IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ZA DRUŽINO PROIZVODOV NABA

Transkripcija

1 IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ZA DRUŽINO PROIZVODOV NABA DIPLOMSKO DELO Litija, julij 2018 Žiga Moneta

2

3 IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola Inženir strojništva Diplomsko delo IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ZA DRUŽINO PROIZVODOV NABA Mentor: Janez Dulc, univ. dipl. inž. str. Somentor: Viktorijan Dragar, inž. str. Kandidat: Žiga Moneta Litija, julij 2018

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju Janezu Dulcu, univ. dipl. inž. str., za pomoč pri nastajanju diplomske naloge z nasveti in popravki. Hvala gospodu Viktorijanu Dragarju, ing. str., iz podjetja M&P Burja d.o.o. za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela in družbi M&P Burja d.o.o., ki mi je omogočila gradivo za izdelavo diplomske naloge. Zahvaljujem se šoli IC GEOSS za vse nasvete in usmeritve glede pisanja diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi družinskim članom in prijateljem za podporo pri pisanju diplomske naloge.

5 POVZETEK Kakovost lahko opredelimo na več načinov; v proizvodnji je potrebno npr. najprej zagotoviti kakovost v procesu, da se proizvodi izdelujejo na vnaprej predpisan način v tehnološki dokumentaciji (v tej nalogi je to tehnološki list); že pred tem pa je potrebno, da je ta dokumentacija pripravljena celovito in strokovno pravilno v vseh pogledih. Proizvodni proces mora biti organiziran in mora potekati tako, da iz njega izhajajo samo kakovostni proizvodi, to je takšni, kot so določeni s tehnično dokumentacijo (v tej nalogi je to delavniška risba). Tehnološka dokumentacija (opredelitev proizvodnega procesa) mora biti v celoti usklajena s tehnično dokumentacijo (opredelitev proizvoda); tehnična dokumentacija pa mora biti v celoti usklajena z zahtevami (in pričakovanji) kupca; zadovoljstvo kupca se ne doseže samo s sprejemljivimi cenami in spoštovanjem rokov; v ospredje se postavlja tudi kakovost kot skladnost z vsemi drugimi zahtevami (in tudi pričakovanji). Na uspešnost in kakovost proizvodnje ne smemo gledati samo skozi (porabljeni) čas in (izdelano) količino (kakovostnih) proizvodov; na zagotavljanje celovite kakovosti vpliva še več drugih dejavnikov. To so tudi različni (predvideni in nepredvideni) stroški, ki se pri naročanju, proizvajanju, dobavi in uporabi proizvodov pojavljajo pri proizvajalcu in kupcu. Na vse to vpliva organiziranost dela, sodelovanje med različnimi deležniki znotraj proizvajalca in tudi navzven (s kupci in dobavitelji ter drugimi poslovnimi partnerji). Pomembna je ustrezna strokovna usposobljenost in obvladovanje vseh drugih kompetenc pri vseh, ki so vključeni v procese, katerih cilj je dosežena kakovost in zadovoljstvo kupca in proizvajalca. Pri tem je zelo pomemben tudi način komuniciranja in npr. timsko delo povsod tam, kjer o ključnih stvareh ne more (in ne sme) odločati en sam posameznik, ker so njegove kompetence preozke. Način delovanja mora pri tem slediti povsod prisotnemu principu PDCA (planiranje izvajanje spremljanje kontroliranje in analiziranje ukrepanje). Le-to prispeva k stalnemu izboljševanju procesov in s tem posledično izboljševanju kakovosti proizvodov. V tej diplomski nalogi je v teoretičnem delu vse to predstavljeno še bolj podrobno. V praktičnem delu je predstavljen primer družine proizvodov grednih vezi (NABA), ki so eden od proizvodov podjetja, v katerem sem zaposlen. Predstavljena je

6 organiziranost in potek proizvodnega procesa; izvedena je analiza tega procesa iz obdobja, ko so se obravnavani proizvodi šele uvajali v proizvodnjo, in analiza, kako proizvodni proces poteka danes; analizirani so ključni dejavniki, ki vplivajo na kakovost procesa in s tem na kakovost proizvodov. Na koncu so podani predlogi za izboljšanje; prikazani so nekateri vzroki za slabšo kakovost in predlogi, kako bi se lahko odpravili. Podane so tudi stroškovne analize, ki kažejo na prihranke pri takšnem izboljševanju kakovosti. KLJUČNE BESEDE: gredne vezi NABA, kakovost v proizvodnem procesu, žaganje, struženje, posnemanje ABSTRACT Quality can be defined in several ways. In production, for example, it is first necessary to ensure quality of the process and products, that are being manufactured, according to the technological documentation - list of technology. Prior that, however, it is necessary that the documentation is comprehensively and professionally suitable. The manufacturing process must be organized and carried out in a way that produces only quality products, according to the technical documentation - workshop drawing. Technological documentation (definition of manufacturing process) must be fully consistent with the technical documentation (definition of a product). Technical documentation must be fully consistent with the requirements (and expectations) of a customer. Customer satisfaction is not achieved only with reasonable prices and respecting deadlines, but as well with quality, in compliance with all other requirements (and expectations). Effectiveness and quality of production should not be seen only through timing and quantity of products. Provision of comprehensive quality is affected by several other factors. These are various (planned and unplanned) costs that appear to the producer and buyer when ordering, producing, delivering and using products. All of this is affected by the structure of the labor market, cooperation between various stakeholders within the manufacturing process and also externally (with clients, suppliers and other business partners). It is of key importance that all, who are involved

7 in the processes, possess suitable expertise and competences, with the final aim of assuring quality, customer satisfaction and producer s satisfaction. Way of communication and teamwork is also important, especially where decisions cannot (and should not) be taken by a single individual. Action should follow the principle of PDCA (plan do check act). This contributes to a permanent improvement of processes and thus improve the quality of the products. In theoretical part of my thesis, I present this concept more detailed, while in empirical part, I present an example of family products of greenhouse - NABA, which are one of the products of the company where I work. I presented the structure and process of manufacturing. I made a comparison of the manufacturing process when the products in question were presented in the production line, with the manufacturing process today, analyze the key factors affecting the quality of the process and hence the quality of the products. In the conclusion, I introduced suggestions for improvements. KEY WORDS: shaft connection NABA, quality of the production process, sawing, turning, broaching

8 KAZALO VSEBINE: 1 UVOD OPREDELITEV OBRAVNAVANEGA PROBLEMA IN TEORETIČNA IZHODIŠČA NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE PREDVIDENE METODE ZA DOSEGANJE CILJEV DIPLOMSKE NALOGE PREDVIDENE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE PRI OBRAVNAVANJU PROBLEMA PREDSTAVITEV ORGANIZACIJE PREDSTAVITEV PROIZVODA OPIS GREDNIH VEZI IN PROIZVODOV IZ DRUŽINE NABA TEHNOLOŠKI LIST DELAVNIŠKA RISBA PREDSTAVITEV PROIZVODNEGA PROCESA NAROČANJE MATERIALA VHODNA KONTROLA IN PREVZEM MATERIALA ŽAGANJE IN ODLITKI Žaganje Odlitki STRUŽENJE Način obdelave in uporaba obdelovalnih orodij Nastavljanje CNC stružnice Kontrola programa in zagon CNC stružnice Merjenje in kontrola proizvodov med procesom izdelave POSNEMANJE S POSNEMALNO IGLO RAZIGLEVANJE GALVANIZACIJA MERILNICA IN KONTROLA PROIZVODOV PAKIRANJE ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROIZVODA IN PROIZVODNEGA PROCESA POJEM KAKOVOSTI ZGODOVINA KAKOVOSTI STANDARDI KAKOVOSTI Standard SIST EN ISO 9000: Standard SIST EN ISO 9001: DRUGA ORODJA ZA VODENJE KAKOVOSTI IZRAZI IN DEFINICIJE SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI VODENJE KAKOVOSTI Planiranje kakovosti Obvladovanje kakovosti Zagotavljanje kakovosti Izboljševanje kakovosti SISTEMATIČNO IZBOLŠEVANJE PROCESOV TQM

9 6 ANALIZA PROIZVODNEGA PROCESA IN ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI V NJEM TEŽAVE PRI UVAJANJU NOVIH PROIZVODOV Analiza izvajanja popravil Iskanje rešitev za izboljšanje kakovosti Nova spoznanja pri iskanju izboljšav v procesu ANALIZA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI V PROCESU Tehnološki list Delavniška risba Naročanje materiala Žaganje Odlitki Struženje in kontrola proizvodov Posnemalna igla Pakiranje Timsko delo PREDLAGANE SPREMEMBE ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI DOLOČITEV DIMENZIJ Določitev dimenzij pred galvanizacijo OBRAZEC ZA REŠEVANJE PROBLEMOV POTEK NASTAJANJA PROIZVODA Pomembni dejavniki pri razrezu obdelovancev Pomembni dejavniki pri struženju proizvodov Pomembni dejavniki pri izdelovanju utorov Pomembni dejavniki od raziglevanja do odjemalca KONTROLNI LIST ZA STROJNO OBDELAVO Primer kontrolnega lista pri odrezovanju oz. žaganju Primer obrazca z določenimi obdelovalnimi parametri ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI

10 KAZALO SLIK: Slika 1: Dejavnosti v družbi M&P Burja d.o.o Slika 2: Primer izdelkov za svetlobna telesa: levo Lancia in desno Lada Samara Slika 3: Splošna kovinska dejavnost v M&P Burja d.o.o Slika 4: Organiziranost družbe M&P Burja d.o.o Slika 5: Primer gredne zveze z moznikom Slika 6: Primer gredne zveze z zatičem Slika 7: Primer gredne vezi iz družine proizvodov NABA za zvezo z zatičem Slika 8: Tehnološki list za spremljanje proizvodov skozi proces proizvodnje Slika 9: Potek procesa proizvodnje izdelkov NABA po fazah izdelave Slika 10: Simboličen prikaz izdelka v 2D in 3D pogledu Slika 11: Osnovne zahteve za glavo delavniške risbe Slika 12: Material za proizvode NABA v obliki palic iz nerjavnega jekla Slika 13: Obrazec za zapis o vhodni kontroli Slika 14: NC tračna žaga Slika 15: Primer že obdelanega odlitka Slika 16: Primer rezalnih orodij z zamenljivimi rezalnimi ploščicami Slika 17: Primer vpenjalne glave z mehkimi čeljusti Slika 18: Primer trdih vpenjalnih čeljusti Slika 19: Primer mehkih vpenjalnih čeljusti Slika 20: Primer revolverja z nameščenimi rezalnimi orodji Slika 21: Mikrometri za notranje premere Slika 22: Digitalno pomično merilo za merjenje globin Slika 23: Primer kalibra s kontrolnima trnoma Slika 24: Primer izdelave utora za moznik s posnemalno iglo Slika 25: Primeri merilnih sredstev Slika 26: Kontrolni list za preverjanje proizvodov v merilnici Slika 27: Razvoj kakovosti skozi čas Slika 28: Razvoj kakovosti skozi zgodovino Slika 29: Pojmi, povezani z vodenjem kakovosti Slika 30: Proces razvijanja v osmih stopnjah po Kotlerju Slika 31: Nastanek problema Slika 32: Metoda skupinskega reševanja problemov v osmih stopnjah Slika 33: Simbolični prikaz timskega dela Slika 34: TQM zajema kakovost, stroške in roke Slika 35: Bistvene dejavnosti v TQM Slika 36: Načela menedžmenta celovite kakovosti Slika 37: Gredna vez z utorom za moznik Slika 38: Primer odrezovanja polizdelka na tračni žagi Slika 39: Nekakovostno odrezovanje na NC žagi se odraža na stružnici Slika 40: Primer lista žage in njegova rezalna geometrija Slika 41: Primer nadzorne plošče NC žage Slika 42: Obrazec RP9X za reševanje problemov Slika 43: Za kakovostno delo pomembni dejavniki med odrezovanjem proizvodov.. 98 Slika 44: Za kakovostno delo pomembni dejavniki, ki se pojavijo na CNC stružnici med procesom izdelave Slika 45: Navodila za izdelovanje utora za moznik

11 Slika 46: Graf poti od raziglevanja do pakiranja Slika 47: Primer kontrolnega lista za odrezovanje na NC žagi Slika 48: Primer obrazca z določenimi parametri za odrezovanje na NC žagi KAZALO TABEL: Tabela 1: Popravljanje proizvodov z upoštevanjem različnih dejavnikov Tabela 2: Možni vzroki za nastanek napak in predlogi ukrepov Tabela 3: Delež napak glede na velikost serije Tabela 4: Analiza vpliva poševnega reza na kakovost in delo na stružnici Tabela 5: Časovni prihranki pri razrezovanju na NC žagi Tabela 6: Analiza časa odrezovanja z različnimi parametri odrezovanja Tabela 7: Prihranek materiala glede na vrsto materiala in premer Tabela 8: Prihranek materiala glede na število proizvodov Tabela 9: Primerjava učinkovitosti v različnih serijah pri enakem številu proizvodov 86 Tabela 10: Primerjava popravila skozi različne serije proizvodov KAZALO GRAFIKONOV: Grafikon 1: Razlika popravljanja proizvodov skozi različne serije

12 UPORABLJENE KRATICE PA PEI PEEK CNC NC 3D 2D HSS HM N7, H7, F7, G7 TQM EFQM Termoplastični material: poliamid Termoplastični material (polimer): Polyethylenimine; polietilenimin Termoplastični material (organski termoplastični polimer): Polyether ether ketone; polieter eter keton Computer Numerical Control (ang.); računalniško numerično krmiljenje Numerical Control (ang.); numerično krmiljenje (številsko upravljanje); obdelovalnemu stroju posredujemo vse podatek za obdelavo v numerični obliki Three-Dimensional (ang.); trodimenzionalno Two-Dimensional (ang.); dvodimenzionalno High-Speed Steel (ang.); hitrorezna jekla Hard metal (ang.); trda kovina Oznake tolerance (dopustno odstopanje od nazivne mere) za izvrtine in druge notranje mere po tolerančnem sistemu ISO (SIST EN ISO 286-1:2010 in SIST EN ISO 286-2:2010/AC:2014): - črkovna oznaka: oznaka tolerančnega polja (nad, vmes ali pod ničelnico), - številčna vrednost: oznaka IT tolerančne stopnje Total Quality Management (ang.); celovito zagotavljanje kakovosti European Foundation for Quality Management (ang.); tudi: sistem vodenja s poslovno odličnostjo, v Sloveniji poznan kot PRSPO: Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost 10

13 8D PDCA FMEA DFMEA PFMEA QA QC Metoda, ki jo uporabljamo za timsko ali individualno reševanje problemov po osmih sistematičnih korakih; metoda je najbolj razširjena v avtomobilski industriji Plan Do Check Act (ang.); planiraj izvedi nadziraj ukrepaj; iterativni način vodenja v štirih korakih za stalno izboljševanje procesov Failure Modes and Effects Analysis (ang.); analiza možnih napak in posledic; metoda preventivne in kvalitativne analize; analiza možnih napak, njihovo zgodnje odkrivanje, proučevanje posledic in odpravljanje vzrokov pri načrtovanju proizvoda ali procesa Design Failure Mode and Effects Analysis (ang.); analiza možnih napak in njihovih posledic v fazi načrtovanja (razvijanja) Process Failure Mode and Effect Analysis (ang.); analiza napak in posledic v fazi procesa izdelave Quality Assurance (ang.); zagotavljanje kakovosti; preprečevanje napak na izdelkih in storitvah Quality Control (ang.); nadzor kakovosti; prepoznavanje napak CQI Continuous Quality Improvement (ang.); stalno izboljševanje kakovosti SPC Statistical Process Control (ang.); statistična kontrola procesa 5 Why 5 zakaj; metoda spraševanja, ki vodi k identifikaciji osnovnega vzroka ali vzrokov problema ISO 9000 Mednarodni standard: Sistemi vodenja kakovosti Osnove in slovar; standard je prevzet tudi kot evropski in slovenski standard (SIST EN ISO 9000:2015). 11

