IDEJE ZA VKLJUČEVANJE PROJEKTA SPORTS4PEACE V GIBALNE DEJAVNOSTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
|
|
- Silvo Blažič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja MARILEN POLAJŢER Mentorica: izr. prof. dr. Jera Gregorc IDEJE ZA VKLJUČEVANJE PROJEKTA SPORTS4PEACE V GIBALNE DEJAVNOSTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2019
2 IDEJE ZA VKLJUČEVANJE PROJEKTA SPORTS4PEACE V GIBALNE DEJAVNOSTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU POVZETEK V diplomskem delu predstavljamo nekatere koncepte in različne načine za realizacijo ciljev kurikularnega področja gibanje. Kurikulum za vrtce je procesno-razvojno naravnan, kar pomeni, da vzgojitelj pri pripravi sledi razvojni stopnji otroka, pri tem lahko izbira različne koncepte in pristope. Eden od manj poznanih konceptov v slovenskem prostoru je Sports4Peace. Temelj tega koncepta je postavljen na»zlato pravilo«, ki se glasi»stori drugemu to, kar ţeliš, da bi drugi storili tebi«. To geslo lahko najdemo v vseh kulturah in svetovnih verstvih, izraţeno v podobnih rekih. Pravila Sports4Peace ne posegajo v posebna pravila športa, gibanja ali igre, temveč poudarjajo predvsem notranji odnos vsakega udeleţenca. Več o načinu dela znotraj koncepta Sports4Peace je opisano v sami diplomski. Diplomsko delo je monografsko. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Pri iskanju, pregledovanju literature in pisanju sta nam bila v pomoč brskalnik DiKUL ter tudi lastna izkušnja. Raziskovali smo, katere prednosti pripisujejo raziskovalci uporabi projekta Sports4Peace, in izhajali smo iz lastne izkušnje dela v vrtcu, kjer se ta koncept ţe uporablja. Rezultati kaţejo, da na udeleţence, ki so sodelovali v programu, koncept Sports4Peace vpliva z izboljšanjem dejavnikov, kot so vljudnost do nasprotnika, skrb za poškodovanega igralca ter spoštovanje sodnika, tudi ko se je njegova sodba morda zdela napačna. Ugotovljeno je bilo, da koncept Sports4Peace lahko prispeva k razvoju osebnosti in celo k ustvarjanju boljšega sveta, lahko pa je tudi rešitev številnih teţav v vsakdanjem ţivljenju. Ključne besede: predšolski otroci, gibanje, Sports4Peace
3 IDEAS FOR INCORPORATING THE SPORTS4PEACE PROJECT INTO PRE-SCHOOL PHYSICAL ACTIVITIES SUMMARY In the diploma paper we present concepts and different ways on how to achieve the goals in the»movement«area of the curriculum. The kindergarten curriculum is process- and development-oriented, which means that in the preparation the educator follows the developmental stage of the child, in doing so, the educator may choose different concepts and approaches. One of the less known concepts in the Slovenian educational area is Sports4Peace. The basis of this concept is set in a»golden rule«that reads»do to others what you want others do to you.«this motto can be found and similarly expressed in all cultures and world religions. Sports4Peace rules do not interfere with specific rules of the sport, movement or game, but rather emphasize the inner attitude of each participant. The way how to work within the Sports4Peace concept is explained in the paper. The diploma paper is monographic. We used a descriptive method of pedagogical research. The DiKUL browser and our own experience helped us with our search, literature review and writing. We explored the benefits that were researched in using the Sports4Peace project, and those we noticed from our own experience working in a kindergarten where this concept is already being used. Participants in the program demonstrated improvements, such as politeness toward the opponent, concern for injured player and respect for the referee even when his judgment was wrong. It has been recognized that sports can contribute to the development of personality and even to building of a better world, and it can also be a solution to many problems in everyday life. Keywords: preschoolers, movement, Sports4Peace
4 Zahvaljujem se vsem domačim, saj brez vas ne bi nikoli vedela, kako velika je lahko ljubezen. Posebna zahvala pa gre vsem v vrtcu Sončni žarek samo z vami odkrivam in izkušam pedagogiko skupnosti in skupaj vsakič znova dosegamo nemogoče.
5 KAZALO 1 UVOD PREDMET IN PROBLEM GIBANJE V VRTCU METODE IN OBLIKE DELA TER ORGANIZACIJSKE OBLIKE V VRTCU NA PODROČJU GIBANJA GIBANJE V KURIKULUMU VREDNOTE V GIBANJU RAZISKAVE O VPLIVU GIBANJA NA OTROKOV RAZVOJ PODROČJE GIBANJA V RAZLIČNIH PEDAGOŠKIH KONCEPTIH GIBALNE DEJAVNOSTI V VRTCU PO PEDAGOŠKIH NAČELIH KONCEPTA REGGIO EMILIA GIBALNE DEJAVNOSTI V VRTCU PO PEDAGOŠKIH NAČELIH MARIE MONTESSORI KONCEPT»IGR«(IGRA GIBANJE RAZVOJ) CILJ DIPLOMSKEGA DELA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA METODE DELA REZULTATI KDO JE AVTOR KONCEPTA SPORTS4PEACE? KAKŠNA JE TEORETIČNA PODLAGA KONCEPTA SPORTS4PEACE? KATERE PREDNOSTI PRIPISUJEJO RAZISKOVALCI UPORABI KONCEPTA SPORTS4PEACE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU? NA KAKŠEN NAČIN LAHKO UPORABIMO SPORTS4PEACE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU V RAZLIČNIH OBLIKAH GIBALNE DEJAVNOSTI? RAZPRAVA ZAKLJUČEK LITERATURA KAZALO SLIK Slika 6.1: Razlaga gesla na kocki (lastni vir) Slika 6.2: Pogovor ob kocki, kako so nam gesla pomagala ob današnji gibalni vaji (lastni vir) Slika 6.3: Metanje kocke na smučarskem tečaju (lastni vir) Slika 6.4: Otroci se trudijo ţiveti gesla na koci in se poskušajo čimbolj samostojno urediti na smučarskem tečaju (lastni vir) Slika 6.5: Metanje kocke s pomočjo lutke na letovanju (lastni vir)
6 1 UVOD V diplomskem delu predstavljamo nekatere koncepte in različne načine za realizacijo ciljev kurikularnega področja gibanje. Za vsa kurikularna področja, morda pa še posebej za gibanje, velja, da mora biti realizacija prilagojena različnim potrebam, interesom in še posebej sposobnostim otrok, tako da optimalno prispeva k otrokovemu razvoju in zdravju. Kurikulum za vrtce je procesno-razvojno naravnan, kar pomeni, da vzgojitelj pri pripravi sledi razvojni stopnji otroka in ne morebitnim minimalnim standardom. Pri tem lahko vzgojitelj izbira različne koncepte in pristope, med drugim se lahko ravna po načelu pedagoškega koncepta Reggio Emilia, Marie Montessori, koncepta IGR in drugih. Eden od manj poznanih konceptov v slovenskem prostoru je Sports4Peace. Temelj tega koncepta je postavljen na»zlato pravilo«, ki se glasi»stori drugemu to, kar ţeliš, da bi drugi storili tebi«. To geslo lahko najdemo v vseh kulturah in svetovnih verstvih, izraţeno v podobnih rekih. To je skupni temelj, ki gre preko meja kultur in verstev. Pravila Sports4Peace ne posegajo v posebna pravila športa, gibanja ali igre, temveč poudarjajo predvsem notranji odnos vsakega udeleţenca. Pravila nimajo namena ovirati tekmovalnega duha, ampak povabiti k temu, da damo vse od sebe in hkrati spoštujemo drugega, naj bo to nasprotnik ali soigralec. Ker je ta koncept v slovenskem prostoru manj znan, ga ţelimo v tem diplomskem delu podrobneje predstaviti. 1
