Obravnavano področje se uvršča v 2. stopnjo seizmične intenzitete po Evrokod 8: Projektiranje potresno odpornih konstrukcij 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe Nacionalni dodatek. V tem območju pričakujemo seizmične pospeške do g za tip tal A. Podatki so povzeti po Karti potresne nevarnosti Slovenije za povratno dobo potresov 475 let, ki je izdelana v skladu evropskega standarda Eurocode 8 (EC 8). Slika 3: Karta projektnih pospeškov tal Tip tal Opis stratigrafskega profila A Skala ali druga skali podobna geološka formacija, na kateri je največ 5 m slabšega površinskega materiala. stran8

9 T.5 OBSTOJEČE STANJE Parcela območje predvidene gradnje se nahaja nad stanovanjskim objektom Bele Vode 9a v občini Šoštanj. Od dostopne asfaltne ceste k stanovanjskemu objektu se pobočje enakomerno vzpenja do nivoja predvidene gradnje. Na tem delu sledi manjša izravnava terena nato pa se prične pobočje strmeje vzpenjati vse do zgoraj ležečega travnika. Pod površino sledimo sloj glinenega melja ter gline, ki nato prehaja v glinen grušč. Pod slojem glinenega grušča nato sledimo nepodajno podlago, ki jo predstavlja tuf. Na obravnavani parceli ni vidnih znakov plazenja. Vzhodno od predvidene gradnje sledimo omočeno območje na tem delu prihaja do zatekanja zaledne vode iz zgornjega ležečega območja. T.6 TERENSKE PREISKAVE Geološko sestavo smo ugotavljali s popisom sondažnih jaškov, ki so bili izvedeni za namen tega poročila. Na območju gradnje stanovanjskega objekta sta bila izvedena dva izkopa J2 in J3, vzhodno od predvidene gradnje, kjer je teren omočen pa smo izvedli sondažni izkop J1. Vsi sondažni izkopi so opisani v spodnjem poglavju R.1. T.6.1 Karakteristike zemeljskih slojev Pri projektiranju naj se upošteva karakteristike zemeljskih slojev podane v spodnji tabeli. Karakteristike zemeljskih materialov so izkustveno ocenjene. Sloj Kohezija (kpa) Strižni kot (º) Prostorninska teža (kn/m 3 ) Modul elastičnosti (MPa) Glinen melj / glina Glinen grušč Tuf stran9

10 T.7 ANALIZA STABILNOSTI Za izdelavo analize stabilnosti je bil uporabljen Mohr-Coulomb-ov kriterij za porušitev materialov ter Bishop in Janbu metoda za izračun drsin. Pri izračunu je tako upoštevano: Glinen melj / glina: C=3 kpa z upoštevanjem Fc=1,25 c =2.4 kpa φ=23º z upoštevanjem Fφ=1,25 φ =19.0º Glinen grušč: C=1 kpa z upoštevanjem Fc=1,25 c =0.8 kpa φ=28º z upoštevanjem Fφ=1,25 φ =23.0º Tuf: C=15 kpa z upoštevanjem Fc=1,25 c =12 kpa φ=35º z upoštevanjem Fφ=1,25 φ =29.3º AB plošča in podporna konstrukcija: C=12500 kpa z upoštevanjem Fc=1,25 c =10000 kpa φ=0º z upoštevanjem Fφ=1,25 φ =0º Kamnito nasutje: C=0 kpa z upoštevanjem Fc=1,25 c =0 kpa φ=35º z upoštevanjem Fφ=1,25 φ =29.3º Pri preverjanju stabilnosti so upoštevane geotehnične lastnosti materiala, geometrija terena ter obremenitev, ki jo predstavlja objekt. Rezultati: Pri analizi stabilnosti v profilu PR 1 je dosežen faktor varnosti , ki presega minimalno predpisane vrednosti Fmin=1.00. Rezultati analize so priloženi v poglavju R.2. stran10