14 ISO 9001 ISO SIST EN EN ISO SIST EN SIST ISO SIST EN ISO Mednarodni standard: Sistemi vodenja kakovosti Zahteve; zadnja izdaja standarda je bila leta 2015; standard je prevzet tudi kot evropski in slovenski standard (SIST EN ISO 9001:2015) V vseh jezikih enotna kratica za mednarodni standard, ki je izvedena iz grške besede isos, ki pomeni enak; tudi kratica za mednarodno organizacijo za standardizacijo. (ang.: International Organization for Standardization) Slovenski inštitut za standardizacijo, tudi oznaka za slovenski standard Oznaka za Evropski standard. (ang. European Norm, fr. Norme Europeenne) Evropski standard EN, ki je nastal s prevzemom mednarodnega standarda ISO Slovenski standard SIST, ki je nastal s prevzemom evropskega standarda EN Slovenski standard SIST, ki je nastal s prevzemom mednarodnega standarda ISO Slovenski standard SIST, ki je nastal s prevzemom evropskega standarda EN ISO 12

15 1 UVOD 1.1 OPREDELITEV OBRAVNAVANEGA PROBLEMA IN TEORETIČNA IZHODIŠČA Kakovost nekega proizvoda (izdelka in storitev) lahko zagotovimo z vnaprej jasno postavljenimi zahtevami za proizvod in proces, v katerem proizvod nastaja. Če se omejimo samo na nek izdelek, to pomeni, da sta za kakovost takšnega izdelka, ki pride iz proizvodnje in mora ustrezati tudi zahtevam kupca, najpomembnejši tehnična in tehnološka dokumentacija za izdelek. S tem določimo vse zahteve za izdelek in za (proizvodni) proces, v katerem bo izdelek nastal. Za to je lahko v enostavnih primerih dovolj že samo dobra (pravilna) risba izdelka in tehnološki list za njegovo proizvodnjo. Bolj ko so proizvodi kompleksni in zahteve kupcev višje, bolj se obseg vse potrebne dokumentacije širi. Za zagotovitev kakovosti moramo v procese določanja izdelka in njegove proizvodnje, torej v razvijanje in potem v samo proizvodnjo, vključiti tudi uporabo različnih orodij, metod in pristopov za zagotavljanje kakovosti. Glede na to, koliko je vse to za uspeh organizacije na trgu potrebno, to vodstvo opredeli v politiki kakovosti in različnih dokumentih (poslovnik, pravilniki, navodila, obrazci ); pri tem se seveda teži k temu, da je vse to optimalno in učinkovito. Odgovornost zaposlenih je, da razumejo politiko kakovosti in vsakič posebej prepoznajo potrebno kakovost, na koncu se ta izraža kot izpolnjevanje zahtev in pričakovanj kupca, pred tem pa tudi že npr. upoštevanje zahtev delodajalca v obliki vnaprej določenih procesov in pravil v njih. Kadar vsega tega ni ali pa je pomanjkljivo določeno, se lahko zgodi, da se izdelki delajo po svoje oz. se procesi ne obvladujejo. S tem pa lahko dobimo boljšo ali slabšo kakovost. Vedno moramo gledati na kakovost že na začetku in potem to ohraniti v stabilnih procesih. Vedno pa je tudi dovolj priložnosti za izboljšave in to je potrebno izkoriščati za izboljšanje kakovosti najprej v procesih in posledično kakovosti proizvodov, ki iz teh procesov izhajajo. Do želene kakovosti lahko včasih pridemo na več načinov, odvisno od tega, kakšen pristop bomo izbrali. Najbolj idealno je, ko se vse dela z maksimalno produktivnostjo in minimalnimi stroški in znotraj optimalne kakovosti (takšne, kot zagotavlja največji 13

16 uspeh na trgu). V praksi se moramo soočiti z veliko različnimi dejavniki, ki vplivajo na končno kakovost. Napake se velikokrat odkriva v zaključnih fazah proizvodnega procesa, zato popravljanje zahteva dodaten čas in temu sledi povečanje stroškov. Včasih slabe kakovosti ni možno popraviti, zato nastaja izmet. Da se to prepreči, je potrebno ustrezno organiziranje aktivnosti usmeriti na začetek nastajanja proizvoda, torej že v razvijanje (določanje izdelka in njegove proizvodnje). V diplomskem delu je obravnavano stanje, kot sem ga zaznal s svojim kritičnim pogledom, analizami in ocenjevanjem pri delu v podjetju M&P Burja d.o.o. V podjetju se ukvarjamo s proizvodnjo kovinskih in plastičnih izdelkov. Predstavil sem družino proizvodov, ki so si medsebojno podobni in jih obravnavamo pod skupnim imenom NABA. V nalogi sem se predvsem usmeril na svoje ugotovitve, kot sem jih zaznal pri delu v proizvodnji. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu sem predstavil organizacijo in njeno dejavnost ter proizvode in teoretična spoznanja o zagotavljanju kakovosti in zanesljivosti proizvodnih procesov iz strokovne literature in učbenikov. V drugem delu naloge so na izbranem primeru proizvoda predstavljene zahteve glede njegove kakovosti in načina proizvodnje tako, kot sem to zaznal najprej sam, nato pa sem celovito analizo vseh svojih ugotovitev opravil tudi s pomočjo sodelavcev. 1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE V proizvodnji sem opazil, da se je šele potem, ko je proizvod prišel skozi vse faze strojne obdelave pri končni kontroli, ugotovilo neustreznost posameznih dimenzij. Želel sem odkriti vzrok za to in zakaj se ni že med strojno obdelavo odkrilo vzrokov za nastajanje nesprejemljivih odstopanj. Moj cilj je bil, da to naredim maksimalno celovito, da poiščem in analiziram vse možne vzroke. Zato sem se podrobno seznanil z zahtevami za proizvod in predpisanim tehnološkim postopkom. S takšnim pristopom in potrebnim znanjem se lahko celovito zagotovi kakovost s tem, ko poznamo in potem obvladujemo vsak najmanjši del procesa, v katerem nek proizvod nastaja. Delovati je potrebno preventivno, torej s ciljem preprečevanja in zgodnega odkrivanja napak ter odpravljanja vzrokov za napake, če le-te kljub vsej preventivi nastanejo. Pri tem je 14

17 potrebno vse tiste stvari, ki se v procesih dogajajo in so pomembne ne samo za produktivnost, ampak tudi za kakovost, na primeren (optimalen) način zabeležiti. Z analizo takšnih podatkov lahko procese izboljšujemo in vplivamo na to, da se bodo rezultati kakovosti in s tem tudi stroški samo še stalno izboljševali. V obravnavanem primeru v tej nalogi sem uporabil predvsem obstoječa dokumenta: delavniško risbo izdelka in tehnološki list za njegovo proizvodnjo. Poskušal sem ugotoviti, ali ja to dovolj oz. ali je na teh dveh dokumentih vse ustrezno določeno že vnaprej tudi npr. v pogledu beleženja ugotovitev in sprememb. Ocenil sem, ali je vse to dovolj in primerno ustrezno, da obvladujemo kakovost proizvoda skozi serijo in tudi skozi t. i. zgodovino proizvoda. V svoji analizi in predlogih sem upošteval tudi svoje ugotovitve o drugih vplivnih elementih za kakovost v proizvodnji, kot je usposobljenost, motiviranost, razpoloženje delavcev in podobno. Cilj diplomske naloge je skozi analizo zagotavljanja kakovosti na družini proizvodov NABA podati predlog sprememb za izboljšanje kakovosti v proizvodnem procesu. 1.3 PREDVIDENE METODE ZA DOSEGANJE CILJEV DIPLOMSKE NALOGE Trditve, ki sem jih poskušal dokazati, so: Zagotavljanje kakovosti zahteva izobraževanje zaposlenih in timsko delo oz. izmenjavo znanja. Če delavcem ustrezno predstavimo in pojasnimo postopke za delo, lahko pričakujemo njihove predloge za izboljšave; le z dobrim poznavanjem in razumevanjem vse dokumentacije lahko delavce vključimo v odkrivanje napak in iskanje vzrokov zanje ter njihovo odpravljanje. Pravilna in celovita predstavitev načina dela delavcem in podajanje jasnih navodil za delo prispevajo k temu, da so delavci kot pomemben deležnik aktivno vključeni v zagotavljanje kakovosti. S celovito uspešno rešitvijo posameznih problemov preprečimo njihovo ponavljanje. Za slabo kakovost niso vedno krivi delavci. V svoji nalogi sem zato: 15

18 predstavil tehnološko zaporedja v proizvodnem procesu obravnavanega proizvoda v času, ko sem opazil probleme, ki so nastali pri izdelavi proizvodov; podal predloge za izboljšanje kakovosti v procesu proizvodnje; na primeru pokazal, kako se lahko pristopi k reševanju problema in kako se lahko s podobnim pristopom rešuje tudi druge probleme; predstavil pot izdelave proizvoda od prve do zadnje faze z grafi, ki nazorno prikazujejo, kdaj proizvod lahko napreduje v naslednjo fazo in kako ravnati, če pride do odstopanj, napak, težav oz. problemov; predlagal uvedbo postopka na osnovi predloga sprememb in izboljšav, vključno s predstavitvijo prihrankov pri tem. 1.4 PREDVIDENE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE PRI OBRAVNAVANJU PROBLEMA V diplomskem delu so bile upoštevane naslednje predpostavke: Podjetje v procesu proizvodnje že uporablja določene metode za zagotavljanje kakovosti. V času nastajanja diplomske naloge se še niso izvajale spremembe v zagotavljanju kakovosti v proizvodnji. Diplomsko delo je zaradi omejenega obsega obravnavalo zgolj proizvodni del poslovanja podjetja, vsi drugi deli poslovanja podjetja so bili predstavljeni le toliko, kot je potrebno za razumevanje proizvodnega procesa. Teoretično predstavljanje sem zaradi omejenega obsega diplomskega dela usmeril le na določene modele zagotavljanja kakovosti. Problem, ki je nastal pri proizvodih in sem ga predstavil v nalogi, je bil že odpravljen. Pri delavniški risbi je odstranjena glava risbe zaradi zaupnih podatkov. Vsebine za teoretični del naloge sem pridobil iz knjig in učbenikov, ki se navezujejo na kakovost oz. na moje diplomsko delo. Vire, ki sem jih uporabil v praktičnem delu, sem pridobil iz podjetja, v katerem delam. Za nastanek diplomske naloge sem uporabil znanje in pomoč sodelavcev v podjetju. 16

19 2 PREDSTAVITEV ORGANIZACIJE Dejavnosti gospodarske družbe M&P Burja d.o.o. so (Slika 1): splošna obdelava kovin, orodjarstvo, predelava plastičnih mas. Slika 1: Dejavnosti v družbi M&P Burja d.o.o. Vir: M&P Burja d.o.o., 2018 b V okviru dejavnosti orodjarstva se izdelujejo orodja za brizganje termoplastičnih mas, gume, duroplastov ter orodja za izsekavanje in preoblikovanje pločevine, vse do velikosti 1000 mm x 800 mm, izdelujejo se tudi orodja za ekstrudiranje in orodja za večkomponentno brizganje. Orodja so namenjena za izdelavo proizvodov v avtomobilski in elektro industriji, kot so svetilna tehnika, ohišje žarometov, leče, ohišja meglenk (M&P Burja d.o.o., 2018 a). V okviru dejavnosti brizganja plastičnih mas se izdelujejo predvsem izdelki za avtomobilsko industrijo, industrijo gospodinjskih aparatov in podobno. Brizganje poteka na strojih do velikosti (zapiralna sila) od 500 kn do 3200 kn. Na strojih za brizganje je možno tudi dvokomponentno brizganje in ekstrudiranje tehničnih profilov. 17

20 Družba nudi brizganje termoplastičnih mas, kot so tehnični termoplasti: PA, 1 PEI, 2 PEEK 3 itd. Izdelujejo proizvode za avtomobilsko industrijo, kot so leče in žarometi (M&P Burja d.o.o., 2018 a). Primera takšnih proizvodov za avtomobilsko industrijo sta na Sliki 2. Slika 2: Primer izdelkov za svetlobna telesa: levo Lancia in desno Lada Samara Vir: M&P Burja d.o.o., 2018 c V okviru splošne kovinske dejavnosti družba nudi in izvaja predvsem storitve na CNC 4 strojih (Slika 3): CNC frezanje do dimenzije 1600 mm x 800 mm, CNC struženje do premera 500 mm, klasično struženje do premera 1300 mm dolžine 8 m. CNC potopno ter žično erodiranje do dimenzije 1000 mm x 650 mm višine 300 mm, ter tudi: merjenje in skeniranje na CNC 3D 5 koordinatnem merilnem stroju. V okviru te dejavnosti so referenčni proizvodi ventili ter črpalke za potrebe papirne industrije, trgovinska oprema (kot so blagajniški pulti), vhodni portomati, stojke. Med referencami se predstavlja tudi specialne dele za tobačno in kemijsko industrijo. 1 PA termoplastični material: poliamid. 2 PEI termoplastični material (polimer): Polyethylenimine; polietilenimin. 3 PEEK termoplastični material (organski termoplastični polimer): Polyether ether ketone; polieter eter keton. 4 CNC Computer Numerical Control (ang.); računalniško numerično krmiljenje. 5 3D Three-Dimensional (ang.), trodimenzionalno. 18

21 Slika 3: Splošna kovinska dejavnost v M&P Burja d.o.o. Vir: M&P Burja d.o.o., 2018 d Družba deluje na treh lokacijah. Največji proizvodni del je na sedežu podjetja v Krašnji. Na tej lokaciji je proizvodnja razdeljena na varilnico, merilnico, orodjarno, erozijo, obdelavo kovin na CNC strojih, pakirnico, skladišče. Na tej lokaciji je tudi proizvodni del za brizganje termoplastičnih mas. Na drugi lokaciji delo poteka na klasičnih strojih, ki so namenjeni za izdelovanje in popravilo strojnih elementov v obratu Karton Količevo. Poleg tega poteka na tej lokaciji razrez materiala za celotno podjetje. Tretja lokacija je novejša, na njej poteka le proizvodnja na CNC strojih. Na Sliki 4 je predstavljen organigram družbe, iz katerega je razvidno tudi izvajanje drugih poslovnih funkcij (nabava, prodaja, razvoj in računovodstvo ter vzdrževanje kot zunanje storitve). Slika 4: Organiziranost družbe M&P Burja d.o.o. Vir: M&P Burja d.o.o., 2018 a 19