7 2 PREDMET IN PROBLEM 2.1 GIBANJE V VRTCU V predšolskem obdobju je v ospredju celosten razvoj, zato je za realizacijo kurikularnih ciljev nujen celosten pristop. Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki temelji na analizah, predlogih in rešitvah, ki so omogočili koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih ter sprejetje načel in ciljev vsebinske prenove celotnega sistema vzgoje in izobraţevanja. Kurikulum spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, hkrati pa z novimi teoretskimi pogledi in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih (Kurikulum za vrtce, 1999). Kurikulum je torej procesno-razvojno naravnan, kar pomeni, da je na podlagi ciljev prilagojen razvojni stopnji otroka (Zajec, Videmšek, Štihec, Pišot in Šimunič, 2010). Kurikulumu za vrtce opredeljuje šest področij: gibanje, jezik, matematika, narava, umetnost in druţba, ki se med seboj povezujejo, čemur rečemo medpodročno povezovanje (Zajec, Videmšek, Štihec, Pišot in Šimunič, 2010). Primerno pogoste, dovolj intenzivne in različne gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju gradijo zdrav otrokov razvoj. To pomeni, da morajo biti sistematično načrtovane, izvajane in evalvirane ter sproti dopolnjene in popravljene s ciljem upoštevanja celostnosti razvoja predšolskega otroka. Dejavnosti morajo biti privlačne in domiselne, takšne, da ob njih otroci lahko doţivljajo pozitivne gibalne izkušnje. Nekateri otroci se z vstopom v vrtec prvič srečajo z različnimi gibalnimi dejavnostmi, zato je vzgojiteljev pozitiven odnos do gibanja zelo pomemben z njim lahko ustvari pozitivno izkušnjo za otroke. (Zajec, Videmšek, Štihec, Pišot in Šimunič, 2010). Z gibalnimi dejavnostmi v vrtcu pozitivno vplivamo na počutje otrok, na ohranjanje njihovega zdravja in krepitev imunskega sistema. Ob izvajanju gibalnih dejavnosti podajamo tudi vrednote, ki pozitivno vplivajo na njihov značaj (Zajec, Videmšek, Štihec, Pišot in Šimunič, 2010). 2
8 2.1.1 METODE IN OBLIKE DELA TER ORGANIZACIJSKE OBLIKE V VRTCU NA PODROČJU GIBANJA Metode in oblike dela ter organizacijske oblike se zaradi specifike razvoja predšolskega otroka razlikujejo od šolskih. Strokovnjaki si v tem še niso popolnoma enotni, zato ţelimo tu predvsem predstaviti razlike v terminologiji in ne trditi, da je tovrstna terminologija edino prava. Pri delu z otroki je metoda pogosto pomembnejša od same snovi, ker je od nje velikokrat odvisna učinkovitost učenja (Zajec, Videmšek, Štihec, Pišot in Šimunič, 2010). Najpogosteje v vrtcih uporabljamo tri vrste metod: metodo poligona, metodo postaj in igre. Za izvajanje dejavnosti na področju gibanja v predšolskem obdobju najpogosteje uporabljamo skupinske oblike dela, saj delamo s celimi skupinami otrok, če pa uporabimo metodo postaj, delamo z manjšimi skupinami. Kadar uporabimo metodo igre, pravimo, da delamo z igralno skupino (Zajec, Videmšek, Štihec, Pišot in Šimunič, 2010). M. Videmšek in Pišot (2007) sta organizacijske oblike dela razdelila na jutranjo gimnastiko, gibalni odmor, vadbeno uro, gibalno minuto, sprehod, izlet, orientacijski izlet, vadbo na trim stezi, aktivnosti po ţelji otrok, športno dopoldne, športno popoldne, tečaje, letovanje in zimovanje ter javni nastop. 2.2 GIBANJE V KURIKULUMU Potreba po gibanju in potreba po igri sta primarni otrokovi potrebi, ker s pomočjo gibanja otrok zaznava okolico, prostor, čas in samega sebe. Z obvladovanjem svojega telesa sčasoma začenja čutiti veselje, varnost, ugodje, pridobi si tudi samozaupanje in samozavest (Kurikulum za vrtce, 1999). Gibalni razvoj poteka predvsem v prvih letih ţivljenja, od naravnih in preprostih oblik gibanja do sestavljenih in zahtevnejših športnih dejavnosti. Da bi dosegli pozitivne spremembe v telesu, uporabljamo različna sredstva. Z njimi vplivamo predvsem na razvoj gibalnih sposobnosti in na izboljšanje gibalnih znanj. Osnovna sredstva, ki se v športni praksi uporabljajo v ta namen, so: 1. Naravne oblike gibanja, ki so se razvila in bila osvojena skozi človekovo evolucijo. Te oblike v športni praksi danes uporabljamo kot didaktično sredstvo. 3
9 2. Elementarne igre predstavljajo preproste igralne oblike s prilagodljivimi pravili, ki izvirajo iz prastarih igralnih oblik. Človek jih je v svoji evoluciji uporabljal pri pridobivanju pomembnih informacij in pri razvoju sposobnosti za osvojitev dejavnosti, ki so mu omogočale preţivetje. Elementarne igre so zelo uporabno sredstvo športne vadbe, s katerim se lahko v vseh delih vadbene enote zadovoljijo raznovrstni cilji (od ogrevanja do umirjanja). 3. Gimnastične vaje učencu, dijaku, študentu, odraslemu in starostniku predstavljajo drugačno sredstvo kot otroku. Skrbno in natančno sestavljeni in izvajani telesni gibi, ki načrtno vplivajo na določen del telesa, omogočajo razvoj gibljivosti. Pri tem je pomembno temeljito poznavanje zgradbe in delovanje človeškega telesa. Vse to kaţe na vsaj dve diskrepanci, in sicer razlog za razvoj ţe maksimalne gibljivosti predšolskega otroka in njihovo moţnost realizacije, saj otrok še ni zmoţen enakih, enakomernih in ponavljajočih gibanj, ki jih še ni osvojil (Pistotnik, 2011). Pozitivne spodbude so temeljne motivacijske metode pri delu z najmlajšimi. Vrtec naj bi otrokom vsakodnevno omogočil, da z različnimi dejavnostmi v prostoru in na prostem spoznajo in razvijejo gibalne sposobnosti ter usvojijo nekatere gibalne koncepte oziroma sheme. Z gibanjem otroci razvijejo tudi intelektualne sposobnosti. Igra in gibanje imata pomembno vlogo tudi pri socialnem in emocionalnem razvoju. V elementarnih gibalnih igrah, ki predstavljajo osnovo športnih iger, otroci postopoma spoznavajo smisel in pomen upoštevanja pravil igre in se socializacijsko krepijo (Kurikulum za vrtce, 1999). Kurikulum za podorčje gibanja mora biti prilagojen različnim potrebam, interesom in sposobnostim otrok, tako, da optimalno prispeva k njihovemu razvoju in zdravju (Kurikulum za vrtce, 1999). Vzgojitelji morajo otroke pozorno opazovati in spremljati njihov gibalni razvoj. Pomembno je, da so dejavnosti načrtovane na osnovi temeljitega poznavanja in razumevanja otrokovega razvoja in potreb. Otroci so uspešni le, kadar se upoštevajo značilnosti posameznika, saj je uspeh relativen glede na individualne interese in sposobnosti otroka. Pomembno je, da otrok zazana svoj napredek in ga doţivi kot uspeh ne glede na doseţke vrstnikov (Kurikulum za vrtce, 1999). 4
10 2.3 VREDNOTE V GIBANJU Gibanje je tesno povezano s podajanjem vrednot. Besedo vrednota razumemo kot nekaj, kar nam je vredno, kar si ţelimo in do česar imamo nek odnos. To pa je tudi tesno povezano s področjem motivacije. Gibala oziroma motivacijski pojavi so na eni strani potrebe in spodbude iz okolja, ki nas silijo k aktivnostim in določenemu obnašanju, na drugi strani pa imamo gibala, ki na nas delujejo s svojo privlačno močjo (Kajtna, 2013). Musek (2000) vrednote opredeljuje kot»posplošena in relativno trajna pojmovanja o ciljih in pojavih, ki jih visoko cenimo, ki se nanašajo na visoke kategorije podrejenih objektov in odnosov in ki usmerjajo naše interese in naše vedenje kot ţivljenjska vodila«. Na posameznikove vrednote vpliva tudi druţba, ki ji posameznik pripada vplivanje je obojestransko. Vrednote v druţbi vplivajo na skupinsko dinamiko, ki ima vpliv tudi na individualno dinamiko. Govorimo lahko o posebni vlogi skupinskih vrednot in o vlogi vrednot pri posamezniku (Kajtna, 2013). Pojma vrednota in motivacija se prepletata ko posameznika vprašamo o tem, kaj so njegove osebne vrednote, bomo dobili odgovore, ki so povezani z njegovo osebno motivacijsko zgodbo in dinamiko in ne s tem, kaj ta vrednota pomeni v druţbi. Vrednote imajo motivacijsko vlogo in poloţaj, vendar jih ne smemo enačiti z motivi in potrebami. Musek (2000) pravi, da so vrednote kognitivni predstavniki motivacijskih ciljev, ki so za nas najpomembnejši. Niso torej cilji sami, temveč naša pojmovanja in prepričanja o najbolj splošnih ciljih (Kajtna, 2013). Uţitek ob gibanju je vrednota. Izvira iz ugodnih kemičnih in fizioloških učinkov gibanja na samo telo. Po drugi strani pa nastane tudi zaradi pozitivnih psiholoških učinkov, ki jih oseba dobiva pri doseganju ciljev, občutenja lastne kompetentnosti in učinkovitosti ter podobno. Na vrednote vpliva pa tudi naša človeška teţnja po socializaciji. Tudi v športu prihaja do vplivov med udeleţenci, zato lahko rečemo, da športniki aktivno sooblikujejo vrednote mladih (Tušak, 1999). Mnoge gibalne dejavnosti od otroka zahtevajo, da se zaveda drugih otrok in odraslih, z njimi deli prostor in stvari ter sodeluje. Pri dejavnostih v paru ali skupini ima priloţnost, da si skupaj z drugimi otroki prizadeva doseči določen cilj. V elementarnih gibalnih igrah spoznava smisel in pomen upoštevanja pravil, pomen sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti. Otrok je ustvarjalen, ko išče svoje načine in poti za rešitev različnih gibalnih 5