11 T.8 OPIS POGOJEV ZA GRADNJO T.8.1 Pogoji za izvajanje zemeljskih del Izkope je mogoče opraviti strojno v zemljini III. kategorije (melj, glina, grušč), v globljih conah pa v zemljini IV.-V. kategorije (tuf). Izkope je potrebno v zemljinah izvajati v razmerju največ 1:1,5 oziroma pod kotom 34 in jih zaščititi pred erozijskimi procesi, v nasprotnem primeru je potrebno bolj strme izkope varovati oziroma preračunati stabilnost le-teh. Pri izvajanju izkopov v kamninah so lahko nakloni večji, vendar je potrebno kamnino ustrezno očistiti in zavarovati pred erozijskimi procesi. Prevladujoče zemljine pri izvajanju zemeljskih del: Glinen melj / glina / glinen grušč: To je svetlo rjavi do sivi glinen melj. Z globino se manjša vsebnost meljne komponente, tako da sloj lahko tudi preide v sloj gline nato pa se veča vsebnost grušča podlage tako da sloj preide v glinen grušč. Pričakovana kategorija izkopa: III. (vezljiva in nevezljiva zrnata zemljina) Tuf: Je sprijeta sedimentna kamnina, ki je v procesih strjevanja pod velikimi pritiski, nastala iz zelo majhnih piroklastičnih materialov. Pričakovana kategorija izkopa: IV. (zdrobljena kamnina) in V. (trda kamnina) T.8.3 Smernice za temeljenje Globina temeljenja Pri globini temeljenja sta merodajna 2 pogoja: 1: Dno temeljev ali tamponskega nasutja je potrebno na območju, kjer je možnost zmrzovanja zemljine pod njimi, izvesti na globini minimalno 95 cm, merjeno z nivoja terena, kolikor na tem področju znaša globina zmrzovanja. 2: Dno temeljev je potrebno izvesti na takšni globini, da se doseže zadostna nosilnost temeljnih tal in posledično stabilnost objekta. stran11

12 Izvedba temeljenja Temeljenje naj se izvede na temeljni plošči. Objekt se bo temeljil na izvedeni kamniti nasip. Po izvedenem izkopu se na dno izkopa položi geotekstil, ki preprečuje mešanje zemljine s kamnitim nasipom, nato se temeljna podlaga pripravi s kamnitim nasutjem debeline vsaj 0.8 m, ki se ga izvaja v plasteh in vsako plast sproti utrjuje, vse do nivoja temeljev oziroma temeljne plošče. Zaradi naklona terena bo potrebno sprednji del nasipa poglobiti do trdne tufne podlage. Zaradi višjega nasipa v sprednjem delu, je potrebno nasipu izvesti močnejšo kamnito peto kamniti drobljenec D300. Na planumu za temelje oziroma temeljno ploščo je potrebno doseči zbitost Evd 40 MPa. Izvedba temeljev oziroma temeljne plošče naj bo takšna, da ne bo obstajala možnost izpiranja tampona z meteorno ali zaledno vodo (ustrezno dreniranje vse do globine dna temeljev oziroma dna kamnitega nasutja). Na vkopanih delih objekta (v primeru kleti) je potrebno do nivoja terena izvesti AB oziroma ojačano steno. Izvedba podporne konstrukcije Potreba po podpornih konstrukcijah bo določena po končanih zemeljskih delih, ko bodo znane točne globine trdne podlage ter lokacije objekta in zunanje ureditve. Nasipane brežine se izvedejo v naklonu 1:2 z ojačano peto nasipa. Zaradi naklona terena za objektom se na tem delu izvede podporna konstrukcija. V kolikor se bo pred objektom izvedel večji nasip za teraso priporočamo, da se le ta tudi stabilizira s podporno konstrukcijo. Morebitne nove podporne konstrukcije (podporni AB zid, kamnita zložba...) je potrebno temeljiti v takšni globini, da bo zagotovljena stabilnost objekta. Primerna osnova za temeljenje podpornih konstrukcij je na obravnavanem območju tuf. Za podporno konstrukcijo pričakujemo glinene melje, zato je potrebno na zaledni strani izdelati drenažni zasip do vrha podporne konstrukcije. Od tod se talna voda izteka v vzporedno drenažno cev, ki naj bo na dnu notranje strani podporne konstrukcije. Nad drenažnim zasipom naj se izdela kanal ali mulda za odvajanje površinskih vod. Informativni izračun nosilnosti Za temeljenje objekta na temeljni plošči (8.0 m x 10.0 m, globina 0.3 m) je izveden izračun nosilnosti pod plitvimi temelji za drenirano ter nepotopljeno stanje (temeljeno na glinenem grušču), kjer je projektna odpornost tal: R/A'= kpa Informativni izračun nosilnosti je prikazan v poglavju R.3. stran12