22 3 PREDSTAVITEV PROIZVODA 3.1 OPIS GREDNIH VEZI IN PROIZVODOV IZ DRUŽINE NABA NABA je oznaka za skupino proizvodov, ki so si medsebojno podobni po namenu njihove uporabe. Gre za strojne elemente, ki jih razvrščamo med gredne vezi. Zaradi podobnosti teh proizvodov rečemo, da so proizvodi NABA družina proizvodov. Vsi proizvodi so namenjeni za zveze različnih gredi. Z njimi povežemo konca gredi v celoto in prenesemo vrtilno gibanje z gonilne na gnano gred. Vsak proizvod ima svoj namen uporabe ali drugačno obremenitev, ki jo mora vzdržati pri uporabi v različnih situacijah. Vsi ti dejavniki morajo biti upoštevani pri konstruiranju proizvoda. Tako pride do razlikovanja med proizvodi glede na vrsto materiala, po dimenzijah in tudi po načinu izdelave (odliti izdelki z dodatno obdelavo; proizvodi iz polnega materiala, izdelani z odvzemanjem materiala). V družini proizvodov NABA se pojavljajo materiali, kot so konstrukcijska jekla, nerjavna jekla in aluminijeve zlitine. Vsi ti materiali so razdeljeni v podskupine po nadaljnji delitvi vrste materialov. Nekateri jekleni proizvodi imajo predvideno še dodatno protikorozijsko zaščito z galvanskim nanosom cinka. Proizvodi se razlikujejo po velikosti, in sicer po zunanjem premeru od 100 mm do 300 mm in po končni dolžini od 12 mm do 150 mm. Pri velikem številu proizvodov so pri premeru izvrtine določene tolerančne zahteve, kot so: N7, H7, F7, G7. 6 Tolerance so določene tudi za širino utora za moznik (npr. H7). Oblika in velikost utora je odvisna od premera izvrtine in vrste predvidene zveze z mozniki. Le-te so določene v skladu s standardi. Nekatere izvedbe grednih vezi so prirejene tudi za zveze z zatičem ali z navojnim zatičem. Na Slikah 4 in 5 je prikazan primer povezave gredi z uporabo gredne vezi in moznika (Slika 4) ter zatiča (Slika 5). Na Sliki 7 je delavniška risba (z zakritimi podatki o kupcu) za primer gredne vezi iz družine proizvodov NABA. 6 N7, H7, F7, G7 oznake tolerance (dopustno odstopanje od nazivne mere) za izvrtine in druge notranje mere po tolerančnem sistemu ISO (SIST EN ISO 286-1:2010 in SIST EN ISO 286-2:2010/AC:2014): - črkovna oznaka: oznaka tolerančnega polja (nad, vmes ali pod ničelnico), - številčna vrednost: oznaka IT tolerančne stopnje. 20

23 Slika 5: Primer gredne zveze z moznikom Vir: Konstruktionsatlas.de, 2018 Slika 6: Primer gredne zveze z zatičem Vir: Konstruktionsatlas.de, 2018 Proizvodi iz družine NABA so namenjeni kot sestavni deli nekega strojnega sistema. Kot gredne vezi imajo izvrtine za vijake in/ali navojne izvrtine za povezovanje dveh grednih zvez in s tem dveh gredi. Poleg tega imajo tudi narejene navojne izvrtine ali sedeže utora za lažje sestavljanje in razstavljanje. Na proizvodih so izvrtine razdeljene v delilnem krogu. Število izvrtin se razlikuje glede na velikost in predvideno uporabo proizvoda. Pri nekaterih proizvodih so delilni krogi postavljeni na več različnih premerih in izvrtine tudi medsebojno zamaknjene pod določenim kotom. Proizvodi se glede načina izdelave medsebojno bistveno ne razlikujejo. Največja razlika je glede tega, ali so izdelani iz polnega materiala ali pa iz odlitka. 21

24 Slika 7: Primer gredne vezi iz družine proizvodov NABA za zvezo z zatičem Vir: M&P Burja d.o.o.,

25 3.2 TEHNOLOŠKI LIST Za kakovostno proizvodnjo določenega proizvoda, in pri tem tudi z ustrezno produktivnostjo, je potrebno vnaprej določiti vse tehnološke parametre. Le-ti so zbrani v t. i. tehnološki dokumentaciji. V primeru (relativno enostavnih) proizvodov NABA je ta dokumentacija v obliki tehnološkega lista. V njem je določeno zaporedje vseh operacij z določitvijo proizvodnega procesa. Prikazan je potek tega procesa od faze do faze oziroma od začetka do konca izdelave proizvoda. Primer tehnološkega lista za enega od proizvodov NABA je predstavljen na Sliki 8. Na tehnološkem listu je podano zaporedje izdelave proizvoda skozi proces: naročanje materiala, razrez, struženje, obdelava s posnemalno iglo, kontrola in pakiranje. Poleg opisa faz je včasih podan še način izdelave, opombe, krajša navodila itd. Na tehnološkem listu je omogočena identifikacija delovnega naloga s podatki o pripadajoči risbi, oznaka dokumenta, številka in količina naročila, rok za dokončanje. V nadaljevanju so podane rubrike za vpisovanje podatkov o vsakokratni realizaciji po fazah dela, kot si sledijo v primeru izdelave proizvoda iz polnega materiala: razrez, struženje, posnemanje, galvanizacija, kontrola in pakiranje. Za vsako fazo izdelave je potrebno izpolniti datum izdelave, čas izdelave in podpis delavca. S temi podatki se zabeleži uspešnost dela ter zagotovi pregled nad zgodovino dela po posameznih fazah izdelave. Zgodovina dela nam pomaga pri raziskovanju slabe kakovosti skozi proces proizvodnje, da se z vključevanjem izvajalcev odkrije vzroke za slabo kakovost. Datumi in količine ter čas izdelave in predvidene lokacije proizvodnje na tehnološkem listu omogočajo ustrezno organiziranje dela v proizvodnji. Na Sliki 9 je shematsko prikazana pot proizvodov skozi proces proizvodnje. 23

26 Slika 8: Tehnološki list za spremljanje proizvodov skozi proces proizvodnje Vir: M&P Burja d.o.o.,

27 Slika 9: Potek procesa proizvodnje izdelkov NABA po fazah izdelave Vir: Lasten 3.3 DELAVNIŠKA RISBA Delavniška risba (Slika 7) je načrt proizvoda s podanimi oblikami in dimenzijami za popolno določanje proizvoda. Risba proizvoda je narisana v 2D 7 predstavitvi. Na njej je pogled v narisu in prerezu. Mere za posamezne dimenzije so opremljene z znaki glede njihove pomembnosti, s tolerancami oz. dopustnimi odstopanji ter tudi z zahtevami za kvaliteto površine glede hrapavosti. Podatki v glavi risbe na Sliki 7 so zakriti zaradi poslovne skrivnosti. 7 2D Two-Dimensional (ang.), dvodimenzionalno. 25

28 Včasih ima risba proizvoda za boljšo predstavo končnega proizvoda dodano tudi sliko v 3D pogledu. Na Sliki 10 je simboličen prikaz izdelka v 2D in 3D pogledu. Na risbi je sicer proizvod podan v ustreznem številu pogledov in prerezov, z vsemi dimenzijami in drugimi podatki, ki so potrebne za določitev proizvoda in za izdelavo ter kontrolo. Dimenzije imajo svoja odstopanja, zato so podane tolerančne meje oziroma podatki, za koliko lahko dimenzije odstopajo. Vse vrednosti dimenzij so podane v milimetrih; če so dimenzije v drugih enotah, je to ustrezno označeno (npr. kot v º). Slika 10: Simboličen prikaz izdelka v 2D in 3D pogledu Vir: Alterzuim.si, 2018 Poleg predstavitve proizvoda mora imeti delavniška risba tudi pripadajočo glavo (Slika 11), kjer so navedeni vsi podatki, ki so potrebni za identifikacijo: same risbe, avtorja, podjetja in nastanka risbe; proizvoda in pripadajočega materiala; zahtev za proizvod glede dimenzij in dovoljenih odstopanj, glede hrapavosti površine; sledljivosti vseh sprememb na risbi. Na Sliki 11 je primer določitve zahtev za glavo delavniške risbe. 26

29 Slika 11: Osnovne zahteve za glavo delavniške risbe Vir: Glodež, 2010,13 27

30 4 PREDSTAVITEV PROIZVODNEGA PROCESA 4.1 NAROČANJE MATERIALA Kupec poda naročilo o vrsti proizvoda in količini ter s podatki o še drugih zahtevah. Iz tako pridobljenih podatkov od kupca mora podjetje izvesti proces za realizacijo naročila. Vse mora potekati tako, da bodo vse zahteve kupca izpolnjene in torej tudi, da bo kupec s proizvodi zadovoljen. To pomeni, da se mora zagotoviti kakovost. Proces izdelave proizvodov se začne z naročanjem materiala. Osnovni material za proizvode NABA, ki se izdelujejo iz polnega materiala, je največkrat nerjavno jeklo v palicah (Slika 12). Za naročanjem sta glavno vodilo tehnološki list s podatki o vrsti proizvoda, količini in rokih ter pripadajoča delavniška risba, v kateri so zapisani tudi vsi podatki glede materiala. Na risbi je zapisan material po standardnih oznakah in dimenzijski podatki. Če gre za novo vrsto materiala, je najprej potrebno poiskati primernega dobavitelja, ki bo najbolj optimalno izpolnjeval zahteve glede cene in kvalitete, prav tako seveda glede rokov in količine ter načina dobave. Dobavitelji se razlikujejo glede cene in kakovosti in zanesljivosti dobave. Če gre za naročilo proizvodov, ki so se že izdelovali, je lahko dobavitelj materiala že poznan oz. je lahko potrebni material že na zalogi. Na zalogi so lahko tudi že izdelani ali delno izdelani proizvodi. Za določitev potrebne količine materiala za konkretno naročilo je potrebno upoštevati količino in velikost (premer in dolžino) proizvoda ter tudi vse dodatke za obdelavo (razrez, struženje), izkoriščenost materiala (odpadek), vse odvisno od vrste proizvoda in predvidenega načina izdelave. Pri naročanju materiala je zelo pomembno, da material zagotovimo pravočasno, da ne pride do zastojev v proizvodnji. Poleg pravočasne dobave pa je enako ali pa še bolj pomembno, da je material kakovosten, tj. da ustreza vsem zahtevam, ki izhajajo iz delavniške risbe in tehnološkega lista in kot smo to določili dobavitelju pri naročilu. Imeti na zalogi material neustrezne kakovosti je slabše kot ga ne imeti. Da se to 28

31 prepreči, je potrebno zagotavljati kakovost pri naročanju (pravilni podatki) in pri prevzemanju (vhodna kontrola kvalitete). Predvsem pa je pomembno, da je za dobavitelja izbran subjekt, ki je sposoben zagotavljati kakovost. Da to dosežemo, moramo pri izbiri dobavitelja (nabava) izvesti ustrezno presojanje njegove sposobnosti. Slika 12: Material za proizvode NABA v obliki palic iz nerjavnega jekla Vir: Linster, 2018 Proizvodi v družini NABA se razlikujejo poleg dimenzij tudi po vrsti materiala, zato se naročajo različni materiali. Poleg aluminija so to največkrat različne vrste jekla, kot npr.: , , 9 St37-2, oz. C22 12 itd. Poleg naročanja materiala v obliki palic je potrebno v primeru proizvodov, ki se izdelujejo iz odlitkov, le-te naročiti v livarni. Z njo je sklenjena pogodba za dobavo odlitkov za proizvode iz družine NABA. V livarni potrebujejo ustrezno dokumentacijo in kokile oz. orodja za vlivanje proizvodov. Tako, kot je že navedeno pri naročanju in prevzemanju paličastega materiala, je tudi tu zelo pomembno zagotavljanje kakovosti s pravilno izbiro dobavitelja in ustrezno nerjavno jeklo sestave: Cr %, Ni 8,5-10,5 %, C max. 0,07 %; oznaka po DIN: X5CrNi18-9) nerjavno jeklo; oznaka po DIN: X2 CrNiMo St37-2 konstrukcijsko jeklo (oznaka po DIN), oznaka po EN 10027: S235JRG nelegirano (ogljikovo) jeklo. 12 C22 oznaka jekla (po EN)

32 organizirano in izvajano vhodno kontrolo. Seveda pa mora biti kakovost zagotovljena tudi že predhodno s popolno definicijo (pol)proizvoda. 4.2 VHODNA KONTROLA IN PREVZEM MATERIALA Za prevzem materiala je odgovoren vodja proizvodnje. Ta prevzame material tako, da pregleda dobavnico in dejanski prejem ter potrdi prejem oz. prevzem. V primeru odsotnosti vodje se ustrezna kontrola ne izvede in se samo potrdi prejem. Tehnološki list prevzema ne obravnava, prav tako tudi ne vhodne kontrole pred, pri ali po prevzemu. Za izvajanje vhodne kontrole je določen poseben obrazec (Slika 13). Ta obrazec OB je naslovljen kot Zapis o vhodni kontroli in ima določene podatke o pošiljki in sicer: dobavitelj oz. kooperant (zunanji izvajalec storitve), podatki o naročilu, številka dobavnice. Za prevzem je predviden datum in odločitev DA ali NE o ustreznosti materiala. Obrazec ima predviden tudi prostor za zapis o eventualni reklamaciji (material, namen, količina in ugotovljena napaka) in obrazložitev reklamacije ter tri možne rešitve: Materiala ni možno uporabiti. Material je potrebno dodelati. Material se prevzame. 30

33 Slika 13: Obrazec za zapis o vhodni kontroli Vir: M&P Burja d.o.o., 2018 a 31

34 4.3 ŽAGANJE IN ODLITKI Žaganje Žaganje poteka na NC 13 žagi. Primer takšne žage je na Sliki 14. Namenjena je za večjo serijo zaporednih rezov, ki jo krmili računalnik. Poleg krmiljenega odrezovanja ima tudi možnost ročnega odrezovanja. Za primerno krmiljenje NC žage je potrebno določiti in na stroju nastaviti ustrezne parametre. Za vse nastavitve je odgovoren delavec: za pravilno krmiljenje mora ustrezno nastaviti stroj in tudi med odrezovanjem nadzorovati vse dejavnike (parametre). Odgovornosti delavca so zelo velike. Če ni vse (pravilno in popolno) določeno v tehnološkem listu in na delavniški risbi, so tveganja za napake velika. Prav tako je delavec odgovoren za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. To pomeni, da mora v celoti upoštevati vsa navodila za varno delo, še posebej pri uporabi delovne opreme in drugih delovnih priprav na delovnem mestu. Varnost je potrebno zagotoviti pri manipulaciji z materialom. Delavec je odgovoren tudi za varnost drugih, ki se nahajajo v neposredni bližini delovnega mesta. Pri delu je delavec dolžan pravilno uporabljati osebno varovalno opremo, kot je določena za to delovno mesto. Vsi predhodno izvedeni ukrepi za varno delo, vsa navodila za varno delo in predpisana osebna varovalna oprema izhajajo iz ocene tveganja za to delovno mesto in ima delavec pravico, da je z njo seznanjen. 13 NC Numerical Control (ang.); numerično krmiljenje. 32

35 Slika 14: NC tračna žaga Vir: DoAll Sawing Products, 2018 b Delo na tračni žagi poteka na sledeči način: Za delo na žagi delavec prejme v skladišču material in od vodje proizvodnje delavniško risbo in tehnološki list, na osnovi katerega delavec nastavi parametre za žaganje. Naloga delavca je, da na osnovi dokumentacije (vrsta proizvoda in materiala, količina) preveri ustreznost materiala glede na njegovo označevanje in preveri tudi ustreznost količine potrebnega materiala. Material se pripelje v proizvodnjo z viličarjem ter se ga odloži na tla in pripravi za dvigovanje z mostnim dvigalom. Pred dvigovanjem mora delavec upoštevati ustrezna (varnostna) pravila in navodila za dvigovanje in transport paličastega materiala glede težišča in s tem stabilnosti bremena, glede mase in s tem ustreznosti privezovalnega sredstva. Z mostnim dvigalom delavec material dvigne na mizo NC žage. Naslednji postopek delavca je izbrati primeren žagin list glede na vrsto materiala in obliko zob. Ko izbere nov list, mora na žagi prejšnji list zamenjati z novim izbranim listom. Delavec ponovno preveri po tehnološkem listu in delavniški risbi, ali so vsi parametri nastavljeni pravilno glede na vrsto proizvoda in količino. V program vnese število odžaganih kosov in dolžino kosa. Pri dolžini mora upoštevati dodatek na dolžino za struženje. Dodatek za struženje se razlikuje glede na premer proizvoda 33