11 nalog, z lastno domišljijo odgovarja na nove izzive ter izraţa svoja čustva in občutja (Videmšek in Pišot, 2007). 2.4 RAZISKAVE O VPLIVU GIBANJA NA OTROKOV RAZVOJ Gibanje ima izjemen vpliv na celovit razvoj otroka. O tem pričajo tudi številne raziskave, ki kaţejo pozitivne posledice gibanja na različnih področjih otrokovega razvoja. Predstavili bomo vsako raziskavo posebej. Zurc (2012) predstavi povezavo med gibalno dejavnostjo in razvitostjo socialnih spretnosti pri otrocih. V vzorec te raziskave je bilo vključenih 1782 otrok, s povprečno starostjo 10,4 leta. Učenci so prihajali iz Osrednjeslovenske, Podravske, Savinjske, Pomurske, Koroške, Zasavske, Spodnjeposavske, Jugovzhodne slovenske, Gorenjske, Notranjskokraške, Obalnokraške in Goriške regije. Gibalno dejavnost so proučevali z anketnim vprašalnikom, stopnjo razvitosti socialnih spretnosti pa s testom Social Skills Rating System. Podatki so bili obdelani s statističnim programom SPSS (Strniša in Čagran, 2008). Anketirani učenci so bili najbolj pogosto gibalno dejavni neorganizirano s prijatelji. Zelo gibalno dejavni so bili tudi doma in v šoli, kjer je bila gibalna dejavnost organizirana. Najmanj gibalno dejavni so bili učenci v organizirani gibalno dejavni obliki v klubu ali športnem društvu. Učenci so bili v organizirano gibalno dejavnost povprečno vključeni 2 leti in pol. Učenci so peš hodili povprečno dvakrat tedensko. Največji dejavnik gibalne nedejavnosti otrok je gledanje televizije, drugi dejavnik je računalnik, tretji pa igranje digitalnih iger. Med proučevanimi socialnimi spretnostmi je najbolj razvita samokontrola, malo manj razvita je spretnost izraţanja ter empatija ter sodelovanje. Statistično značilno je, da so dečki, s prijatelji in v športnih društvih, bolj gibalno dejavni kot deklice. Statistično značilne razlike se kaţejo tudi v gledanju televizije, uporabi računalnika in igranju digitalnih iger, pri čemer so dečki manj gibalno nedejavni kot deklice. Učenci matičnih šol so pogosteje vključeni v organizirane gibalne oblike dejavnosti v športnih klubih/društvih, učenci podruţničnih šol pa v neorganizirani gibalni dejavnosti v druţini (Strniša in Čagran, 2008). Grgić et al. (2012) predstavijo športno dejavnost in čustveno izraţanje šestletnih otrok. Vzorec je zajemal 52 učencev, od tega 26 deklic in 26 dečkov. Anketiranci so prihajali iz dveh ljubljanskih osnovnih šol in so bili stari 6 let. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja o pogostosti ukvarjanja otrok s športom, ki so ga rešili starši ter standardiziran vprašalnik o 6
12 socialnem vedenju otrok za učitelje. V raziskavi so ugotovili, da se učenci v prostem času največ ukvarjajo s športnimi dejavnostmi med počitnicami, ne glede na to, ali je dejavnost organizirana ali neorganizirana. Učenci so med počitnicami pri organizirani športni vadbi povprečno dejavni 7 ur tedensko, pri neorganizirani športni vadbi pa 17 ur tedensko. Pri proučevanju zveze med športno dejavnostjo otrok in njihovim čustvenim izraţanjem se med drugim pokaţe, da so statistično značilno bolj veseli tisti otroci, ki preţivijo s starši med tednom več časa v neorganizirani športni vadbi. Statistično značilna je tudi zveza med neorganizirano športno vadbo s starši med tednom in dimenzijo zaupljivost anksioznost; bolj zaupljivi so otroci, ki preţivijo v športu s starši med tednom več časa (Strniša in Čagran, 2008). 2.5 PODROČJE GIBANJA V RAZLIČNIH PEDAGOŠKIH KONCEPTIH Različni pedagoški koncepti imajo tudi različne poglede na gibalne dejavnosti. V nadaljevanju je predstavljeno področje gibanja v pedagoških načelih koncepta Reggio Emilia, Montessori in»igr« GIBALNE DEJAVNOSTI V VRTCU PO PEDAGOŠKIH NAČELIH KONCEPTA REGGIO EMILIA Loris Malaguzzi je utemeljitelj pedagoškega koncepta Reggio Emilia, ki ga uvajajo povsod po svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Ta pedagoški model se je rodil v mestu Reggio Emilia, od koder izvira tudi njegovo ime (Batistič Zorec, 2003). Kurikulum omogoča vzgojiteljem, staršem in otrokom veliko fleksibilnost pri doseganju ciljev. Ravno pestrost vsebin omogoča vključitev vrtca v druţbeno in socialno okolje, kar je v konceptu Reggio Emilia še posebej poudarjeno, saj menijo, da je vrtec prostor, ki izraţa in ustvarja kulturo ter je hkrati ţiv organizem, ki je odprt za okolje in se širi v druţine in lokalno skupnost ter tako ustvarja sodelovanje in tudi razumevanje soodvisnosti in sobivanja vseh naštetih. Koncept Reggio Emilia poudarja vpetost vrtca v širši druţbeni in socialni okvir, kamor sodijo športna društva, ki lahko sodelujejo z vrtci, ter pomoč pri vodenju in realizaciji različnih vsebin, za katere je treba imeti določne strokovne usposobljenosti in ki jih vzgojiteljice do sedaj še nimajo. Prav tako je v njihovem konceptu poudarjena tradicija. Pri 7
13 realizaciji področja gibanja to pomeni, da bodo otroci podrobneje spoznavali tiste športne zvrsti, ki imajo za tista območja večji pomen. Pri tem pa je treba paziti, da takšne vsebine ne izpodrinejo ali nadomestijo kurikularnih ciljev in da tako ne porušijo celovitosti otrokovega razvoja (Zajec, 2009). Gibanje kot dejavnost v vrtcu torej predstavlja pomemben segment v prvih letih otrokovega razvoja. Gibalna dejavnost mora biti načrtna, celostna, privlačna in domiselna. Nekateri otroci se z vstopom v vrtec prvič srečajo z organiziranimi gibalnimi dejavnostmi, zato je treba k njim pristopiti strokovno, da tovrstne dejavnosti spoznajo kot nekaj privlačnega, pomembnega za ţivljenje, lepega, ustvarjalnega (Zajec, 2009). Področje gibanja se izrazito povezuje z mnogimi temeljnimi izhodišči pedagoškega koncepta Reggio Emilia, ki pomagajo pri izoblikovanju samostojnega in ustvarjalnega otroka (Zajec, 2009). Ob vključevanju koncepta v slovenski prostor je treba zagotoviti, da bodo cilji, ki so napisani v Kurikulumu za vrtce, ustrezno realizirani, zato jih je treba dobro poznati in povezati s konceptom Reggio Emilia (Zajec, 2009) GIBALNE DEJAVNOSTI V VRTCU PO PEDAGOŠKIH NAČELIH MARIE MONTESSORI Maria Montessori, je najbolj poznana po metodi poučevanja otrok od rojstva do mladostništva. Rodila se je v Italiji, v Anconi, leta Starši so jo spodbujali, da postane učiteljica, saj je bila to takrat edina moţnost kariere za ţensko. Maria se je kljub očetovemu nasprotovanju odločila za študij na Medicinski fakulteti v Rimu, ki ga je leta 1896 končala in tako postala prva ţenska v Italiji, ki se je uspešno posvetila zdravniškemu poklicu. Kasneje je študirala še filozofijo, psihologijo in antropologijo, predavala na ţenski fakulteti v Rimu ter delala v rimskih klinikah in bolnišnicah (Montessori, 2009). V vrtcih Montessori delo poteka spontano, otroci delajo neodvisno in samostojno z več materiali. Za to izobraţevalno metodo je značilno, da najpomembnejšo vlogo igra okolje. Vzgojitelj je pasiven, da ne ovira otroka pri samostojnem delovanju. Pogoj za napredek otroka je v tem, da so pripomočki, ki jih imenujejo materiali, in okolje skrbno pripravljeni. Otroci tako delajo z največjo zbranostjo, pridobivajo koordinacijo in krepijo samostojnost ter občutek za red. Vse materiale, s katerimi delajo, pospravijo na svoje mesto. Ključen element 8