13 T.8.4 Pogoji za izvedbo zunanje ureditve Za potrebe zunanje ureditve smo ocenili vrednosti modula stisljivosti, katerega smo nato pretvorili na CBR. Modul stisljivosti Mv smo pretvorrili na CBR (upoštevane so srednje vrednosti) so prikazani v tabeli: Mv (MPa) CBR (%) Material Glinen melj Pri izvedbi zunanje ureditve (dovozi, parkirne površine) je potrebno zmrzlinsko odporni material izvesti do globine zmrzovanja, v primeru pojavljanja vode v izkopih pa predlagamo izdelavo ločilne plasti z geotekstilom. T.9 OPOZORILA Drugačne razmere pri izvedbi gradbenih izkopov, ki opisu v tem poročilu ne bi bile podobne, je potrebno ponovno pregledati, ugotoviti stanje in nosilnost temeljnih tal v delu, kjer jih predstavlja drugačen material od prognoziranega ter odrediti način temeljenja in ustrezno poglobiti temelje ali pa nadomestiti material s primernejšim. V primeru globljih in nenosilnih con pa je potreben ponoven ogled in odločitev o pripravi temeljnih tal, oziroma o preračunu armature temeljev. stran13

14 R.1 POPIS ter FOTOGRAFIJE SONDAŽNIH JAŠKOV stran14

15 R.1.1 Sondaži jašek J1 POPIS SONDAŽNEGA JAŠKA Globina (m) Material Humusna preperina Glinen melj Glina; dotok vode iz zaledja Glinen grušč, vezivo rahlo gnetna glina Nepodajna podlaga tuf, v zgornjem delu zdrobljen z globino kompaktnejši FOTOGRAFIJE SONDAŽNEGA JAŠKA stran15

16 stran16

17 R.1.2 Sondaži jašek J2 POPIS SONDAŽNEGA JAŠKA Globina (m) Material Humusna preperina Glinen melj Glina Glinen grušč, vezivo rahlo gnetna glina Nepodajna podlaga tuf, v zgornjem delu zdrobljen z globino kompaktnejši FOTOGRAFIJE SONDAŽNEGA JAŠKA stran17

18 stran18

19 R.1.3 Sondaži jašek J3 POPIS SONDAŽNEGA JAŠKA Globina (m) Material Humusna preperina Glinen melj Glinen grušč, vezivo rahlo gnetna glina Nepodajna podlaga tuf, v zgornjem delu zdrobljen z globino kompaktnejši FOTOGRAFIJE SONDAŽNEGA JAŠKA stran19

20 stran20

21 R.2 ANALIZA STABILNOSTI V PROFILU PR 1 stran21

22 Slika 4: Analiza stabilnosti stran22

23 R.3 INFORMATIVNI IZRAČUN NOSILNOSTI POD TEMELJI OBJEKTA stran23

24 R.3.1 Izračun nosilnosti pod temelji objekta Podatki: Rezultati: Strižni kot φ' (º) 28 Projektni strižni kot φ'd (º) 28,00 Kohezija c' (kpa) 1 Projektna vrednost kohezije c'd (kpa) 1,00 Prostorninska teža γ (kn/m3) 21 Teža tal ob temelju q=γ'*d (kpa) 6,30 Širina temelja B (m) 8,00 Koeficient Nq= 14,72 Dolžina temelja L (m) 10,00 Koeficient bq= 1,00 Globina temeljenja D (m) 0,30 Koeficient sq= 1,38 Nagnjenost temeljne ploskve α(º) 0 Koeficient iq= 0,99 Vertikalna sila Vd (kn) 3500 Koeficient Nc= 25,80 Escentričnost v smeri B: eb (m) 0,00 <B/6 Koeficient bc= 1,00 Escentričnost v smeri L: el (m) 0,00 <L/6 Koeficient sc= 1,40 Faktor varnosti γc' 1,00 Koeficient ic= 0,99 Faktor varnosti γφ' 1,00 Koeficient Nγ= 14,59 Faktor varnosti γγ 1,00 Koeficient bγ= 1,00 Faktor varnosti γr,v 1,40 Koeficient sγ= 0,76 Koeficient iγ= 1,00 Horizontalna sila H (kn) 20,0 Širina cent. obrem. tem B' (m)= 8,00 θ= 0,00 Dolžina cent. obrem. tem L' (m)= 10,00 mb= 1,56 Ploščina A'=B'xL' (m2)= 80,00 ml= 1,44 m= 1,44 R/A' oz. σd (kpa) 777,92 stran24

25 G. RISBE stran25