36 in zanesljivost oziroma točnost reza: pri manjših premerih je dodatek 2 mm, pri večjih premerih (od premera 200 mm do 300 mm) je dodatek 4 mm. Potrebno je tudi nastaviti parametre reza, kot so hitrost žage (m/min), podajanje (mm) in premer obdelovanca (mm). Pred začetkom delovnega procesa mora delavec preveriti, če je vse nastavljeno za kakovostno delo. Na koncu priprav za delo se pred žago nastavi zabojnik, kjer se bodo zbirali obdelovanci. Po končanem programu se žaga ustavi in čaka na ponovno nastavitev novega procesa. Delavec po končanem žaganju izpolni podatke na tehnološkem listu (datum, čas odrezovanja in podpis) Odlitki Odlitki so izdelani iz aluminijevih zlitin. Odlitki nastajajo v livarnah. Razlikujejo se po obliki, velikosti in načinu izdelave. Odlitke se lije v kokile, ki pa so lahko peščene za enkratno uporabo ali (v našem obravnavanem primeru) v obliki orodij za večjo serijo. Slika 15 je simbolična in predstavlja odlitke, na katerih je bila tudi že izvedena obdelava. Slika 15: Primer že obdelanega odlitka Vir: MOJSTROVINA, d.o.o.,

37 4.4 STRUŽENJE Način obdelave in uporaba obdelovalnih orodij Za delovni proces struženja se v zabojniku obdelovance (odlitke ali odžagane polizdelke) pripelje skupaj z delavniško risbo in tehnološkim listom v drugi obrat proizvodnje, kjer so locirane CNC stružnice. Podobno kot že pri žaganju, je potrebno za pravilno nastavitev obdelovalnega stroja iz tehnološkega lista razbrati številko pripadajoče risbe. Številka risbe pomaga poiskati shranjeni program in dokumentacijo, v kateri so že zapisani podatki za izbiro orodja, načina vpetja, tlak vpetja itd. Na stružnici za izdelke iz družine proizvodov NABA potekata dva različna postopka obdelave: za proizvode iz odžaganih polizdelkov in za odlitke. Vsak postopek obdelave ima drugačne nastavitve na stroju. Pri žaganih proizvodih se v 1. fazi z različnimi postopki odrezovanja izvaja obdelava površine na izdelku z grobim struženjem, vrtanjem središčne izvrtine; grobi obdelavi sledi še fina končna zunanja obdelava na zahtevane dimenzije in kvaliteto površine po delavniški risbi. Pri veliki večini proizvodov se v 1. fazi ne naredi končna obdelava na notranji izvrtini v sredini proizvoda, ki ima predpisano tolerančno odstopanje premera. Pri takšnem načinu se pusti dodatek za obdelavo v naslednji fazi. Po končani 1. fazi obdelave je potrebno ponovno nastaviti CNC stružnico za 2. fazo, v kateri se dokončno izvedejo še vse grobe in fine obdelave struženja na proizvodu. Naredijo se še izvrtine ali navojne izvrtine na obodu po določenem premeru; v tem primeru poteka postopek odrezovanja s pomočjo gnanega orodja. Obdelava odlitkov se razlikuje od izdelave proizvodov iz odžaganih polizdelkov. Groba obdelava se pri obdelavi odlitkov uporablja zelo redko. Pri odlitkih se obdeluje le določene površine na proizvodu. Nekatere izvedbe proizvodov ne potrebujejo vrtanja z gnanim orodjem, saj imajo izvrtine po obodu že izvedene pri litju v kokile. Za obdelavo proizvodov z odrezovanjem na stružnici se uporabljajo orodja z zamenljivimi ploščicami, ki so iz karbidne trdine. Vsi obdelovalni materiali, kot so nerjavna jekla, konstrukcijska jekla ali aluminijeve zlitine, potrebujejo za odrezovanje 35

38 orodje s primerno rezalno ploščico po sestavi in po obliki rezalnega robu. Primerna izbira rezalne ploščice zagotovi daljšo obstojnost orodja in kakovostno odrezovanje. Poleg orodij iz karbidnih trdin se uporabljajo tudi orodja iz materialov HSS 14 in HM. 15 Takšna orodja so značilna za svedre pri vrtanju in izdelavi navojev, ko je orodje na stružnici gnano. Pri družini proizvodov NABA se HSS orodja uporabljajo za izdelavo manjših izvrtin ali navojnih izvrtin na obodu grednih vezi. Različna orodja za odrezovanje, kot so simbolično prikazana na Sliki 16, so na stružnici vpeta na revolver, ki omogoča uporabo večjega števila orodij pri obdelavi. Skozi različne faze obdelave ali serije proizvodov se število in vrsta orodij spreminja z velikostjo in obliko proizvodov. V proizvodnji grednih vezi iz družine NABA se uporabljajo za obdelavo proizvodov z odrezovanjem na CNC stružnici naslednja orodja: zunanja noža za grobo in fino obdelavo, notranja noža za grobo in fino obdelavo, sveder z zamenljivimi ploščicami, orodje za zarezovanje žepov, gnano orodje za vrtanje izvrtin in vrezovanje navojev. Slika 16: Primer rezalnih orodij z zamenljivimi rezalnimi ploščicami Vir: Professional Manufacture Metal Lathe Cutting Tools, HSS High-Speed Steel (ang.); hitrorezna jekla. 15 HM Hard Metal (ang.); trda kovina. 36

39 Pri obdelavi zunanjih površin in pri izdelavi izvrtine v sredini gredne vezi se izvaja postopek odrezovanja, ko glavno gibanje opravlja obdelovanec, vpet v vpenjalni glavi stružnice. Smer vrtenja obdelovanca je odvisna od rezalnega orodja. Ostala gibanja (pomik, korak, globina rezanja, hitri gibi), ki so potrebna za odrezovanje, izvajajo orodja, ki so vpeta v revolverski glavi. Pri obdelavah izvrtin in izdelavi navojev z gnanim orodjem opravlja glavno vrtilno gibanje orodje; obdelovanec, vpet v vpenjalni glavi, pa miruje. Vpenjalna glava ima pri takšnem odrezovanju nalogo spreminjati kotni položaj obdelovanca za postopno izdelavo izvrtin po delilnem krogu na obodu grednih vezi. Pri takšnem odrezovanju je tudi možnost pomika oz. podajanja obdelovanca okoli osi, a pri tem še vedno opravlja glavno vrtilno gibanje gnano orodje. Za takšen način je potrebno primerno rezalno orodje, kot je frezalo. V proizvodnji izdelkov NABA se takšen postopek ne uporablja. Vsa gibanja in pomike ter glavno gibanje na CNC stružnici se izvajajo preko računalniškega programa, ki ga je potrebno ustrezno napisati oz. pri samem delu uporabiti enega od programov, ki so shranjeni v računalniku. Kljub temu, da so programi že napisani, je potrebno pred začetkom dela glede na vrsto oz. tip proizvoda preveriti glavne dejavnike, kot so: vrsta rezalnega orodja, rezalne hitrosti in drugi rezalni parametri, izhodiščni položaj orodja glede na obdelovanec, način vrtenja, pomik, pot orodja, način odrezovanja, zaustavitev stroja, menjava orodij, hitri gibi, rezalni gibi, opozorila med zaustavitvijo, hitrost, način umika orodij itd. Za zagotavljanje kakovosti pri odrezovanju oz. delu na CNC stružnici, kar pomeni doseganje zahtev na izdelku, kot so podane na delavniški risbi, je najbolj pomembno to, da je računalniški program za celotno obdelavo napisan povsem pravilno, kot to izhaja iz zahtev za proizvod na delavniški risbi in iz navodila za delo na stroju Nastavljanje CNC stružnice Vpenjalne glave Vpenjalne glave na CNC stružnici (simboličen prikaz vpenjalne glave je ne Sliki 17) imajo hidravlični način vpenjanja, ki omogoča enakomerne gibe pri vpenjanju. Pri takšnem načinu ni potrebno vsak obdelovanec centrirati posebej. Prednost 37

40 hidravličnega vpenjanja glede na starejši tradicionalni način z navojnimi čeljustmi je v zaščiteni zaprti vpenjalni glavi, kar preprečuje dostop odrezkov v notranjost in vpliv tega na vpenjanje. Za izbiro vpetja ima stružnica na voljo tri različne vpenjalne glave, ki se menjajo glede na vrsto obdelave. Vsaka vpenjalna glava ima določeno, za kaj se uporablja. Razlikujejo se med seboj po načinu vpenjanja. Prva glava je namenjena za večje premere obdelovancev in za grobo vpenjanje s trdimi čeljusti. Druga glava je namenjena za grobo vpenjanje obdelovancev manjših premerov in za fino vpenjanje obdelovancev večjih premerov. Tretja glava se največ uporablja za fino vpenjanje obdelovancev manjših premerov. Za izbiro vpenjanja ima stružnica dokumentacijo za nastavljanje stroja. Glavne razlike med vpenjalnimi glavami so: način vpetja vpenjalnih čeljusti, velikost in dimenzije čeljusti, premer vpenjanja itd. Slika 17: Primer vpenjalne glave z mehkimi čeljusti Vir: Haas Automation, Inc., 2018 a Vpenjalne čeljusti Vse glave imajo veliko različnih vpenjalnih čeljusti, ki se razlikujejo po premeru vpetja, lastnostih materiala oz. glede na to, ali gre za trdo ali mehko vpenjanje. Trdo vpenjanje se uporablja v 1. fazi obdelave ter je namenjeno za močno vpetje pod višjimi tlaki vpetja. Za trde vpenjalne čeljusti je značilno, da imajo na prijemalnem delu narejene nekakšne piramidne zobe (simboličen prikaz je na Sliki 18). Takšen način vpetja ima nalogo, da se piramide vtisnejo v obdelovanec. S tem načinom vpetja se poveča togost obdelovanca in se preprečuje, da bi pri velikih silah odrezovanja obdelovanec izpadel iz vpenjalnih čeljusti. 38

41 Slika 18: Primer trdih vpenjalnih čeljusti Vir: Indiamart, 2018 a, Mehke vpenjalne čeljusti (simboličen prikaz je na Sliki 17) se uporabljajo v drugi fazi obdelave. Naloga mehkih čeljusti je vpenjanje na že končno obdelanih površinah. Z mehkimi čeljustmi preprečujemo, da bi se poznal vtis čeljusti na proizvodu. Vtis povzročijo lahko tudi mehke vpenjalne čeljusti. Pri njih je potrebno upoštevati premer, ki mora biti enak premeru že obdelanega proizvoda. Posledično imamo zato več mehkih čeljusti, ki se razlikujejo po premeru vpetja. Vpenjalne površine mehkih čeljusti se lahko obnovi. Primer obnovitve mehkih čeljusti je razviden na Sliki 17, z rdečo barvo je prikazana možnost struženja čeljusti. Z odstranitvijo rdeče prostornine dobijo čeljusti sedež za vpenjanje povsem določenih obdelovancev. Vsak različen proizvod ima tako drugačen sedež vpetja. Razlikujejo se po dolžini in premeru vpenjalnega dela na čeljusti. Primer mehkih čeljusti je simbolično prikazan tudi na Sliki 19. Slika 19: Primer mehkih vpenjalnih čeljusti Vir: Tormach,

42 Revolver ali mesto rezalnih orodij Rezalna orodja se na CNC stružnici namestijo na revolverski glavi (simboličen prikaz je na Sliki 20). Orodja so oštevilčena, številke so vezane na programiranje. Revolver na stružnici, ki se uporablja za izdelavo grednih vezi iz družine NABA, ima možnost vpetja 12 različnih orodij. Na revolver se namestijo samo orodja, ki so določena v programu ali v dokumentaciji. Vsako odvečno ali napačno orodje lahko ovira proces odrezovanja. Napačna namestitev ter kasnejša uporaba takšnih orodij lahko poleg napak oz. poškodb na obdelovancu povzroči resne poškodbe in okvare na stroju. Programi so premišljeno napisani, preverjeni s simulacijo obdelave; preverjene so potrebne razdalje med orodji in izhodiščni položaji orodij. Rezalna orodja so nameščena na vpenjalih za orodje. Vpenjala se razlikujejo po vrsti rezalnih orodij ali načinu obdelave: imamo npr. vpenjala za svedre in vpenjala za rezalne nože. Pri rezalnih nožih se vpenjala razlikujejo glede na to, ali so orodja za zunanjo obdelavo, notranjo obdelavo ali čelno obdelavo. Poleg vpenjal za rezalna orodja se na revolver namešča tudi gnana orodja. V teh primerih obstaja na koncu vpenjalnega dela zobniški prenos, ki tako na izdelkih NABA omogoča vrtanje izvrtin po delilnem krogu ali frezanje po obdelovancu. Slika 20: Primer revolverja z nameščenimi rezalnimi orodji Vir: Victor GmbH,

43 4.4.3 Kontrola programa in zagon CNC stružnice Pred začetkom dela oz. pred zagonom programa za odrezovanje je potrebno najprej preveriti ustreznost programa glede na vrsto proizvoda oz. delavniško risbo. Po zagotovitvi, da so podatki v programu (koordinate) ustrezni glede na obliko oz. tip proizvoda, se preverijo še ostali parametri v programu, kot so: rezalne hitrosti, število orodij, pot orodij, izhodišče, velikost obdelovanca itd. Za vsako vstavljeno oštevilčeno orodje v revolverju CNC stružnice moramo s pomočjo orodnega lista preveriti pravilnost tipa, dimenzije in izhodiščnega položaja. Potrebno je preveriti tlak vpetja obdelovanca. Previsok tlak ni zaželen pri finih vpetjih, saj se lahko poškoduje površina obdelovanca. Pred zagonom stroja je potrebno narediti kontrolo ustreznosti programa glede na vrsto obdelovanca (tip gredne vezi NABA) in glede na vrsto orodij ter njihovo namestitev v revolverski glavi na stružnici (izhodiščni položaj). Nato se vstavi prvi obdelovanec in se nadzira vsak gib stroja do konca obdelave. Takšno kontrolo opravlja programer. Pri tem zmanjšujemo hitrost hitrih gibov, da lahko zaznavamo vsako najmanjšo napako. Pri prvem proizvodu je potrebno pri nastavitvah upoštevati vse dodatke h končnim dimenzijam. Pri preverjanju ustreznosti programa se na začetku dimenzije popravi za nekaj desetink mm, da je dovolj manevrskega prostora za kontrolo in usklajevanje na prvem kosu. Iz varnostnih razlogov oz. zaradi preprečitve poškodb orodja ali obdelovanca, npr. zaradi nepredvidenih obremenitev, ki so posledica nepopolne geometrije, se, če je to potrebno, izhodiščni položaj spremeni za nekaj (ca. 3) mm. Med obdelavo se preverja doseganje predpisanih mer in se na koncu obdelave ponovno nastavi orodje s potrebnim popravkom dimenzije, da se pri obdelavi proizvoda doseže končno zahtevano dimenzijo po delavniški risbi. Programer na začetnem kosu s kontrolo doseženih zahtev na izdelku po delavniški risbi pregleda pravilnost nastavitev orodij in to pred serijsko obdelavo še ustrezno korigira Merjenje in kontrola proizvodov med procesom izdelave Za izvajanje kontrole v procesu obdelave na CNC stružnici se uporablja merilna sredstva. Le-ta so med izvajanjem procesa različna. Izbirajo se npr. glede na velikost in vrsto neke dimenzije ter glede na natančnost te dimenzije (stopnje tolerančnega odstopanja). Na Slikah 21 in 22 so simbolično predstavljene različne vrste merilnih 41