14 pedagogike je svoboda, pa vendar to ne pomeni, da lahko otrok dela, kar hoče. Otrok ima moţnosti, da dela tisto, kar mu narekujejo notranje misli in občutki (Montessori, 2006). Na področju gibanja je treba otroku pripraviti dejavnosti, ki mu pomagajo razvijati koordinacijo, ravnoteţje in moč. Te dejavnosti morajo odgovarjati na otrokove potrebe in interese na določeni stopnji raziskovanja, samostojnosti in imitacije (Montessori, 2006). Ţeleni cilji na področju gibanja so med drugim: omogočanje zdravega telesnega razvoja, učenje skrbi zase (higiena, zdravje), spodbujanje in omogočanje gibanja otrok, pogosto gibanje na sveţem zraku, sprehodi v ritmu in hitrosti otroka (vključno s strminami), razvijanje moči, hitrosti, spretnosti in samokontrole gibanja, spodbujanje zavedanja lastnega telesa in nadzora nad gibi telesa, omogočanje priloţnosti za razvoj samozaupanja, samozavesti na gibalnem področju otroka, uvajanje v svet iger in športa: spoštovanje pravil (spoštovanje drugih, okolja in varnosti), učenje sodelovanja, sprejemanja zmag in porazov. Otroci čutijo potrebo po telesnem gibanju in se tega veselijo. Ker pa telo raste, morajo otroci razvijati obvladovanje rok in nog, ravnoteţje in koordinacijo gibov (Montessori, 2006). Gibanje in kognicija sta močno prepletena. Gibanje lahko spodbuja mišljenje ter učenje. Naši moţgani se razvijajo v svetu, kjer se gibljemo in delamo, in ne v svetu, kjer sedimo za mizo in abstraktno tuhtamo. Maria Montessori je opazila, da je mišljenje najprej izraţeno v rokah, nato v besedah. Razvila je sistem vzgoje in izobraţevanja, v katerem je v veliki meri prisotna manipulacija s predmeti. V zadnjih letih je bilo opravljenih veliko raziskav o povezavi gibanja in kognicije, saj naj bi vzgoja in izobraţevanje vključevali gibanje in s tem spodbujali učinkovitejše učenje (Program vrtca Montessori, 2013) KONCEPT»IGR«(IGRA GIBANJE RAZVOJ) Spoznanja o celostnem razvoju otroka, ki vključujejo gibalni, čustveni, kognitivni, socialni in psihološki vidik, so pomembno pripomogla k razvoju koncepta IGR. Ta koncept je bil zastavljen kot celosten odgovor na procesno-razvojno postavljen kurikulum, v katerem upoštevamo otrokov razvoj in izhajamo iz njega (Gregorc in Cemič, 2014). Razvoj otrok zahteva drugačne metode dela kognitivnih, čustvenih, gibalnih, psiholoških in socioloških značilnosti. Razvojno gledano se otroci niso zmoţni prilagoditi metodam, ki jih uporabljamo za odrasle ljudi (Gregorc in Cemič, 2013). 9
15 Kot odgovor na to IGR ponuja metodo igre. Problemsko zastavljena igra zamenja demonstracijo, razlago in razgovor. Temelji na spoznanju, da otrok raje dela stvari, ki so mu všeč in ki jih je izbral sam. Metoda igre je načrtovani sistem dejavnosti, v katerem se prek igre uresničujejo načrtovani cilji. Vzgojitelj mora dobro vedeti, kaj ţeli naučiti otroke. Nato je treba izluščiti elemente ter jih povezati z vsemi področji, načeli in cilji. Vzgojitelj vodi celoten učni proces s tem, ko prevzame določeno vlogo v igri (Gregorc in Cemič, 2013). Po izsledkih raziskav vzgojitelji menijo, da je treba za uporabo te metode spremeniti nekatere teorije o učenju in poučevanju. Koncept otroku omogoča učenje pred poučevanjem, to pa vzgojitelje postavlja v drugačno vlogo, kot so je vajeni (Gregorc in Cemič, 2013). 10
16 3 CILJ DIPLOMSKEGA DELA Skladno s problemom diplomskega dela smo si zastavili naslednja cilja: - Predstaviti koncept Sports4Peace in njegove učinke v predšolskem obdobju pri izvajanju gibalne dejavnosti v vrtcu. - Predstavitev moţnosti vključitve koncepta Sports4Peace v različne oblike gibalne dejavnosti v vrtcu. 4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA 1. Kdo je avtor koncepta Sports4Peace? 2. Kakšna je teoretična podlaga koncepta Sports4Peace? 3. Katere prednosti pripisujejo raziskovalci uporabi koncepta Sports4Peace v predšolskem obdobju? 4. Na kakšen način lahko uporabimo Sports4Peace v predšolskem obdobju v različnih oblikah gibalne dejavnosti? 11
17 5 METODE DELA Diplomsko delo je monografsko. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Za iskanje in pregledovanje ustrezne literature smo uporabili brskalnik DiKUL, in znotraj njega iskali literaturo preko ključne besede Sports4Peace, letnice izida (v prvi fazi: ; v 2. fazi: ), dobili smo 8 virov. S pomočjo teh virov smo odgovorili na teoretično zastavljena vprašanja, na praktična oz. aplikativna vprašanja pa smo poleg omenjenih virov uporabili tudi lastne izkušnje. 6 REZULTATI Rezultate bomo predstavili skladno z zastavljenimi vprašanji. 6.1 KDO JE AVTOR KONCEPTA SPORTS4PEACE? Avtor koncepta je dr. Alois Hechenberger (1965) iz Innsbrucka v Avstriji. Hechenberger je docent za pedagogiko iger in animacije pri svobodni univerzi Bolzano (Italija), na Akademiji HSL v Lucernu (Švica), docent na Inštitutu za športno znanost Univerze na Dunaju ( ), docent za pedagogiko iger v Innsbrucku (od 2009) in Münchnu (od 2015). Specializacija: pedagogika igre, nove igre, vzgoja za mir preko športa in iger. - Doktorat: Sports4peace: Učenje socializacije skozi igro in gibanje (Teamtime trainings). Publikacije v nemškem jeziku: Knjige: - Hechenberger A./Michaelis B. (2001): Bewegte Spiele für die Gruppe, 4. Auflage, Ökotopia Verlag. - Hechenberger A. (2005): Sports4Peace und die 6 Spielregeln (samozaloţba). 12
18 - Hechenberger A. (2007): Soziales Lernen durch Spiel und Bewegung (dizertacija). Članki v revijah: - Hechenberger A. (1996): Einfach loslegen. Neue Stadt, 35, 6, str Hechenberger A. (2000): Spielpädagogik New Games Adventure Games. Kontakte, 18, 1, str Hechenberger A. (2004): Sports4Peace Ein Powerplay für den Frieden. Bewegungserziehung 58/5, str Hechenberger A. (2005): Gewinnen und Verlieren sind lernbar. Schulpraxis 95/2, str Hechenberger A. (2007): Sports4Peace Ein Powerplay für den Frieden. Gruppe & Spiel 33/4, str Publikacije v italijanskem jeziku: - Hechenberger A. (2005): Sports4Peace e le 6 regole del gioco (EV) - Crepaz, P. & Hechenberger, A. (2006): È possibile la fraternità nello sport? Nuova Umanità, 28, str Publikacije v angleškem jeziku: - Hechenberger A. (2005): Sports4Peace and the 6 rules of the game (EV) (Teamtime trainings). 6.2 KAKŠNA JE TEORETIČNA PODLAGA KONCEPTA SPORTS4PEACE? Koncept Sports4Peace se je začel v okviru projekta Sportmeet, ki ga vodi New Humanity, nevladna organizacija, akreditirana pri Unescu. Leta 2005 je Sportmeet pod geslom»for A UNITED WORLD«na sedeţu Organizacije zdruţenih narodov v Ţenevi organiziral okroglo mizo o socialnih in psiholoških učinkih pozitivne športne naravnanosti (Sportmeet, 2017). Sportmeet pri razvoju in promociji pozitivne športne kulture danes deluje v dialogu z akademskim svetom v različnih drţavah in z mednarodnimi strokovnjaki v Evropi in 13
19 predvsem v Italiji. Organizira lokalne, drţavne in mednarodne kongrese ter seminarje (Sportmeet, 2017). V zadnjih letih so o konceptu Sports4Peace spregovorili številni športniki, tudi profesionalci: Prof. Dr. Bill Michaelis z Drţavne univerze San Francisco, ZDA:»V svetu, ki mladim predstavlja velike izzive, je Sports4Peace bolj kot kdaj koli prej potreben. Projekt spodbuja prosocialni odnos, sprejemanje med kulturami, timsko delo in pošteno igro.«(sportmeet, 2017). Stefano Baldini, olimpijski prvak v maratonu, Atene 2004:»Šport nas vzgaja, uči nas spoštovati sebe in druge, pomaga nam graditi mir, z velikimi dogodki, kot so olimpijske igre, pa tudi z majhnimi vsakodnevnimi kretnjami. Vrzi kocko in ţivi za mir!«(sportmeet, 2017). Univ. prof. Konrad Kleiner, Dunaj:»Odličen medij je kocka Sports4Peace. Zame revolucija športne vzgoje zadnjih 10 let.«(sportmeet, 2017). Poleg kulturne dejavnosti projekt Sportmeet promovira koncept Sports4Peace, to je koncept izobraţevanja za mir z igrami in športom, ki otrokom omogoča, da v mnogih drţavah sveta doţivijo izobraţevalno vrednost igre in športa. Danes je Sports4Peace referenčna didaktična metodologija v šolah, športnih klubih, prireditvah in športih ter igrah, razširjena na vseh petih celinah, od Evropske unije do Ekvadorja, od Juţnega Sudana do Indije, iz Brazilije (Sportmeet, 2017). Sportmeet promovira izobraţevalne projekte športe z druţbeno vrednostjo v različnih drţavah sveta, to so stalne izobraţevalne in socialne športne pobude, h katerim Sportmeet prispeva s finančnimi in kadrovskimi sredstvi, predvsem pa s treningi. To so športna igrišča, nogometna ali večnamenska, zgrajena na območjih hude druţbene stiske, kjer po zaslugi športa prispevamo k rasti človekovega dostojanstva (Sportmeet, 2017). Osrednji cilj koncepta Sports4Peace je vzgoja za mir s pomočjo igre in gibanja. Leta 2004 je bilo vključenih več kot mladih iz Avstrije v razne prireditve, športne dneve, poletne tabore in mirovne pohode. Vse je temeljijo na šestih pravilih športne kocke. Projekt se je razširil v Italijo, Nemčijo, Anglijo, Nizozemsko, Francijo, Poljsko, Argentino in Egipt (Sportmeet, 2017). 14
20 Cilji koncepta Sports4Peace: - Sports4Peace ţeli med otroki in mladimi na konstruktiven način z igrami ali športnimi aktivnostmi, med tekmovanji ali v timskem delu gojiti vrednote vztrajnosti, prizadevnosti, miru in sodelovanja. - V osnovi projekta je medosebni odnos in pozitivna naravnanost, usmerjena v pošteno igro, komunikacijo in interakcijo: medsebojno spoštovanje, pozornost do drugih, medsebojno pomoč, poštenost pri izvajanju igre, poslušanju, zmoţnost opravičiti se za nepravilno ravnanje itd. - Odnos do igre in gibanja ţeli spodbuditi vrednote v vsakdanjem ţivljenju: zavzeti se za druţbo, ki je usmerjena v mir in sodelovanje (Sportmeet, 2017). Sports4Peace temelji na tako imenovanem zlatem pravilu:»stori drugemu to, kar ţeliš, da bi drugi storili tebi.«v podobnih oblikah je prisoten v vseh kulturah ali religijah in je danes skupna osnova za številne medkulturne in medverske pobude (Sportmeet, 2017). Vseh šest pravil ima enako vrednost in so medsebojno odvisne. Prvo pravilo»play Hard Potrudi se«je osnova za druga pravila, saj je samo z osebno predanostjo športu igra resnična. Pravila Sports4Peace ne posegajo v posebna pravila športa ali igre, temveč poudarjajo predvsem notranji odnos vsakega udeleţenca. Pravila nimajo namena ovirati tekmovalnega duha, ampak povabiti k temu, da dajo vse od sebe in hkrati spoštujejo drugega, naj bo to nasprotnik ali soigralec (Sportmeet, 2017). Gesla, ki so napisana na kocki: 1. Igraj zares daj vse od sebe! Sodeluj z veseljem. 2. Igraj pošteno! Bodi iskren do sebe in drugih. 3. Ne odnehaj, tudi ko je teţko. 4. Spoštuj vsakega, vsak je pomemben. 5. Veseli se uspeha drugega kot svojega. 6. Velike cilje lahko doseţemo le skupaj (Sportmeet, 2017). 15
21 Od nastanka projekta Sports4Peace so izvedeli več dejavnosti v različnih drţavah: Leta 2004: Seminar v Avstriji z naslovom»izobraţevanje v športu in skozi šport«v evropskem letu športne edukacije. Več kot mladih sodeluje v projektih Sports4Peace med športnimi dnevi, šolskimi prireditvami in mirovnimi tekmovanji. Leta 2005: Ideja postane model za pobude v več evropskih drţavah. Predstavitev koncepta na sedeţu OZN v Ţenevi. Leta 2006: Prevod didaktičnega gradiva (kocka in knjiţica Sports4Peace) v 7 jezikov. Sodelovanje z mednarodno mreţo»sportmeet«in s tem širjenje pobude po vsem svetu. Leta 2007: Disertacija in znanstveno-empirično raziskovanje na Univerzi Leopolda Francana v Innsbrucku. Predstavitev projektov na mednarodnih kongresih in konferencah. Leta 2008: Projekt»EURO-FAIRPLAY«: Sports4Peace kot del evropskega nogometnega prvenstva v Avstriji in Švici. Izobraţevalne pobude v šolah in zdruţenjih. Leta : Članki v izobraţevalnih revijah.»fairplay World Festival«v Linzu: dobrodelni nogometni festival z študenti. 16
22 Mednarodni tečaji in projekti v Italiji, Libanonu, Indiji, Sudanu, Ekvadorju in drugje. Leta 2012: Prve zimske olimpijske igre mladih: sodelovanje med Sports4Peace in»mednarodnim odborom za fairplay«(sportmeet, 2017). 6.3 KATERE PREDNOSTI PRIPISUJEJO RAZISKOVALCI UPORABI KONCEPTA SPORTS4PEACE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU? V DiKUL (Digitalna knjiţnica Univerze v Ljubljani) smo vnesli ključno besedo Sports4Peace, kar nam je pokazalo 47 prispevkov od leta 2008 do leta 2018, nato smo omejili iskanje na prispevke od leta 2014 do Dobili smo 8 prispevkov z različnih delov sveta in v različnih jezikih. Ugotovimo lahko, da so vrednote Sports4Peace univerzalne in se lahko uporabljajo v različnih kulturah. Tako je predstavljen primer na Cipru, kjer so po vzoru Nelsona Mandele v Juţni Afriki predlagali, da bi bil Sports4Peace lahko v pomoč pri izboljšanju odnosov znotraj drţave. V njihovi viziji je, da bi obe politični strani drţave lahko sodelovali. Poleg tega je nujno, da so nove organizacije ustvarjene oz. sestavljene iz ljudi, ki pripadajo obema političnima stranema, tako da so sposobni harmonično izvesti celoten projekt. Poleg tega bi lahko sestavili tudi športne reprezentance, ki bi pripadale obema prepričanjema, kar bi lahko zdruţilo navijače, igralce in na koncu tudi prebivalce Cipra (Architecture and Design Award for Students and Young Professionals, 2015). Drugi primer uporabe programa Sports4Peace prihaja iz Španije, kjer nogomet zahteva etično obravnavo, ki vključuje ne samo spoštovanje, temveč tudi vljudnost, velikodušnost in podporo. Cilj te študije je bil ustvariti intervencijski program, ki bi bil posebej prilagojen mladim nogometašem, da bi izboljšali socialne vidike športne vadbe in analizirali spremembe, ki bi se lahko zgodile. V raziskavi je sodelovalo sto šestindvajset registriranih nogometašev med 10. in 12. letom starosti. Uporabljen je bil kvazieksperimentalni načrt s šesttedensko intervencijsko fazo. Preizkusili so druţbene dejavnike športne osebnosti v lestvici mladinske nogometne orientacije. Oblikovan in razvit je bil šest tednov dolg program. Pri statistični analizi sta bila izvedena Wilcoxonov test in Fisherjev natančni test. Opaţen je bil napredek igralcev, ki so sodelovali v programu, pri vljudnosti do nasprotnika, skrbi za poškodovanega 17
23 igralca ter spoštovanje sodnika, tudi ko je napačno sodil. Ugotovljena pa je bila tudi bistvena izboljšava igralčeve pripravljenosti, da sodnika spodbudi k odpravi svoje nepoštene poteze do nasprotnika. V kontrolni skupini, ki niso igrala po teh načelih, pa se je nasprotno poslabšal športni duh igralcev. Opazili so spodbuden napredek športnega moštva pri nogometaših Grassroota. Podatki kaţejo, da je vključevanje izobraţevalnih programov v športne urnike koristno za moralni razvoj in vrednotenje izobraţevanja; brez njih bi preko športa bilo teţko izobraţevati (Cuadernos de Psicología del Deporte, 2015). Quendler Katharina (2016) v svojem delu pravi, da projekt Sports4Peace jasno kaţe, da je šport pomemben in spodbuja zdrav razvoj otrok in mladostnikov. Poudarek je na motivaciji, cilju in strukturi ter vrednotah, ki so se uveljavile v filozofiji, in o spremembah, ki so jim podvrţene. Potem ko so stari filozofi iskali»dobro«v sebi in»dobro ţivljenje«, pojem vrednosti, kot ga poznamo danes, takrat še ni bil znan. Raziskovanje sprememb vrednot se na eni strani nanaša na spremembe vrednot posameznikov, na drugi strani pa na vrednote druţbe ali posameznih skupin. Po definiciji pojma»šport«ločimo in opišemo različna področja športa rekreacijski, rekreativni, tekmovalni šport in šport visoke uspešnosti. Naknadno se je domnevalo, da je šport sestavljen iz treh področij: gibanja, delovanja in igre. Potem ko so bila ta tri področja obseţno obravnavana, je bila ta teza zavrnjena, saj je bilo jasno, da je šport veliko več kot le gibanje, delovanje in igra je pomemben steber izobraţevanja in velja za šolo ţivljenja. Poznamo tri projekte, ki se uporabljajo za mirovno vzgojo, rehabilitacijo in izobraţevanje ter razvoj: Sports4Peace,»Šola trdih udarcev«in»bhubesi«. Šport lahko prispeva k razvoju osebnosti in celo k ustvarjanju boljšega sveta, lahko pa je tudi rešitev številnih teţav v vsakdanjem ţivljenju. Tisti, ki so se ukvarjali s športom, to naravnanost prenašajo v vsakdanje ţivljenje, postalo jim je jasno, da so etične dimenzije športa veliko širše, kot bi pričakovali (Quendler, 2016). 18