44 sredstev, kot so mikrometri za notranje mere in pomično merilo za merjenje globin. V proizvodnji proizvodov NABA se uporabljajo naslednja merilna sredstva za kontrolo dimenzij: pomična kljunasta merila, višinsko merilo, zunanji mikrometri, notranji mikrometri. Merila se med seboj razlikujejo po vrsti merjenja, kot npr. kontrola premerov (notranji ali zunanji), kontrola dolžin, kontrola višin in globin ali pa istočasna kontrola vseh različnih mer. Največja razlika je med pomičnimi merili in mikrometri. Merila imajo možnost merjenja na več načinov in veliko daljšo dimenzijsko območje od mikrometrov. Za zahtevnejše merjenje se uporablja mikrometre, saj so namenjeni samo za določen način merjenja in imajo merilno območje zelo ozko. Merilno območje meril je enako ali daljše od 150 mm; merilno območje mikrometrov običajno ni večje od 25 mm. Prednost ožjega območja merjenja pri mikrometru je bolj natančno merjenje. Pri velikem številu različnih grednih vezi v družini proizvodov NABA in različnih dimenzijah je potrebno za izvajanje meritev večje število različnih mikrometrov, in sicer za notranje in zunanje mere ter dimenzijskih razredov od 15 mm do 120 mm. Slika 21: Mikrometri za notranje premere Vir: Storma,

45 Slika 22: Digitalno pomično merilo za merjenje globin Vir: PEMOS, d.o.o., 2018 Poleg meril se uporabljajo še kalibri (primer kalibra je na Sliki 23) za tolerančne luknje in kalibri za navoje. Kalibri za tolerančne luknje se razlikujejo po premeru in toleranci. Pri proizvodih NABA se največ pojavljajo tolerance: N7, H7, F7 in G7. Vsaka tolerančna dimenzija ima zgornjo in spodnjo mejo. Velikost in vrsta dopustnih odstopanj je odvisna od nazivne mere in od tolerančne stopnje IT (številčna vrednost tolerance) ter položaja tolerančnega polja (črkovna oznaka tolerance). Pri kontroli proizvodov z načinom merjenja mer s kalibrom se en proizvod preskusi vsaj dvakrat, saj ima kaliber kontrolna trna za zgornjo in spodnjo mejo konkretne tolerančne mere. Preskušanje poteka po pravilu, da mora trn s spodnjo tolerančno mejo iti v luknjo, trn z zgornjo tolerančno mejo pa ne. Slika 23: Primer kalibra s kontrolnima trnoma Vir: Meusburger, 2018 Vsaka ugotovljena večja odstopanja dimenzij od tolerančnih mej je potrebno analizirati in ustrezno ukrepati. Za to obstaja tudi posebno programsko orodje, s katerim se ustrezno kontrolira geometrijo na rezalnem orodju (ploščici), po potrebi se ploščica z obrabljenim rezalnim robom tudi zamenja in ponovno zagotovi pravilne geometrijske nastavitve na CNC stroju. 43

46 4.5 POSNEMANJE S POSNEMALNO IGLO Postopek obdelave z odrezovanjem s pomočjo posnemalne igle je namenjen za izdelavo utorov za moznik v skoznji luknji proizvoda. Glavni elementi stroja za posnemanje so: elektro motor, konstrukcija stroja, vpenjalni trn, posnemalna igla in pomični del stroja. Postopek poteka tako, da vstavimo vpenjalni trn na mesto vpetja na stroju. Trn se razlikuje po premeru izvrtine in širini posnemalne igle. Trn ima kanalno vodilo, po katerem potuje posnemalna igla tako, da jo stroj vleče skozi obdelovanec. Posnemalna igla je rezalno orodje s kvadratnim presekom in večjim številom zob rezalnih robov po dolžini igle. Rezalni robovi se medsebojno razlikujejo, saj gre za postopno odrezovanje na način, da vsak rezalni rob odvzame dodatno količino materiala glede na predhodnega. Posnemalne igle se medsebojno razlikujejo glede na obliko rezalnih robov in materiala, iz katerega je rezalni rob; glede na vrsto materiala, ki ga odrezujemo; glede na obliko in dimenzijo utora, ki ga izdelujemo; glede na dopustna odstopanja dimenzije utora Vse to je označeno na vsaki posnemalni igli posebej. Za pridobitev ustrezne globine utora si pomagamo z jeklenimi lističi. Le-te je potrebno ustrezno izbrati glede na debelino, širino in dolžino. Pri večjih utorih ne moremo z enim potegom narediti končne globine utora. V takem primeru moramo večkrat ponoviti postopek in pri tem podlagati lističe do zahtevane višine. Pri odrezovanju se uporablja olje za odrezovanje, ki prispeva h kvaliteti obdelane površine, povečuje obstojnost posnemalne igle in zmanjšuje potrebne sile za odrezovanje. Na Sliki 24 je predstavljen princip odrezovanja s posnemalno iglo. Slika 24: Primer izdelave utora za moznik s posnemalno iglo Vir: Hopwood Gears,

47 4.6 RAZIGLEVANJE Namen raziglevanja je odstraniti vse ostre robove, ki so nastali med obdelavo zaradi različnih vzrokov. Z raziglanjem preprečimo ureznine in izpolnimo zahteve glede oblike in površine. Že majhen del neraziglanega dela pri tesnih prilegih (ujemih) lahko pri vgrajevanju in medsebojnem sestavljanju grednih vezi le-to otežuje. Za raziglanje se uporablja veliko različnih orodij in postopkov: od majhnih do velikih pil in različnih oblik brusnega papirja, ročna orodja za raziglevanje itd. Ostri robovi lahko nastanejo zaradi nepravilne strojne obdelave, obrabe orodij ali pa stroj nima možnosti odstraniti ostrih robov. Na koncu vseh postopkov obdelave je potrebno narediti vizualni pregled ostrih robov in jih primerno razigliti. Pri tem mora delavec paziti na svojo varnost. Poleg ročnega raziglevanja se na proizvodih posnema robove slepih lukenj ter skoznjih ali navojnih izvrtin, izdelanih na vrtalnem stroju. 4.7 GALVANIZACIJA Nekateri proizvodi imajo zahtevano tudi dodatno protikorozijsko zaščito s postopkom galvanskega nanos cinka na površino proizvoda. Na delavniški risbi mora to biti ustrezno označeno. Debelino nanosa galvanske zaščite s cinkom na posameznih površinah je potrebno ustrezno upoštevati pri obdelavi izdelkov z odrezovanjem. Običajni nanos zaščite s cinkom na površine je v debelini 0,008 mm. Če imamo tako zaščitene npr. izvrtine, je potrebno pri obdelavi zagotoviti premer večji za 0,016 mm. 4.8 MERILNICA IN KONTROLA PROIZVODOV Po vseh končanih postopkih strojnih in ročnih del (z odrezovanjem) se proizvode pregleda v merilnici. Merilec oz. kontrolor iz delavniške risbe razbere zahtevano obliko proizvoda ter zahteve glede natančnosti dimenzij. Namen meritev je pregled kakovosti proizvodov že pred odpremo kupcu in s tem preprečitev njihove zavrnitve s strani kupca oziroma reklamacije proizvodov. S tem organizacija poveča zadovoljstvo in zaupanje kupca. Naloga kontrolorja v merilnici je, da pregleda vse dimenzije ter zabeleži rezultate meritev. Na merilnem poročilu (Slika 26) kontrolor izpolni podatke o oznaki proizvoda, dimenzije z določenimi tolerancami in rezultate merjenja. Za merjenje proizvodov iz delovnega procesa kontrolor izvaja začetno, vmesno in končno 45

48 kontrolo. To je odvisno tudi od količine proizvodov. Pri proizvodih družine NABA kontrolor naredi 100-odstotno kontrolo dimenzij s toleranco, kot je npr. notranji premer izvrtine za gred; ostale manj zahtevne dimenzije pregleda naključno. Poleg končne kontrole kontrolorja morajo delavci izvajati (samo)kontrolo proizvodov med delovnim procesom. Delavci morajo zagotavljati kakovost tudi s tem, da nadzirajo vse vplivne dejavnike procesa in po potrebi ustrezno ukrepajo. Pri merjenju proizvodov (iz družine NABA) se uporabljajo naslednja merilna sredstva: kontrolni trn, zunanji in notranji mikrometer, pomično kljunasto merilo, višinsko merilo itd. Na Sliki 25, ki je simbolična, imamo prikaz različnih merilnih sredstev, kot se jih tudi uporablja pri kontroli proizvodov NABA. Slika 25: Primeri merilnih sredstev Vir: Indiamart, 2018 b 46

49 Kontrolor mora zagotavljati, da imajo vsi v procesu proizvodnje brezhibna merilna sredstva. Za zagotavljanje ustreznosti oz. točnosti merilnih sredstev kontrolor izvaja redne kontrole merilnih sredstev. Slika 26: Kontrolni list za preverjanje proizvodov v merilnici Vir: M&P Burja d.o.o., 2018 a 47

50 S pregledovanjem proizvodov kontrolor izvede popoln pregled dosežene kakovosti dela v vseh fazah obdelave. Če se ugotovi kakršnokoli odstopanje od zahtev na delavniški risbi, se proizvode vrne na popravilo, in sicer na lokacijo, kjer naj bi nastala napaka. Če proizvoda ni možno več popraviti, je to izmet. Včasih je potrebno narediti dodaten ali nov postopek samo za popravilo, saj z obstoječim postopkom ni možno odpraviti napake ali pa bi to trajalo predolgo in nekakovostno. Merilec (kontrolor) lahko svetuje, kje so največja odstopanja od zahtev, in s tem na delovno mesto sporoči potrebne ukrepe za izboljšanje kakovosti (sprememba postopkov dela in/ali sprememba načina kontrole). Na koncu, ko kontrolor potrdi ustreznost proizvodov, se pristopi k pripravi za dostavo kupcu. 4.9 PAKIRANJE Zadnja faza dela v proizvodnem procesu je pakiranje proizvodov za transport do odjemalca. Pred pakiranjem proizvodov se jih mora še temeljito očistiti, saj se na njih še vedno nahaja kakšen droben ostanek iz proizvodnega procesa. Na proizvodih ne smej biti več ostankov oz. sledi: Emulzije in olj za odrezovanje, odrezkov, zapisov (flomaster), ki so nastali v procesu izdelave. Za čiščenje se uporabi stisnjeni zrak oz. ustrezno orodje za izpihovanje ter čiste suhe krpe. Poleg orodij za čiščenje se uporabi še čistilo za odstranjevanje zapisov. Vsi očiščeni proizvodi dobijo nalepko za identifikacijo. Pred pakiranjem proizvodov v škatle se jeklene proizvode vedno zaščiti s protikorozijskim oljem. Pakiranje proizvodov je zaradi ročnega prenašanja omejeno z maso do 20 kg. Različne proizvode iz družine NABA (različni so po velikosti, materialu in masi) se pakira ali pripravlja na transport do odjemalca na različne načine: Manjši proizvodi so pakirani v škatle primernih dimenzij po več skupaj. Večji proizvodi so zaviti v povoščeni papir za pakiranje in v embalažno folijo (3 mm) ter zapakirani posamično v škatle. Odlitki so zloženi tesno skupaj v zaboju. 48

51 5 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROIZVODA IN PROIZVODNEGA PROCESA 5.1 POJEM KAKOVOSTI V literaturi najdemo veliko definicij, ki opredeljujejo pojem kakovosti. Za napredek kakovosti so veliko prispevali posamezniki, ki so avtorji pojmov, pristopov, metod in dejavnosti. S svojimi teoretičnimi spoznanji so prenašali teorijo v prakso za boljšo kakovost. Nekateri od najpomembnejših avtorjev na področju kakovosti so: Deming, Juran, Feigenbaum, Crosby in Ishikawa (Lah, 2009). Definicij kakovosti je toliko, kolikor je avtorjev, ki so se ukvarjali z reševanjem tega problema. Vse definicije so bolj ali manj usmerjene v rezultate (proizvode) dela oziroma v rezultate procesov, ki so namenjeni izpolnjevanju in zadovoljevanju potreb odjemalcev (uporabnikov). Najbolj uporabljena definicija v praksi je opredeljena v standardu ISO 9000: Sistemi vodenja kakovosti Osnove in slovar:»kakovost je stopnja, v kateri skupek svojstvenih karakteristik izpolnjuje zahteve.«pri tem pa ne smemo pozabiti, da mora organizacija zahteve kakovosti včasih šele z raziskovanjem trženjskega okolja tudi sama ugotoviti in jih zapisati. Sicer pa je kakovost po nekaterih drugih definicijah (Dulc, 2018) tudi: skladnost z zahtevami in pričakovanji (družbenega okolja, zainteresiranih strani, odjemalcev, kupcev, uporabnikov ); koordinirane aktivnosti v vsaki organizaciji, ki so vezane na: planiranje, nadzor, zagotavljanje in izboljševanje kakovosti proizvodov in procesov cilji kakovosti, ki si jih organizacija postavi, morajo biti doseženi na maksimalno učinkovit način. 16 ISO 9001:2015 Mednarodni standard: Sistemi vodenja kakovosti Osnove in slovar; standard je prevzet tudi kot evropski in slovenski standard (SIST EN ISO 9000:2015). 49

52 5.2 ZGODOVINA KAKOVOSTI Začetki razvoja kakovosti (s tem pa tudi standardov kakovosti) segajo daleč v zgodovino. Že okrog leta 1900, ko se pojavijo začetki delitve dela in industrijska proizvodnja, se oblikujejo prve službe kontrole kakovosti. Pred drugo svetovno vojno se začnejo pri velikoserijski proizvodnji uporabljati statistične metode za ugotavljanje napak, po drugi svetovni vojni pa že metode za preprečevanje napak. V 60. letih se začne odgovornost za kakovost prenašati še na druge službe v podjetju. Skrb za kakovost se prenaša na vse zaposlene. Govorimo o integralni kontroli kakovosti v procesih, o (stalnem) izboljševanju kakovosti in danes vse več tudi o odličnosti. Pomen kakovosti se je skozi zgodovino spreminjal (Slika 27 in Slika 28). V industrijskem načinu proizvodnje so nastale tri stopnje kakovosti: kontrola kakovosti QC, 17 zagotavljanje kakovosti QA, 18 stalno izboljševanje kakovosti CQI. 19 Slika 27: Razvoj kakovosti skozi čas Vir: Lah, 2009, 7; prirejeno po: Marolt in Gomišček, QC Quality Control (en); nadzor kakovosti; prepoznavanje napak. 18 QA Quality Assurance (en); zagotavljanje kakovosti; preprečevanje napak na izdelkih in storitvah. 19 CQI Continuous Quality Improvement (en); stalno izboljševanje kakovosti. 50

53 V današnjem času se uporabljajo v praksi vse tri stopnje za zagotavljanja kakovosti. Za napredek kakovosti so veliko prispevali posamezniki (Deming, Juran, Feigenbaum, Crosby in Ishikawa), ki so avtorji pojmov, pristopov, metod in dejavnosti. S svojimi teoretičnimi spoznanji so prenašali teorijo v prakso za boljšo kakovost (Lah, 2009). Slika 28: Razvoj kakovosti skozi zgodovino Vir: Varga, STANDARDI KAKOVOSTI Za področje vodenja kakovosti obstaja veliko različnih standardov. Najbolj poznana sta ISO in ISO Gre za mednarodna standarda ISO, 22 ki sta bila oba 20 ISO 9000 Mednarodni standard: Sistemi vodenja kakovosti Osnove in slovar; standard je prevzet tudi kot evropski in slovenski standard (SIST EN ISO 9000:2015). 21 ISO 9001:2015 Mednarodni standard: Sistemi vodenja kakovosti Zahteve; zadnja izdaja standarda je bila v letu 2015; standard je prevzet tudi kot evropski in slovenski standard (SIST EN ISO 9001:2015). 22 ISO v vseh jezikih enotna kratica za mednarodni standard, ki je izvedena iz grške besede isos, ki pomeni enak; tudi kratica za mednarodno organizacijo za standardizacijo (ang.: International Organization for Standardization). 51