24 6.4 NA KAKŠEN NAČIN LAHKO UPORABIMO SPORTS4PEACE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU V RAZLIČNIH OBLIKAH GIBALNE DEJAVNOSTI? V zasebnem vrtcu Sončni ţarek v Stari Loki v katerem delam tudi sama, ţe deveto leto zapored področje gibanja izvajamo po programu Sports4Peace za vse skupine v vrtcu. Pri svojem delu ţe vsa leta uporabljamo»športno kocko«. Imamo tudi športnega pedagoga. Vrtec ima lastno telovadnico, kar vzgojiteljem omogoča, da imamo z otroki skozi celoten dan (dopoldan in popoldan) moţnost za izvajanje gibalnih dejavnosti, še posebej v slabem vremenu. Ob lepem vremenu najpogosteje izvajamo gibalne dejavnosti v naravi, ki nas obdaja (športna igrišča, gozdovi, travniki...). V vrtcu imamo 6 skupin otrok, starih od 1 do 6 let. Gibalne dejavnosti v obsegu cca 30 do 45 min ima naenkrat polovica otrok vsake skupine. S tem povečamo intenzivnost in varnost vadbe, otrokom pa to omogoča boljšo koncentracijo in večjo pozornost. Najmlajši otroci imajo gibalne urice trikrat tedensko po pol ure, starejši pa trikrat tedensko po 45 min. Nekateri otroci in starši si ţelijo tudi po tem, ko otroci odidejo v šolo, ohraniti stike z nami, tako da imamo popoldan z njimi enkrat tedensko atletsko abecedo. Atletske skupine tvorijo otroci, stari od 7 do 10 let. Z otroki iz starejših dveh skupin (3,5 6 let) na začetku vsake gibalne ure vrţemo športno kocko. Ta je zelo velika in jo zato vrţejo vsi otroci skupaj. Ţe ta dejavnost, s katero začnemo vse gibalne ure, nas poveţe in pomaga vsakemu otroku začutiti in osebno izkusiti, da je vsak posameznik pomemben del skupnosti, ki temelji na medsebojni ljubezni in spoštovanju. Ko vrţemo»športno kocko«, se z otroki pogovorimo o pravilu, ki ga bomo zasledovali to gibalno uro. Otroci sami povedo, kaj to pomeni in na kakšen način se lahko to doseţe. Vsi skupaj se nato drţimo dogovorjenega. Otroci se sami med seboj opominjajo, če komu kdaj spodleti.»športna kocka«ima pri našem načinu dela glavno vlogo pri oblikovanju otrok v zdrave osebnosti tudi kasneje na športnem področju. 19
25 Slika 6.1: Razlaga gesla na kocki (lastni vir). Slika 6.2: Pogovor ob kocki, kako so nam gesla pomagala ob današnji gibalni vaji (lastni vir). Vadba otrok v tem starostnem obdobju je nespecifična in temelji na razvoju vseh motoričnih sposobnostih in gibalnih spretnosti. Pomembno je, da je sama vadba pri gibalnih urah v vrtcu čimbolj pestra in zanimiva. V našem vrtcu vadba največkrat poteka v obliki poligona, vadbe po postajah, izletov, sprehodov, igre, dejavnosti v naravi itd. V vseh teh oblikah vadbe pa otroci izvajajo naravne oblike gibanj, dejavnosti za razvoj ravnoteţja, dejavnosti z ţogo, različne tekalne in skakalne igre v naravi itd. 20
26 Na koncu vsake gibalne ure se z otroki pogovorimo, kako smo bili tokrat uspešni pri upoštevanju gesla na kocki. Otroci pripovedujejo konkretne izkušnje, dogodke in ob tem ugotavljajo, kako so se počutili. Lahko se zgodi, da so bili uspešni in si so na primer čestitali in bili veseli drug za drugega, drugič se jim lahko zgodi, da so se zelo potrudili, čeprav jim je bilo teţko, spet drugič pa jim morda ni uspelo upoštevati gesla na kocki in tudi to sprejmemo. Vsekakor pa ves čas vzgojitelji vidimo pri otrocih veliko ţeljo po tem, da se trudijo in vztrajajo in se ţe v prvih letih ţivljenja učijo medosebnih odnosov. Vsako leto izvedemo smučarski tečaj za otroke, starejše od štirih let. Tudi tu smo opazili, kako so poleg učenja smučanja pomembne vse tiste vrednote, ki jih otroci pridobijo s tem, ko vztrajajo in ne odnehajo, tudi če je teţko. Za smučarski tečaj smo ustvarili prilagojeno kocko z gesli, ki nam pomagajo na smučišču, ta so: 1. Bodi potrpeţljiv in vztrajen, hkrati pa upoštevaj tudi druge smučarje. 2. Kot se veseliš svojega uspeha, se veseli tudi uspeha drugega. 3. Pomagamo si in se med seboj spodbujamo. 4. Ne odnehaj tudi, ko je teţko. 5. Pri obuvanju in smučanju poskusi biti čimbolj samostojen. 6. Pomagamo si in se spodbujamo med seboj. 21
27 Slika 6.3: Metanje kocke na smučarskem tečaju (lastni vir). Slika 6.4: Otroci se trudijo živeti gesla na kocki in se poskušajo čimbolj samostojno urediti na smučarskem tečaju (lastni vir). 22
28 Spomladi organiziramo tabor za otroke.»tabor«predstavlja tridnevno letovanje, kjer se ves čas gibljemo v naravi, ne glede na vreme, hodimo v hribe in se gibljemo po naravnih površinah. Tudi tu vsak dan začnemo s pomočjo kocke. Otroci so je vajeni iz drugih organizacijskih oblik in večkrat izrazijo potrebo in ţeljo po tem, da bi jo vrgli in si pripovedovali izkušnje glede na geslo, ki je padlo. Gesla, ki jih uporabljamo na taboru, pa se glasijo: 1. Pomagam, ko nekdo potrebuje pomoč. 2. Potrudim se po najboljših močeh. 3. Veselim se uspeha drugega. 4. Osrečim drugega. 5. Odpustim in pozabim. 6. Potolaţim prijatelja. Slika 6.5: Metanje kocke s pomočjo lutke na letovanju (lastni vir). 23
29 Vsaka od zgoraj navedenih dejavnosti od otrok zahteva sodelovanje med njimi skupno gradnjo skupnosti, h kateri nas vsakokrat znova usmerja in vodi tudi športna kocka, prav tako pa nas športna kocka opozarja tudi k sodelovanju pri igri, še bolje, k pripravljenosti potruditi se po svojih najboljših močeh. Slednje je marsikdaj še veliko teţje, oboje pa je med seboj močno povezano. V vrtcu smo opazili, da če hočemo otrokom privzgojiti vrednote tudi v športu, nam pri vseh teţavah, s katerimi se pri tem spopadamo, pomaga in nas usmerja športna kocka. Vsa pravila, ki so zapisana na njej, otroke spodbujajo k ustvarjanju lepše skupnosti, kjer se spoštujemo in smo, kljub ţelji po osebnem ali ekipnem uspehu, empatični do drugega. 24
30 7 RAZPRAVA Avtor koncepta Sports4Peace je ţelel ustvariti pristop, s pomočjo katerega bi lahko ozaveščali in spodbujali delitev prosocialnih vrednot otrokom in mladim. V osnovi koncepta je medosebni odnos in pozitivna naravnanost, usmerjena v igro, komunikacijo in interakcijo: medsebojno spoštovanje, pozornost do drugih, medsebojna pomoč, poštenost pri izvajanju igre, poslušanje, zmoţnost opravičiti se za nepravilno ravnanje itd. Vse to pa spodbuja vrednote zavzemanja za druţbo, ki je usmerjena v mir in sodelovanje (Sportmeet, 2017). Dosedanje raziskave so pokazale pozitivne učinke koncepta Sports4Peace, opazili so na primer izboljšave igralcev, ki so sodelovali v programu, kot so vljudnost do nasprotnika, skrb za poškodovanega igralca ter spoštovanje sodnika. (Cuadernos de Psicología del Deporte, 2015). Pri raziskovanju vrednot, ki jih otroci in mladostniki pridobivajo prek gibanja, pa so ugotovili, da gre za več kot le gibanje in igro; gre za vrednote, ki so pomemben steber v izobraţevanju in veljajo za šolo ţivljenja (Quendler, 2016). V vrtcu Sončni ţarek to idejo uporabljamo v predšolskem obdobju ţe več let in vidimo veliko pozitivnih učinkov. Opaţamo, da se otroci ţe zelo zgodaj zavedajo, da smo si vsi različni. S pomočjo gesel na kocki se učijo veščin, ki jih bodo potrebovali vse ţivljenje. In menimo, da se je vsega potrebno naučiti. Tudi zmagovati in izgubljati ter biti zadovoljen z izidom dejavnosti, ne glede na to, kdo je zmagal. Tudi postaviti se v poloţaj nekoga drugega in sočustvovati z njim. Vedno je naš uspeh in uspeh drugega razlog za veselje. Vse to pa so zgolj le naša opaţanja in misli, zato bi bilo potrebno izvesti raziskave, da bi lahko bolj natančno govorili o učinkih športne kocke na odnos do gibanja in usvajanja prosocialnih vrednot. 25
31 8 ZAKLJUČEK V diplomskem delu smo preučevali učinke koncepta Sports4Peaca. Ugotovili smo, da je avtor ţelel idejo podajanja vrednot skozi gibanje in šport prenesti na predšolske otroke kot tudi na mladostnike. Koncept je razširjen v mnogih drţavah in zato smo zasledili veliko tuje literature, v Sloveniji pa še ni razširjen. Koncept bi se lahko uporabil tudi v mnogih drugih oblikah, vsekakor pa zahteva od vzgojitelja osebno zavzetost. Menimo, da je za nadaljnjo raziskovanje učinkovitosti tega koncepta potrebno narediti eksperimentalne raziskave s ciljem ugotoviti, na kakšen način se gibanje razlikuje, če otroci prej vrţejo kocko ali je ne, ter tudi v čem se razlikujejo otroci, ki so se ţe od prvih let učili takšnega načina učenja medsebojnih odnosov od tistih, ki te moţnosti niso imeli.»šport ima moč, da spremeni svet. Ima moč, da navdihuje, ima moč, da združuje ljudi na način, kot to počne malo drugega. Mladina govori v jeziku, ki ga razumejo. Šport lahko ustvari upanje, kjer je bil nekoč le obup.«(iz nagovora Nelsona Mandele ob prvi podelitvi športne nagrade Laureus, Monako 2000). 26
32 9 LITERATURA Architecture and Design Award for Students and Young Professionals (Sports4Peace Nicosia, Cyprus) (2015). Pridobljeno s &EbscoContent=dGJyMNXb4kSep7Y40dvuOLCmr1GeprNSsa64SLGWxWXS&ContentCu stomer=dgjympgsseuwrk5kucbdxrnb4osa Batistič Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti. Cuadernos de Psicología del Deporte (Razvoj druţbenih komponent športnega moštva pri mladoletnikih). (2015). Pridobljeno s lj.si/eds/detail/detail?vid=11&sid=e0907bd7-6e58-47be-ac1d- 6b14a7dd4e12%40sessionmgr4007&bdata=Jmxhbmc9c2wmc2l0ZT1lZHMtbGl2ZQ%3d%3d #db=s3h&an= Gregorc, J., Cemič, A. (2013). Svoboda igre in igrivosti v avtonomiji načrtovanja po konceptu igra gibanje razvoj. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, (3), Pridobljeno s Gregorc, J., Cemič, A. (2014). Longitudialni pogled na učni proces v Vrtcu H. C. Andersena po uvajanju inovativnega koncepta»igra gibanje razvoj«. V M. Metljak (ur.), Sodobni pedagoški izzivi v teoriji in praksi, str Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerza v Ljubljani. Grgić, E., Grgić, E., Videmšek, M., Karpljuk, D., Štihec, J., Meško, M. (2012). Športna dejavnost in čustveno izraţanje šestletnih otrok. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 60 (3/4), str Kajtna, T. (2013). Nekateri psihološki vidiki rizičnih športov: znanstvena monografija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šolstvo. Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu. Ljubljana: Fakulteta za šport. 27
33 Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič, B. (2010). Otrok v gibanju doma in v vrtcu. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziloške raziskave, Univerzitetna zaloţba Annales. Montessori, M. (2006). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraţevanje in kulturo. Montessori, M. (2009). Skrivnost otroštva. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraţevanje in kulturo. Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Educy, Inštitut za psihologijo osebnosti. Program vrtca Montessori. Ministrstvo za izobraţevanje, znanost in šport (2013). Pridobljeno dne s essori.pdf Quendler, K. (2016) Etične dimenzije športa. Diplomska naloga, Dunaj: Univerza na Dunaju. Strniša, K., Čagran, B. (2008). Analiza raziskav gibalne dejavnosti slovenskih osnovnošolskih otrok v zadnjih letih. Revija za elementarno izobraževanje, št. 3, str Sportmeet For a united World (New Humanity). (2017). Pridobljeno s Teamtime traintings. Pridobljeno s Tušak, M. (1999). Motivacija in šport: ključ do uspeha. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Videmšek, M., Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Zajec, J (2009). Gibalna dejavnost v vrtcu po pedagoških načelih koncepta Reggio Emilia. V: Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str
ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni
Prikaži večVRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: Fax:
VRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: 330-48-53 Fax: 330-48-52 mail:info.vrtec.pobrezje@siol.net,vrtec.pobrezje@siol.net http://www.vrtecpobrezje.si 1. FIT VADBENA URA CILJI 1. Otrokom
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati
Prikaži večObjavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad
Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne 30. 9. 2013 Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večPowerPointova predstavitev
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večIZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu
IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu Spoštovani! Osnovna šola poleg obveznih predmetov in obveznih izbirnih predmetov izvaja v šolskem letu 2017/2018
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večOrodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre
Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večUniverza v Mariboru
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.
Prikaži večNa podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa
Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večOSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI 4., 5. in 6. razred V skladu z 20. a členom ZOsn (Uradni list RS, št. 63-2519/2013
Prikaži večDatum: 21
Datum: 20.2.2019 ČLANOM OBČINSKEGA SVETA OBČINE BOROVNICA ZADEVA: LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI BOROVNICA ZA LETO 2019 PRAVNA PODLAGA: Zakon o športu ((ZŠpo-1, Ur. l. RS, št. 29/17) Resolucija o Nacionalnem
Prikaži večMicrosoft Word - polensek-1.doc
Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica
Prikaži več1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6.
1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6. Sodelovanje šole s (starši) priseljenci Medkulturna
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večPONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19
PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 UVOD V šolskem letu 2014/15 so se začele uporabljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večProjekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:
Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:0 z žogo ; Skice za trening vaje predvsem za mlajše kategorije; Opis vaje: 1. slalom a) navpično, b) počez in sicer z nogami; rokami; kombinirano
Prikaži večOSNOVNI PODATKI
OSNOVNI PODATKI Naslov: Osnovna šola Tišina knjiţnica Tišina 4b, 9251 Tišina Telefon: 02 539 16 16 E-pošta: Delovni čas: valerija.trajber@guest.arnes.si vsak delovnik po šolskem koledarju Izposoja: od
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži večDiapozitiv 1
Vrtec pri OŠ Polhov Gradec Z ROKO V ROKI OTROCI IN ODRASLI JERICA KREFT, NATAŠA PELJHAN POBUDA Na enem od srečanj ravnateljev in koordinatorjev v okviru Mreže vrtcev/šol Korak za korakom, ki ga organizira
Prikaži večSlide 1
Akademija upravljanja s človeškimi viri Informativni dan J A S M I N A R I D Z I F R A N J A R I D Z I D R. A L E K S A N D E R Z A D E L P R I M O Ž K O Č A R 0 4. J U L I J, 2 0 0 8 Zakaj HRM Akademija?
Prikaži večNEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št 63/13), ki določa tudi izvajanje
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večMicrosoft Word - D9_Prijateljstvo_9-11let_Priročnik za učitelje
Priročnik za učitelje Prijateljstvo Tema: Prijateljstvo Starostna skupina: 9 do 11 let S podporo programa Vseživljenjsko učenje Evropske unije. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večMicrosoft Word Pripombe k osnutku novih pravil OKS.doc
Šahovska zveza Slovenije, Bravničarjeva 13, Ljubljana Opomba: PREDLOG! Pripravil Iztok Jelen Datum: 28. 06. 2009 Olimpijski komite Slovenije Zveza športnih zvez Celovška 25, 1000 Ljubljana ZADEVA: Javna
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večOŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA
OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.