54 nazadnje posodobljena leta 2015, prevzeta sta bila tudi kot evropska standarda EN 23 (EN ISO) 24 in tudi kot slovenska standarda SIST 25 (SIST EN ISO) Standard SIST EN ISO 9000:2015 Standard SIST EN ISO 9000:2015 opisuje temeljne pojme in načela vodenja kakovosti, ki so splošno uporabni za (SIST EN ISO 9000:2015, 2017): organizacije, ki si z uvedbo sistema vodenja kakovosti prizadevajo za trajen uspeh; odjemalce, ki želijo zaupati v zmožnost organizacije, da stalno zagotavlja izdelke in storitve, ki so skladni z zahtevami; organizacije, ki želijo zaupati svoji dobaviteljski verigi, da bodo njihove zahteve za izdelke in storitve izpolnjene; organizacije in zainteresirane strani, ki želijo s pomočjo skupnega razumevanja besedišča, ki se uporablja na področju vodenja kakovosti, izboljšati komuniciranje; organizacije, ki izvajajo ugotavljanje skladnosti po zahtevah ISO 9001:2015; ponudnike usposabljanja, ocenjevanj in svetovanja na področju vodenja kakovosti, razvijalce sorodnih standardov. V tem mednarodnem standardu so navedeni izrazi in definicije, ki se uporabljajo v vseh standardih vodenja kakovosti in sistema vodenja kakovosti, ki jih je razvil tehnični odbor ISO/TC 176. Ta mednarodni standard določa zahteve za sistem vodenja kakovosti, kadar mora organizacija dokazati svojo zmožnost, da dosledno zagotavlja izdelke ali storitve, ki izpolnjujejo zahteve odjemalcev ter veljavne zahteve zakonodaje in želi izboljšati zadovoljstvo odjemalcev z uspešno uporabo sistema, vključno s procesi za izboljševanje sistema in z zagotavljanjem skladnosti z zahtevami odjemalcev ter veljavnimi zahtevami zakonodaje. Vse zahteve tega mednarodnega standarda so splošne in naj bi veljale za vse organizacije, ne glede na njihovo vrsto, velikost in izdelek ali storitev, ki ju zagotavljajo (ISO 9000:2015, 2017). 23 EN (fr.: Norme Europeene), (ang.: European Norm); Evropski standard. 24 EN ISO Evropski standard EN, ki je nastal s prevzemom mednarodnega standarda ISO. 25 SIST Slovenski inštitut za standardizacijo, tudi oznaka za slovenski standard. 26 SIST EN ISO Slovenski standard SIST, ki je nastal s prevzemom evropskega standarda EN ISO. 52

55 5.3.2 Standard SIST EN ISO 9001:2015 Sistem vodenja kakovosti standard SIST ISO 9001:2015 izhaja iz odnosa odjemalec dobavitelj in nam podaja zahteve za tiste aktivnosti, ki jih mora organizacija izvajati, da bi zanesljivo izpolnila potrebe in zahteve odjemalcev za proizvod ali storitev. Ta mednarodni standard določa zahteve za sistem vodenja kakovosti, kadar mora organizacija (SIST EN ISO 9001:2015, 2017): dokazati svojo zmožnost, da dosledno zagotavlja izdelke ali storitve, ki izpolnjujejo zahteve odjemalcev ter veljavne zahteve zakonodaje, in želi izboljšati zadovoljstvo odjemalcev z uspešno uporabo sistema, vključno s procesi za izboljševanje sistema, zagotavljanjem skladnosti z zahtevami odjemalcev ter z veljavnimi zahtevami zakonodaje. Vse zahteve tega mednarodnega standarda so splošne in naj bi veljale za vse organizacije ne glede na njihovo vrsto, velikost in izdelek ali storitev, ki ju zagotavljajo. 27 Cilj je izboljšati zadovoljstvo odjemalcev z učinkovito uporabo sistema vodenja kakovosti. Standard poudarja usmerjenost organizacije k odjemalcu in objektiven pristop vodstva k odločanju. Če hoče organizacija pridobiti zaupanje stranke, morajo biti med njima vzpostavljeni taki odnosi, da prinašajo obojestransko korist. 5.4 DRUGA ORODJA ZA VODENJE KAKOVOSTI V praksi se v podjetjih za zagotavljanje kakovosti poleg standardov za realizacijo učinkovitejšega obvladovanja in izboljševanja kakovosti uporablja še druga orodja kakovosti, kot so različne metode in pristopi (Dulc, 2016; Dulc, 2018): TQM 28 sodobni pristop vodenja in uporaba metod izboljševanja poslovanja kot nuja. Predstavlja predpogoj za uspešen tržni nastop organizacije. Osnovna ideja 27 Izraza»izdelek«ali»storitev«se v tem mednarodnem standardu nanašata samo na izdelke in storitve, ki so namenjeni odjemalcu oziroma ki jih odjemalec zahteva. 28 TQM Total Quality Management (en); Celovito obvladovanje kakovosti. 53

56 je, da se reševanje problemov zamenja s preprečevanjem le-teh in pripelje na trg odlično kakovost, v procesih pa se minimizira stroške zaradi nekakovosti na nič. Metoda 8D 29 način reševanja problemov (reklamacij), ki nam omogoča poiskati temeljni vzrok in uvajanje ustreznih ukrepov za njegovo rešitev ter prepreči ponovno pojavitev. Brainstorming skupinska tehnika za generacijo čim večjega števila novih idej za rešitev določenega problema (tudi:»možganska nevihta«,»nevihta idej«). Demingov krog, ki ga označujemo kar z angleškimi kraticami PDCA 30 temelji na tem, da vsako aktivnost najprej planiramo, nato naredimo, preverimo, kako je narejena, in po potrebi ustrezno ukrepamo. Gre za iterativni način vodenja v štirih korakih za stalno izboljševanje procesov: planiraj izvedi nadziraj ukrepaj. Diagram Ishikawa diagram vzrokov in posledic, s katerim dokumentiramo vse dejavnike, ki pripomorejo k določenim okoliščinam ali vplivajo nanje, torej vse vzroke, ki vodijo do določenega učinka. Ta diagram imenujemo tudi diagram ribje kosti (»fishbone«diagram) ali diagram lastnosti. Pareto analiza osredotočenje na ključne probleme. Pareto diagram histogram, ki je urejen glede na frekvenco pojavov, pri katerem vzroke ali probleme razvrstimo po vrednosti. V-P analiza vzorčno-posledična analiza: v timskem delu nam omogoča prepoznavanje, raziskavo in transparenten prikaz vseh možnih vzrokov v zvezi s problemom ali stanjem, da bi se odkrili izvorni vzroki. FMEA 31 metoda preventivne in kvalitativne analize; analiza možnih napak, njihovo zgodnje odkrivanje, proučevanje posledic in odpravljanje vzrokov pri načrtovanju proizvoda (DFMEA) 32 ali procesa (PFMEA) D metoda, ki jo uporabljamo za timsko ali individualno reševanje problemov po osmih sistematičnih korakih. Metoda je najbolj razširjena v avtomobilski industriji. 30 PDCA (ang. Plan Do Check Act); Demingov krog določa proces (vodenje, korake) nenehnega izboljševanja, ki ga lahko zaznamo pri vseh oblikah strukturiranega delovanja in napredka organizacije. 31 FMEA Failure Modes and Effects Analysis (ang.); analiza možnih napak in posledic. 32 DFMEA Design Failure Mode and Effects Analysis (ang.); analiza možnih napak in njihovih posledic v fazi načrtovanja (razvijanja). 33 PFMEA Process Failure Mode and Effect Analysis (ang.); analiza napak in posledic v fazi procesa izdelave. 54

57 5 Why 34 metoda petih vprašanj za ugotavljanje vzrokov nastanka napak. SPC 35 metoda statističnega nadzora procesa. S tem orodjem obvladujemo variacije v procesu z uporabo kontrolnih kart, vzorčenja, kazalcev sposobnosti procesa. EFQM 36 gre za model odličnosti EFQM kot splošen in neobvezujoč okvir, ki temelji na devetih vsebinskih področjih oziroma rezultatih, ki jih je potrebno obravnavati pri analizi vsake organizacije. Organizacija, ki želi biti uspešna, ne glede na sektor, velikost, strukturo ali zrelost, mora vzpostaviti ustrezen sistem upravljanja oziroma celosten model poslovanja. Model odličnosti EFQM je tako ena izmed možnosti in predstavlja praktično orodje, ki organizacijam omogoča oceniti, kje na poti odličnosti so, kje imajo še priložnosti, jih usmerja k ciljnemu razmišljanju in povezovanju ter daje osnovno strukturo sistema menedžmenta organizacije. 5.5 IZRAZI IN DEFINICIJE SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI Izrazi in definicije s področja vodenja kakovosti so določeni v standardu ISO 9001:2015. Najbolj pogosti izrazi so (Koubek, 2015): najvišje vodstvo oseba ali skupina ljudi, ki na najvišji ravni usmerja in obvladuje organizacijo; svetovalec za sisteme vodenja kakovosti oseba, ki z nasveti in informacijami pomaga organizaciji pri realizaciji sistema vodenja kakovosti; organizacija oseba ali skupina ljudi, ki ima lastne funkcije z odgovornostmi, pooblastili in odnosi za doseganje ciljev; odjemalec oseba ali organizacija, ki bi lahko prejela ali ki prejme izdelek ali storitev, ki je tej organizaciji namenjena ali ki ga ta zahteva; ponudnik ali dobavitelj organizacija ali posameznik, ki priskrbi proizvod ali izvede storitev; 34 5 zakaj (ang. 5 Why) metoda spraševanja, ki vodi k identifikaciji osnovnega vzroka ali vzrokov problema. 35 SPC Statistical Process Control (ang.); statistična kontrola procesa. 36 EFQM European Foundation for Quality Management (ang.); tudi: sistem vodenja s poslovno odličnostjo, v Sloveniji poznan kot PRSPO: Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost. 55

58 zunanji ponudnik ali zunanji dobavitelj ponudnik proizvodov, ki ni del organizacije; planiranje kakovosti del vodenja kakovosti, osredotočen na zastavljanje ciljev kakovosti in na opredelitev potrebnih izvedbenih procesov ter pripadajočih virov za doseganje ciljev kakovosti; zagotavljanje kakovosti del vodenja kakovosti, osredotočen na vzbujanje zaupanja, da bodo zahteve o kakovosti izpolnjene; obvladovanje kakovosti del zagotavljanja kakovosti, osredotočen na izpolnjevanje zahtev o kakovosti; dokumentirane informacije informacije, ki jih mora organizacija obvladovati in vzdrževati, ter medij, ki jih vsebuje; kontekst organizacije organizacija mora opredeliti, katera zunanja in notranja vprašanja so pomembna za njen namen in njeno strateško usmeritev ter katera vplivajo na njeno zmožnost doseganja predvidenih rezultatov njenega sistema vodenja kakovosti; kakovost stopnja, na kateri skupek svojstvenih lastnosti izpolnjuje zahteve za proizvod (izdelek in storitev), proces, organizacijo; sistem vodenja kakovosti sistem za vzpostavljanje politike, ciljev in procesov za doseganje teh ciljev; zainteresirane strani osebe ali organizacije, ki lahko vplivajo na odločanje ali dejavnost, na katere lahko vpliva odločitev ali dejavnost organizacije ali ki se lahko čutijo pod njenim vplivom. 5.6 VODENJE KAKOVOSTI Znotraj poslovanja podjetja, za katerega je npr. značilna materialna proizvodnja, potekajo različni procesi. Za njegovo delovanje in doseganje ciljev je potrebno načrtovati, izdelovati in prodajati izdelke in storitve (proizvode). Poleg tega je v to poslovanje vključeno tudi vzdrževanje infrastrukture s pomočjo operativnih dejavnosti, kar vse je medsebojno smiselno povezano s procesi. Vodenje kakovosti pri tem pomeni, da je potrebno v vseh procesih, ki se odvijajo v podjetju, skrbeti, da se odvijajo medsebojno povezano, v skladu z načrtovanjem, za doseganje načrtovanih ciljev. Operativno vodenje kakovosti se razdeli v naslednja področja (Lah, 2009, 51): 56

59 planiranje in razvijanje, nabava, proizvodnja, prodaja, zagotavljanje kakovosti, stalno izboljševanje. Vodenje kakovosti (Slika 29) se tako razdeli na planiranje, obvladovanje, zagotavljanje in izboljševanje kakovosti. Pojme se lahko v praksi hitro zamenja med sabo, zato je dobro poznati njihov pomen in definicije. Slika 29: Pojmi, povezani z vodenjem kakovosti Vir: Lah, 2009; prirejeno po: ISO 9000: Planiranje kakovosti Gre za del vodenja kakovosti, ki je osredotočen na zastavljanje ciljev kakovosti in na opredelitev potrebnih izvedbenih procesov ter pripadajočih virov za doseganje ciljev kakovosti (Koubek, 2015). Najprej je potrebno poiskati potrebe in pričakovanja odjemalcev. Sledi določitev zahtev kakovosti pri oblikovanju proizvodov. Naslednji korak je načrtovanje, razvoj in oblikovanje procesov. Razvite proizvode in procese je potrebno verificirati glede na izpolnitev zahtev kakovosti, kakor tudi glede na zmožnost izpolnitve potreb odjemalcev (Lah, 2009). 57

60 Aktivnosti planiranja kakovosti imajo poseben pomen v vodenju kakovosti. Cilji planiranja kakovosti so notranji in zunanji. Zunanje planiranje kakovosti je uresničitev in potrditev zahtev kakovosti tržišča ali odjemalca. Notranje planiranje kakovosti pa je usmerjeno v zagotovitev izvedljivosti zunanjih ciljev. Pri tem se upošteva organiziranost, sposobnost zaposlenih in ostalih dejavnikov. Najbolj pomemben del poslovanja neke organizacije je njeno razvijanje. Govorimo o procesu razvijanja kot osrednjem delu t. i. trženjskega procesa kot temeljnega procesa v organizaciji (Dulc, 2016). Nov proizvod nastane v več razvojnih stopnjah. Večina avtorjev, ki obravnavajo razvijanje, pri tem povzemajo Kotlerjevo 8-stopenjsko razvijanje (Slika 30). Te stopnje so sledeče (Kotler, 2003): 1. iskanje idej, 2. ocenjevanje idej, 3. oblikovanje in testiranje konceptov, 4. strategija trženja, 5. analiza poslovanja, 6. razvoj proizvoda, 7. testiranje na trgu, 8. uvedba na trg. 58

61 Slika 30: Proces razvijanja v osmih stopnjah po Kotlerju Vir: Dulc, 2016 Takšen pristop k razvijanju, kot je predstavljen na Sliki 30, je povzet tudi že v točki 8.1 (Planiranje in obvladovanje delovanja) in potem tudi 8.3 (Snovanje in razvoj ) v novi izdaji standarda ISO 9001:2015 (Koubek, 2015). Nujno je potrebno razlikovati med razvijanjem proizvoda in razvojem izdelka: razvijanje proizvoda je mnogo širši proces, razvoj izdelka je le njegov ožji del, ko se takrat, kadar imamo za končni proizvod tudi svoj lasten izdelek, le-tega operativno razvije, da ga lahko realiziramo v lastni proizvodnji. Proizvod zajema izdelke in storitve. Gre za (končni) rezultat (celotnega) poslovnega procesa, ki ima za cilj zadovoljitev potreb ali zahtev končnega odjemalca (kupca ali uporabnika, zainteresiranih strani, okolja). Izdelek je rezultat (samo) proizvodnega (izdelovalnega) procesa, ki se običajno zaključi v skladišču. Da izdelek kot proizvod konča pri odjemalcu, so poleg proizvodnje potrebne še različne storitve v drugih delih poslovnega procesa (v logistiki, trženjskem komuniciranju, prodaji, montaži, preskušanju, šolanju, zagonu, servisiranju ). 59