Prikaži večOsnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/202
Osnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/2020 April 2019-1 - Spoštovani starši in učenci. Poleg
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Komunikacijske veščine Mag. Edita Krajnović, Mediade Vsebina 1. Kako naj bolj učinkovito komuniciram? 2. Na kaj se ljudje odzovejo? 3. Usta govorijo, telo pove. 4. Zakaj nekateri znajo z ljudmi in drugi
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži večKadrovski načrt in plan dela 2017
KADROVSKI NAČRT in PLAN DELA za 2017 mag. Tilka Jakob, OŠ Vitanje REDNI ODDELKI ODDELEK 2016/17 ODDELEK 2017/2018 1. razred 1. a 25 1.a 26 2. razred 2. a 18 2.a 25 3. razred 3. a, b 30 3.a 18 4. razred
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Osnovnošolsko izobraževanje Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Osnovnošolsko izobraževanje 2017/2018 Vzgojno izobraževalni zavodi Osnovne šole Osnovne šole s prilagojenim programom Glasbene šole Zavodi
Prikaži večN E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l
N E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l 2 0 1 7 Dragi učenci, spoštovani starši! V šolskem letu 2017/18 bomo učencem 4., 5. in 6. razredov
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večPrimer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:
Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI
Prikaži večMicrosoft Word - Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo -SLO.doc
Številka: 350-8/2009-1 Datum: 14. 4. 2009 DRŽAVNE SMERNICE ZA KULTURNO- UMETNOSTNO VZGOJO V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Ljubljana, april 2009 Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo so pripravili
Prikaži večPUBLIKACIJA 2016/2017
PUBLIKACIJA 2016/2017 Igra je nujen korak na poti od nezrelosti do čustvene zrelosti. Vsakdo, ki v otroštvu ni imel priloţnosti za igro, jih bo kot odrasel človek še vedno iskal. (Margaret Lowenfeld) Vrtec
Prikaži večVPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –
PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne
Prikaži večPROGRAM ZDRAVJE V VRTCU
PROGRAM ZDRAVJE V VRTCU POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH ZA KREPITEV ZDRAVJA V ŠOLSKEM LETU Navodilo: Izpolni vsak tim izvajalk (vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice) - ter posreduje koordinatorici
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži več639ff5bf-47b8-4fee-9e32-77a53d6482db.pdf
SEPTEMBER Vrata našega oddelka na Osnovni šoli Alojza Hohkrauta so se odprla 03.09.2018 in že prvi dan smo pričeli s skupnim sodelovanjem z OŠ. V dopoldanskemu času smo skupaj z učenci in učiteljicami
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večLIONEL MESSI
LIONEL MESSI OSEBNA IZKAZNICA Polno ime: Luis Lionel Andrés Messi Datum rojstva: 24. junij 1987 ( Rosario, Argentina ) Državljanstvo: argentinsko Drugo državljanstvo: špansko Višina: 169 cm Teža: 67 kg
Prikaži večII
ŽUPAN OBČINA LOGATEC www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 Številka: 671-1/2015-2 Datum: 12.01.2015 OBČINSKI SVET OBČINE LOGATEC
Prikaži večMicrosoft Word - program_studenti_PP.doc
I. PREDMET: ŠPORTNA VZGOJA (prilagojene športne aktivnosti) Letnik: 1. in 2. Obseg: 120 ur Sestavljalka programa: mag. Tjaša Filipčič, asistentka I. OSNOVNA IZHODIŠČA PRILAGOJENE ŠPORTNE VZGOJE (v nadaljevanju
Prikaži večCOPASCH - Sodelovanje s starši Fanika Fras Berro, Dragica Motik, Slovenska Bistrica, 14. november 2006
COPASCH - Sodelovanje s starši Fanika Fras Berro, Dragica Motik, Slovenska Bistrica, 14. november 2006 Sodelovanje s starši i v vrtcih Namen: Skozi proces dela v delavnici bomo prišli do odgovora, KJE
Prikaži večAKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj
AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje
Prikaži večPOROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV
POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV, RUDARSKI ŠOLI V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 1. Predstavitev šole V šolskem letu 2011/2012 so bili na Rudarsko šolo vpisani 204 dijaki. Razporejeni so bili v 6 oddelkov
Prikaži večpredstavitev fakultete za matematiko 2017 A
ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša
Prikaži večDelitev na področju D3 za leto programi interesne športne vzgoje otrok in
Delitev na področju športa za vse za leto 2019 NAZIV IZVAJALCA NAZIV PROGRAMA VIŠINA DODELJENIH SREDSTEV (v eur) Cheerleading zveza Slovenije cheerleading delavnice 3.400 Cheerleading zveza Slovenije cheerleading
Prikaži večORFFOV JESENSKI SEMINAR 2015 Plesna delavnica Tadeja Mraz Novak 1. Ritmično ogrevanje Prostor: večji odprti prostor Pripomočki: Ročni boben ali drug t
1. Ritmično ogrevanje Pripomočki: Ročni boben ali drug tolkalni inštrument za podporo ritma Hodimo prosto po prostoru na vsako 8. dobo = PLOSK Hodimo, na 4. dobo = TLESK + na vsako 8. dobo = PLOSK Preštejemo
Prikaži večDiapozitiv 1
Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje
Prikaži večMicrosoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx
Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,
Prikaži večŠTUDENTSKE ANKETE UNIVERZE V LJUBLJANI Fakulteta za družbene vede Študentska anketa o študiju na III. stopnji Študijsko leto 2017/18 Pripombe, komenta
ŠTUDENTSKE ANKETE UNIVERZE V LJUBLJANI Študentska anketa o študiju na III. stopnji Študijsko leto 2017/18 Pripombe, komentarje, vprašanja sporočite na http://1ka.si/set Ljubljana, 7. januar 2019 1. Povzetek
Prikaži večMicrosoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc
1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži večRazpis športne igre zaposlenih RP _docx
ŠPORTNE IGRE ZAPOSLENIH 2017 RAZPIS IN OBRAZEC ZA PRIJAVO Spoštovani, Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez v sodelovanju z občinskimi športnimi zvezami organizira Športne igre zaposlenih
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:
Prikaži večMicrosoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu
Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.
Prikaži večANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA UČENCI Šolsko leto 2014/15 OSNOVNI PODATKI ŠTEVILO UČENCEV, ki so rešili vprašalnik: 93 (število vseh učencev 4. 9. razreda je 114), torej 81,6 % učencev in učenk je rešilo
Prikaži večDeans Office
Dekan izr. prof. dr. Janez Stare Gosarjeva ulica 005 SI-1000 Ljubljana T: +386 1 5805 561 F: +386 1 5805 521 crpo@fu.uni-lj.si www.fu.uni-lj.si Datum: 20. 6. 2016 Številka: 30000-07/2016-1 V skladu z določili
Prikaži večErasmus+ mag. Robert Marinšek
Erasmus+ mag. Robert Marinšek Program Erasmus+ Uredba št. 1288/2013 (11. dec. 2013) Področje izobraţevanja, usposabljanja, športa in mladine trajanje: 2014 2020 proračun: 14,7 G Pričakovanja: >4 M mobilnosti
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večsmucanje_regijsko_2012
REGIJA LJUBLJANA I. MLADINSKA KOMISIJA Datum: 25. januar 2012 GASILSKIM ZVEZAM Regija Ljubljana I. v skladu s programom dela Mladinske komisije RAZPISUJE 7. REGIJSKO TEKMOVANJE GASILSKE MLADINE V SMUČANJU
Prikaži večuntitled
2. poglavje: Povprečni dosežki po področjih matematike PODPOGLAVJA 2.1 Kakšne so razlike v dosežkih po posameznih področjih matematike? 2.2 Razlike med učenci in učenkami v dosežkih po področjih matematike
Prikaži večDiapozitiv 1
Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE
Prikaži več1. Predmetnik: 1. semester Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje (LV) Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. Vaje Ure skupaj 1 Zgodovina in metode
1. Predmetnik: 1. semester 1 Zgodovina in metode psihologije Bojan Musil 30 15 135 180 6 2 Fiziologija Marjan Rupnik 30 30 120 180 6 3 Statistika za psihologe Janja Jerebic 45 30 195 270 9 4 Zgodovina
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI
Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 8. 6. 2018 / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČILO šolsko leto Sodeluje pri učenju. Pozorno posluša.
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večFakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No
inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1
Prikaži večPrijetno dopoldan v vrtcu
DOPOLDANSKO DRUŽENJE TREH GENERACIJ V VRTCU (BRALNA DELAVNICA Z USTVARJANJEM) VRTEC PRI OŠ MILANA MAJCNA ŠENTJANŽ DIPL. VZG. VLADKA ŽAJBER PREDNOSTNO PODROČJE VRTCA V 2018/19 GOVORNO JEZIKOVNO Opažamo,
Prikaži večUČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Ra
UČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: 19. 4. 2013 Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Razred: 2. a Zap. Št. ure: Predmet: Športna vzgoja Tematski
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MARJETKA HVALEC Ljubljana, 2010
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MARJETKA HVALEC Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja PRIMERJAVA IZVENŠOLSKE
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ
Prikaži večSource: Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar required
Source: http://img.rtvslo.si/_up/aplaud/2013/05/11/64 991249 Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar 4.12.1907 23.8.1993 required age : od 12 do 14 let educational interest Ta lekcija
Prikaži večSPLOŠNE INFORMACIJE
»PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večKONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva
Prikaži večSubprogramme
Vodnik programa VŢU 2010 IIa. del: Podprogrami in akcije http://ec.europa.eu/llp 1 KAZALO PODPROGRAMOV IN AKCIJ PODROČNI PODPROGRAMI... 4 Kakšni so cilji?... 4 COMENIUS... 5 Kakšni so cilji?... 5 Kdo lahko
Prikaži več