62 Pravimo, da je: proizvod = izdelek + storitev. Proizvod tako obravnava tudi prenovljeni standard ISO 9001:2015 (Dulc, 2016). Za razvijanje izdelkov, storitev in procesov se lahko naloge razdeli po naslednjih korakih: prepoznavanje potreb in pričakovanj (želje odjemalcev); spreminjanje pridobljenih podatkov v zahteve za kakovost izdelkov in storitev; razvijanje izdelkov in storitev (določanje izdelkov in storitev, izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije, zahteve za dobavitelje, zahteve za zunanje izvajalce, določanje prodajnih poti in distribucije ); seznanjanje z zahtevami za izdelke in storitve vseh deležnikov v delovanju podjetja (prodaja, nabava, proizvodnja, kontrola kakovosti, distribucija ); razvijanje procesov za realizacijo izdelkov in storitev; v razvijanju procesov tudi razvijanje (usposabljanje) zaposlenih in zagotavljanje drugih virov za izvajanje dejavnosti; zagotavljanje, da se bodo procesi izvajali skladno s postavljenimi zahtevami in da se bodo izpolnjevale od odjemalcev postavljene zahteve za izdelke in storitve. Cilje kakovosti je potrebno planirati in nadzirati njihovo doseganje pri izvajanju, tudi konkretne rezultate kakovosti Obvladovanje kakovosti Obvladovanje kakovosti je po ISO 9001:2015 del vodenja kakovosti, ki je osredotočeno na izpolnjevanje zahtev kakovosti. Razlikujemo (Lah, 2009) med posrednim in neposrednim načinom obvladovanja kakovosti. O posrednem načinu govorimo, ko zagotavljamo usposobljenost zaposlenih in sposobnost delovnih sredstev za izpolnjevanje zahtev. Neposredno obvladovanje kakovosti predstavljajo aktivnosti, ki jih izvajajo zaposleni z delovnimi sredstvi za izpolnjevanje zahtev kakovosti. S podrobno analizo procesov, izdelkov in storitev se ugotovi aktivnosti, ki se ponavljajo. Vsebina dela se pri ponovitvah sicer spreminja, koraki ali aktivnosti procesa 60

63 pa se ponavljajo. Cilj obvladovanja kakovosti je doseganje skladnosti proizvodov z zahtevami, in sicer z obvladovanjem kakovosti procesa. Obvladovanje pomeni preprečevanje napak, kot so izmet in popravljanje slabih proizvodov. Bolje kot poznamo aktivnosti ali korake v procesu, bolje bomo obvladovali proces na vseh manjših dejavnikih Zagotavljanje kakovosti Definicija zagotavljanja kakovosti po ISO 9001:2015 je del vodenja kakovosti, ki je osredotočen na vzpostavljanje zaupanja, da bodo zahteve za kakovost izpolnjenje. Za zagotovitev kakovosti proizvodov in procesov ni dovolj samo planiranje in obvladovanje kakovosti; procesi morajo biti ustrezno podprti za preprečevanje vseh tveganj. V okviru vodenja kakovosti mora zato delovati t. i. obvladovanje tveganj. Namen tega je preprečevati pojave neskladnosti in zmanjševanje posledic le-teh. To se izvaja s pomočjo (Lah, 2009): zmanjševanja verjetnosti pojava neskladnosti in zmanjševanja njihovega učinka. V procesih se pojavljajo nevarnosti neskladnosti, ki lahko povzročijo naslednje težave (Lah, 2009): visoki stroški garancije, primeri odgovornosti zaradi proizvodov, vračanje proizvodov (reklamacije), izguba ugleda, zmanjšana prodaja, izgube tržnih deležev. V organizaciji lahko zaradi neskladnosti poleg tega nastanejo še: težave pri dobavi, dodatna dela, izmet, ponovitev del, ki vodijo k višjim stroškom. Za preprečevanje neskladnosti je potrebno obvladovati tveganja s kakovostnim vodenjem, katerega namen je preprečiti pojave in zmanjšati posledice. Izvaja se s pomočjo zmanjševanja verjetnosti pojava neskladnosti in zmanjševanja njihovega učinka. Neučinkovito zmanjševanje in preprečevanje mora biti omejeno ali zavarovano (Lah, 2009). Za zagotavljanje kakovosti se v organizacijah držijo naslednjih ukrepov (Lah, 2009): 61

64 dobavljanje proizvodov brez napak; zagotavljanje dobave brez napak in izločanje slabih dobaviteljev z ocenjevanjem dobaviteljev; preverjanje s pregledi razvoja, ali so ukrepi planiranja kakovostno učinkoviti in vodijo h kakovosti brez napak; vzpostavljanje sistema zgodnjega opozarjanja in odkrivanja neskladnosti, stalno preverjanje sistema vodenja kakovosti s presojami. Ukrepe za zagotavljanje kakovosti ne bi potrebovali v primeru optimalnega dela in neprisotnosti neskladnosti v organizaciji. Verjetnost pojava neskladnosti moramo prepoznavati in jo omejiti s preventivnimi ukrepi za zagotavljanje kakovosti. Za zagotavljanje kakovosti se v praksi vse več uporablja metodo FMEA analiza možnih napak in njihovih posledic Izboljševanje kakovosti Po ISO 9001:2015 je izboljševanje kakovosti del vodenja kakovosti, ki je osredotočeno na povečevanje sposobnosti izpolnjevanja zahtev za kakovost. Potrebno je stalno napredovanje. To velja tudi pri vodenju kakovosti, zato moramo stremeti k nenehnemu izboljševanju kakovosti, izboljševanju procesov in potencialov organizacije. Cilj teh izboljšav je dvig zadovoljstva odjemalcev in zaposlenih. Pri tem je zelo pomembno doseganje visokega sodelovanja med zaposlenimi, med zaposlenimi in vodstvom in stalno usposabljanje vseh zaposlenih. Pomemben inštrument za izboljšanje kakovosti so posamezni projekti izboljšav (Lah, 2009). 5.7 SISTEMATIČNO IZBOLŠEVANJE PROCESOV Pri sistematičnem izboljševanju procesov gre predvsem za reševanje problemov na sistematičen način. Uspešna organizacija se zaveda prisotnosti problemov, vendar se jim prilagodi in učinkovito ukrepa za to, da so odpravljeni. Stalno izboljševanje organizacije prinese boljše proizvode. Vsaka izboljšava je rezultat procesa reševanja problemov, ki mora biti sistematično, poglobljeno in analitično. Namen je ugotoviti vzrok problema ter najti ustrezen postopek ali metodo, da se ne bo ponovil (Lah, 2009). 62

65 Problem nastane, ko dejansko stanje ne dosega želenega stanja (Slika 31). Rezultat se pojavi v nedelovanju, saj postopek ni več pravilen in kliče po izboljšanju. Potrebno ga je postaviti v normalno stanje in določiti nove cilje, ki bodo izpodrinili stari način delovanja. Slika 31: Nastanek problema Vir: Lah, 2009 Za reševanje problemov obstaja veliko načinov in metod. Hitro reševanje problemov je dobro opraviti na sistematični način. Eden od bolj znanih načinov je Demingov način v PDCA krogu, ki je osnova vsem metodam. Osnova PDCA oblike zavzema naslednje dejavnike: planiraj, izvrši, preveri in ukrepaj. Krog se ponavlja, dokler ne pridemo do želenega stanja. Na Sliki 32 predstavljamo metodo skupinskega reševanja problemov v osmih stopnjah, vpetih v ciklus PDCA. 63

66 Slika 32: Metoda skupinskega reševanja problemov v osmih stopnjah Vir: Lah, 2009 Za uspešno reševanje problemov je najbolj primerno, da se to dela timsko. Pri tem morajo sodelovati različne osebe z različnimi znanji in izkušnjami. Še posebej morajo biti drugačne njihove sposobnosti razmišljanja in način ukrepanja. Pravo timsko delo je povezovalno izmenjavanje znanja in izkušenj z medsebojnimi vplivi (Slika 33). Učinkovitost tima je delovanje k skupnemu cilju z dosego dogovora s 3 6 osebami. 64

67 Slika 33: Simbolični prikaz timskega dela Vir: Stare, 2011 Bolj ko so problemi kompleksni, tem večja je potreba po uporabi orodij in tehnik, ki pomagajo razumeti vzroke problema, bolje predstavijo dejansko situacijo, pripomorejo k določitvi pomembnosti dejavnikov, omogočajo boljše odločitve, nižje stroške, večjo učinkovitost nadzora itd. Pomembno je, da pri posameznih stopnjah izberemo ustrezno orodje in tako učinkovito in pregledno rešujemo problem. Pomembnejše metode, orodja oziroma tehnike, ki jih uporabljamo pri vodenju kakovosti za izboljševanje procesov, so predstavljene v (pod)poglavju TQM Danes zadovoljstvo kupcev ni več v povprečni kakovosti. Podjetja se morajo usmeriti v celovito obvladovanje kakovosti, da ostanejo na trgu in ustvarijo dobiček. S kakovostjo si podjetje pridobi zavezništvo kupcev, zaščito pred konkurenco, rast in dobiček. Slika 34: TQM zajema kakovost, stroške in roke Vir: Lah,

68 Menedžment celovite kakovosti je odnos do kupca. Podjetje mora znati prisluhniti kupcu in razbrati njegove želje za kakovost. Kakovost proizvoda ali storitve je vrednost v kupčevih potrebah. Menedžment celovite kakovosti se usmeri v vse tri pomembne dejavnike iz Slike 34 na način, kot je prikazano na Sliki 35. Slika 35: Bistvene dejavnosti v TQM Vir: Gomišček, Marolt, 2005 Glavni dejavniki, povezani z uspešnostjo menedžmenta celovite kakovosti (TQM) so (Gomišček, Marolt, 2005): timsko zasnovana struktura organizacije, zadovoljevanje zahtev in želja kupca, stalno izboljševanje procesov, učinkovito vodenje, sodelovanje in izobraževanje zaposlenih, široka uporaba statističnih in nestatističnih orodij. Za uspešnost menedžmenta celovite kakovosti je potrebno uspešno voditi zaposlene v organizaciji (Slika 36). Načela za uspešno vodenje po mnenju uspešnih avtorjih kakovosti so (Lah, 2009): stabilni cilji podjetja, nova filozofija podjetja, neodvisnost od masovne kontrole končnih proizvodov, zavedanje, da pri nabavi niso pomembni samo stroški, stalno izboljševanje procesov, uvedba usposabljanja na delu, 66

69 izboljšanje komunikacije, odprava pregrade med področji, izogibanje se gesel in opominjanj, preverjanje delovnih standardov na vseh hierarhičnih ravneh, omogočanje delavcem, da so ponosni na svoje delo, stalno učenje in izpopolnjevanje, ustvarjanje strukture vrhnjega menedžmenta. Slika 36: Načela menedžmenta celovite kakovosti Vir: Lah,

70 6 ANALIZA PROIZVODNEGA PROCESA IN ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI V NJEM V tem poglavju sem analiziral proizvodni proces zaradi iskanja možnosti za njegovo izboljšanje kakovosti s poudarkom na preprečevanju nastajanja napak oz. na njihovem zgodnjem odkrivanju že med nastajanjem proizvoda. Ob tem, da ima podjetje že dobro nadzorovan proces proizvodnje, sem želel poiskati še dodatne moteče dejavnike v njem. S pomočjo sodelavcev sem najprej evidentiral probleme, ki nastajajo med procesom proizvodnje in povzročajo težave pri obvladovanju kakovosti procesa in lahko povzročijo napake na proizvodih. Analiziral sem sam proces proizvodnje, prav tako pa sem proučil tudi delavniške risbe proizvodov ter njihove tehnološke liste, ki spremljajo proizvode skozi postopke dela. Poleg splošnih načel družbe, njene organiziranosti in njenega delovanja sem upošteval nekatera teoretična dognanja o zagotavljanju kakovosti v procesu same proizvodnje in procesih, ki spremljajo proizvodnjo. V prvih dveh podpoglavjih najprej predstavljam težave, ki sem jih zaznal pri uvajanju novih proizvodov, in podajam predloge, kako težave zmanjšati. V naslednjih podpoglavjih pa predstavljam svoje ugotovitve o proizvodnji potem, ko so proizvodi že uvedeni in je proizvodnja po začetnih težavah utečena. Tudi tu so možne še izboljšave v izvajanju obdelovalnih procesov in izvajanju kontrole. Posebej sem se posvetil možnostim v drugačnih nastavitvah strojev z optimalnejšimi obdelovalnimi parametri, ki bi prispevali npr. k višji kakovosti samega odrezovanja in tudi k skrajševanju časa za odrezovanje ter s tem zmanjševanju stroškov. Z izboljšavami v procesu se bo bolje nadzorovalo čas odrezovanja, obstojnost orodja, kakovosti odrezovanja itd. 6.1 TEŽAVE PRI UVAJANJU NOVIH PROIZVODOV Največ težav se je pojavilo pri uvajanju novih proizvodov v proces proizvodnje. Novi proizvod v tem primeru pomeni proizvod, kakršen se do tedaj še ni proizvajal; novost (sprememba) glede na predhodne proizvode je lahko v obliki, vrsti materiala, drugačnih zahtevah, drugačnem postopku izdelave, kar zahteva na osnovi nove ali spremenjene delavniške risbe tudi nov ali spremenjen tehnološki list, kontrolni 68

71 postopek. Družino proizvodov in vse dejavnike, ki vplivajo na obdelovalne postopke ter s tem na kakovost, se je spoznavalo skozi ponavljajoče proizvodne serije. S tem se je kakovost stabilizirala, prav tako so se potrdili izdelávni časi, s tem pa se je tudi dosegalo doseganje planiranih rokov. Pri uvajanja prvih serij novih proizvodov so količine obsegale le od 1 do 20 kosov. Pri tem je največji delež težav predstavljalo nedoseganje natančnosti posameznih geometrijskih karakteristik in je to zahtevalo popravila. Več kot doseganju ustrezne kakovosti se je pozornost posvečalo produktivnosti (doseganju časovnih normativov). Premalo časa se je namenilo doseganju kakovosti v samem procesu od samega začetka dalje, torej že na prvih obdelovalnih operacijah. Poznejše odkrivanje napak na proizvodih, ki so nastale že v začetnih operacijah, je pomenilo izgubljen čas zaradi nadaljevanja dela na proizvodih z napako in poznejšega popravljanja napak, ko so bile te (običajno na koncu) odkrite. Posledično proizvodnja zaradi nenačrtovanih dodatnih del ni več dosegla predvidenih rokov. Na zadnjo fazo izdelave v proizvodnem procesu, kjer se je tudi izvajala kontrola kakovosti, so prihajali proizvodi z dimenzijskimi napakami. Največkrat je to bila izvrtina s predpisano toleranco, kar se je kontroliralo s kontrolnimi trni. Proizvodi so se morali zaradi doseganja rokov čim hitreje popraviti, potrebno je bilo določiti ustrezen postopek za popravilo. To se je izvajalo z dodatnimi (novimi) postopki dela, ki niso bili predvideni v tehnološkem listu. Popravilo je obsegalo brušenje izvrtine s tolerancami (H7, N7, F7, G7); na dotedanjih strojnih obdelavah po tehnološkem listu teh popravil ni bilo možno izvesti. S tem se je povečal čas izdelave proizvodov, posledično so se povečali tudi stroški izdelave. Težje se je zagotovilo predvidene roke za oddajo proizvodov. Skozi nadaljnje serije proizvodov se je takšen način dela in s tem potrebno izvajanje popravil prenesel na vse proizvode, ki so imeli zahtevan utor za moznik (Slika 37). 69

72 Slika 37: Gredna vez z utorom za moznik Vir: M&P Burja d.o.o.,

73 Kljub vsem ustreznim pripomočkom za izvajanje kontrole proizvodov skozi celoten proces se napak in njihovih vzrokov ni odkrilo že v zgodnejših fazah izdelave. V analizi sem s pregledovanjem tehnoloških postopkov izdelave iskal rešitve za preprečitev ponavljanja napak. Vse odkrite napake sem zabeležil in jih prenesel na mesto izdelave proizvodov. Med nastajanjem proizvoda sem s ciljem odkrivanja vsakega manjšega dejavnika, ki bi lahko vplival na slabšo kakovost, celovito spremljal proces proizvajanja Analiza izvajanja popravil Po izvedeni kontroli proizvodov smo neustrezne proizvode izločili za popravilo. Popravila smo izvajali na klasični stružnici z ročnim brušenjem luknje s predpisano toleranco. Na stružnici se je nastavilo visoko vrtilno hitrost glavnega vretena (1000 vrt/min). Za brušenje se je uporabilo priročno orodje z ovitim brusnim papirjem (hrapavosti P400) na leseni palici. Orodje se je premikalo po površini luknje, da se je njen premer povečal. Med brušenjem se je stroj ustavljalo za preverjanje doseženega stanja s kontrolnim trnom. Po potrebi se je s postopkom brušenja nadaljevalo, dokler se ni doseglo predpisane tolerance. Pri tem delu ni bilo vključenega nobenega merilnega orodja za kontrolo dimenzij pred in po popravilu proizvodov. S takšnim postopkom dela se še vedno ni zagotovilo ustrezne kontrole pri delu. Popravilo se je na tak način, tudi v večjih količinah, izvajalo, vse dokler se ni ugotovilo vzrokov za nastanek napak in sprejelo ustreznih ukrepov za njihovo odpravo ali vsaj zmanjšanje Iskanje rešitev za izboljšanje kakovosti Cilj nadaljnjih aktivnosti je bil izboljšanje procesa na vseh delih, da bi se odpravilo napake in s tem izključilo popravila. Zagotoviti je bilo potrebno kakovost procesa in vseh postopkov v njem, kot je to določeno v tehnološkem listu, in kakovost proizvodov, skladno z zahtevami na delavniški risbi. Za spremembe in izboljšave je bilo potrebno podrobno spremljati in analizirati, kako na zahtevane karakteristike za posamezne proizvode vplivajo posamezni dejavniki v procesu. Najprej se je v popravilo proizvodov vključilo ustrezno merilno orodje za merjenje notranjih premerov (lukenj). Izbrano je bilo tritočkovno merilo (mikrometer), za preverjanje njegove natančnosti pa kontrolno orodje. Z mikrometrom se je kontroliralo proizvode, in sicer se je povečalo kontrolo pri izvajanju popravil. Med brušenjem so nastajali drobni odrezki, ki so se oprijemali površine luknje. Te je bilo potrebno za

74 natančno merjenje in potem kontrolo proizvoda z merilnim trnom odstranjevati. Pri tem se je uporabljalo ustrezne krpe. Že majhen brusni odrezek, ki se je oprijel na površino luknje, bi lahko zaustavil kontrolni trn. S čisto površino se je povečalo natančnost in zanesljivost meritev. Pri popravilu proizvodov je delo oteževal že izdelani utor za moznik. Priročno orodje (palica z ovitim brusnim papirjem) se je zatikalo in poskakovalo. Posledično je začelo rahlo nihati in so nastajali manjši tresljaji. Zaradi tega ni bila dosežena enakomerna obdelava površine in s tem tudi ne popolna centričnost in krožna oblika izvrtine. Pri merjenju premera na različnih mestih so bile ugotovljene razlike nekaj tisočink milimetra. Na proizvodih z že izdelanim utorom se je čas brušenja (popravilo) zelo povečalo glede na čas pri izvrtinah brez utora. Za natančnejše rezultate se je kontroliralo proizvode, kjer se je izvrtino dodatno obdelalo z brušenjem na stružnici. S tem je bil luknja enakomerno pobrušena. Tabela 1: Popravljanje proizvodov z upoštevanjem različnih dejavnikov Material Premer (N) Mesto napake Odkritje napake: Popravljanje: Čas popravljanja [min] S235JRG2 < Ø30 ØN H7 po struženju po struženju < 1,5 S235JRG2 > Ø30 ØN H7 po struženju po struženju < 3 S235JRG2 < Ø30 ØN H7 po izdelovanju utora po izdelovanju utora > 5 S235JRG2 > Ø30 ØN H7 po izdelovanju utora po izdelovanju utora > 15 Vir: Lasten V Tabeli 1 je prikazan približen čas popravljanja proizvodov za material S235JRG2 v odvisnosti od velikosti proizvoda in glede na to, kdaj je napaka odkrita in kdaj se popravilo izvaja. Razlike so velike. Na čas popravila torej vplivajo dimenzije proizvoda in tudi izbira vrste (hrapavosti) brusnega papirja ter vrsta materiala (proizvoda), predvsem pa to, kdaj je napaka odkrita. Pri preverjanju proizvodov z merjenjem izvrtine s toleranco se je s primerjavo rezultatov ugotovilo, da so bili vsi proizvodi postruženi na enake dimenzije z zelo majhnimi 72

75 odstopanji. Proizvodi s toleranco izvrtine npr. H7 so bili postruženi na spodnji meji tolerance v odstopanjih +/- 0,005 mm. S tem je šel kontrolni trn v izvrtino tesno ali pa sploh ni šel. Popravilo z brušenjem se je izvajalo toliko časa, dokler ni šel kontrolni trn skozi luknjo. Pri tem se je pri merjenju še ugotavljalo, katera je najbolj primerna mera za kontrolni trn. Ocenjeno je bilo, da je najbolj idealna mera vsaj z 0,01 mm odstopanja v plus od spodnje tolerančne meje. Takšna dimenzija je bila tudi povprečje pri vseh proizvodih, in sicer v sredini med spodnjo in zgornjo tolerančno mejo. Vse zgornje ugotovitve so bile v ustrezni obliki prenesene na mesto nastajanja proizvodov (CNC stružnica). Na ta način naj bi se zagotovilo, da bodo vsi proizvodi po končani strojni obdelavi na CNC stružnici že skladni z zahtevami. Preverilo se je dotedanja navodila za delo glede zagotavljanja kakovosti proizvodov na nastavljenem stroju in kakšni rezultati so bili s tem doseženi. Novi rezultati so bili predstavljeni vsem vključenim delavcem v tem procesu proizvajanja. S tem smo ukinili staro metodo dela in uvedli nov način za doseganje kakovosti. Poleg s to analizo ugotovljenih dejavnikov se je pri popravljanju proizvodov razmišljalo še o drugih dejavnikih, ki bi lahko bili vzrok za napake in potrebno popravljanje proizvodov. Možni vzroki so zbrani v Tabeli 2. 73

76 Tabela 2: Možni vzroki za nastanek napak in predlogi ukrepov Možni vzroki za napake Možni ukrepi za odpravo napak 1. Usposobljenost S knjigo o programiranju oz. pogovorno programerja 2. Točnost merilnih orodji Z merilnimi sredstvi za umerjanje orodji 3. Točnost in stabilnost stroja Z merilnimi orodji med procesom izdelave 4. Ustreznost rezalnih parametrov in programa Pregledi programa oz. parametrov, ki so predpisani za obdelovalna orodja 5. Usposobljenost delavcev Prenašanje znanja CNC programerja na delavce 6. Obraba in obstojnost rezalnih orodij Vizualni pregled rezalnih robov in površin med procesom proizvajanja 7. Ustreznost rezalnih orodij Vizualni pregled oznak orodja in načina vpetja glede na predpisano 8. Ustreznost vpetja obdelovanca (tlak in površina vpetja) Vizualni pregled in merjenje površine vpetja (velikost), izračun tlaka in primerjanje z dejanskim tlakom za vpetje obdelovanca, da ne pride do plastičnih in elastičnih deformacij. 9. Segrevanje proizvoda in ustreznost uporabe hladilnega sredstva Pregled z merjenjem karakteristik emulzije in pregled nivoja emulzije v stroju ter pregled temperaturnih razlik 10. Ustreznost umerjanja rezalnih orodij S kontrolo izhodišča orodja in dejanskimi merami na obdelovancu 11. Ustreznost pregledovanja izdelkov Kontrola s predpisanim kontrolnim trnom in dodatnim merilnim orodjem 12. Oblika odrezkov Vizualni pregled primernosti odrezkov 13. Ustreznost komuniciranja med sodelavci Zagotoviti prenos podatkov in sporočil, ki so pomembni za kakovostno delo Vir: Lasten Na CNC stružnici se je nadaljevalo preverjanje dimenzij na proizvodih in sicer nazivnih dimenzij izvrtine s tolerancami (H7, G7, N7, F7). Preverilo se je spreminjanje dimenzij 74

77 skozi serijo proizvodnje. Z meritvami se je ugotovilo, da je bil prvi kos od 0,01 mm do 0,005 mm pod spodnjo tolerančno mero. Pri preverjanju nadaljnjih proizvodov so se dimenzije počasi povečevale do 0,005 mm nad spodnjo tolerančno mejo. Z ugotovitvami pri izvajanju popravil in na samem mestu izdelave novih proizvodov se je predstavilo rešitve problema zaradi nestabilne kakovosti. Dimenzije, ki naj bi se dosegale z obdelavo, smo povečali na sredino tolerančne meje, vsaj +0,01 mm nad spodnjo tolerančno mejo. Pri tem smo tudi povečali kontrolo, da smo nadzorovali vsak manjši dejavnik v procesu. Če je prišlo do spremembe že nekaj tisočink milimetra od sredine tolerančne meje, smo ukrepali s spremembo izhodišča orodja. Zadali smo si cilj, da so bile predpisane dimenzije dosežene že pri prvih treh kosih z vsako novo proizvodno serijo. S tem ukrepom so bili potrebni eventualni popravki le še na proizvodih, ki so nastali zaradi nastavitev pri zagonu serije. Rezultati spremembe so se nam pokazali v naslednjih fazah izdelave: krajši čas izdelave, boljši rezultati kontrole med samim procesom izdelave, veliko zmanjšanje popravil ali dodatnega dela, predčasno doseganje rokov. Napake se sicer še vedno pojavljajo, a je pri tem delež napak manjši in je to prikazano v Tabeli 3. Delež napak tudi sicer pada z velikostjo serije. Glavni vzrok za še prisotne napake izhaja iz začetnega nastavljanja. S primernim pristopom bi se dalo tudi pri nastavitvi zagotoviti zahtevane dimenzije že pri prvem proizvodu brez popravljanja. Tabela 3: Delež napak glede na velikost serije Nastanek napake Pri nastavljanju dimenzij Pri nastavljanju dimenzij, poškodbe rezalnih orodij Kontrola na stroju Kontrola v merilnici Število kosov na serijo 100 % 100 % % 100 % 5 80 % 100 % % 100 % % 100 % 1000 Vir: Lasten Izmet Število kosov za popravilo Neustrezni proizvodi skupaj / < % / < 3 60 % / > 3 30 % 2 > % 10 > 20 3 % 75

78 Izdelava utora in raziglevanje S spremembami, kot so opisane v prejšnjem podpoglavju, je bilo doseženo, da prihajajo proizvodi iz CNC stružnice na posnemalno iglo z ustreznimi dimenzijami. Vsak neustrezen proizvod se sedaj izloči od ostalih za popravilo. V naslednjih fazah izdelave so bili analizirani novi dejavniki, ki so oteževali samo delo in je to posledično pomenilo porabo več časa za raziglevanje. Posnemalne igle niso vse izdelane tako, da posnamejo rob, ki nastane pri izdelavi utora za moznik. Zaradi neposnetega robu pri strojnem delu se mora le-ta razigliti ročno. Nepravilni rob ali odrezki na njem so med drugim tudi preprečevali nemoten prehod kontrolnega trna. Za raziglevanje vseh vrst proizvodov se uporablja le ploščata pila in brusni papir. Delo se izvaja na klasični stružnic, kot je opisano v točki Pri različnih proizvodih so se zaradi razlik v materialih in velikosti pojavljala različna odstopanja po določenem času raziglevanja. S takšnim postopkom raziglevanja se sicer razigli robove, a tudi povečuje premer luknje. Namesto raziglevanja z brušenjem luknje bi se lahko izbralo drugačno obliko in velikost pile pri različnih dimenzijah proizvoda. S tem bi se olajšalo delo in skrajšalo čase raziglevanja Nova spoznanja pri iskanju izboljšav v procesu Pri iskanju rešitev za boljšo kakovost in s povečano kontrolo proizvodov so bili v proizvodnem procesu ugotovljeni dodatni dejavniki, ki vplivajo na kakovost (in stroške). Z novimi spoznanji se je v proizvodnem procesu posvetilo več pozornosti načinu dela in doseganja kakovosti v posameznih fazah oz. posameznih stopnjah napredovanja izdelave proizvodov. Stalno iskanje izboljšav v procesu in spoznanje, da to prinaša izboljšave v kakovosti, nam je pomagalo spremeniti več manjših stvari, kar je posledično vplivalo na boljše obvladovanje kakovosti. S povečano kontrolo skozi proces izdelave so bile odkrite naslednje napake: prekratki obdelovanci, poševno odrezani obdelovanci, napake na odlitkih, 76

79 neprimerna izbira posnemalne igle, netočnost mikrometra, neprimerni rezalni parametri itd. 6.2 ANALIZA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI V PROCESU Tehnološki list V tehnološkem listu so se pojavljale netočnosti pri določanju podatkov. V dokumentaciji so ostajali podatki preneseni iz predhodnih serij, vsebina (podatki) tehnoloških listov ni bila v celoti pravilno usklajena z novim naročilom oz. drugo delavniško risbo. Navedeni podatki za strojno obdelavo niso bil usklajeni s proizvodom. Na tehnoloških listih so bili ročno in nepregledno vneseni popravki podatkov. Slabost (in nedopustnost) ročnega popravljanja je v neobvladovanju sledljivosti takšnih popravkov (kdo je popravil kaj, kje, zakaj ). Zagotoviti je potrebno, da v proizvodnjo pridejo tehnološki listi brez napak. Ena od ugotovitev je bila tudi v določanju materiala na tehnoloških listih. Za običajna jekla in za nerjavna jekla so ti podatki primerno natančni, to pa ne velja za aluminij oz. aluminijeve zlitine. Pri aluminijevih zlitinah je zapisan le aluminij. Na trgu obstaja veliko različnih vrst aluminija, ki se razlikuje po čistoči in mehanskih lastnostih (trdnost, trdota, žilavost). Pri zlitinah je to veliko odvisno od kemične sestave. Vse to vpliva na določanje optimalnih rezalnih parametrov in s tem na kakovost in produktivnost ter stroške Delavniška risba Na primeru delavniške risbe je bilo zaznano, da so bile zaporedno kotirane dolžine in ni bilo določene končne dolžine proizvoda. Za njeno določitev jo je bilo potrebno izračunati. To lahko privede do napake že npr. pri razrezu materiala. Pri delavniških risbah bi se moralo nujno podrobno preveriti pravilnost določitve oblike proizvoda in zahtevati popravke, kot je npr. določitev končne dimenzije proizvoda Naročanje materiala Z večjimi serijami izdelave proizvodov so večje količine naročenega materiala. Z večjo količino se zmanjšajo stroški prevoza na enoto proizvoda, pridobijo se ugodnejši pogoji pri naročanju materiala. 77

80 Pri naročilih istega materiala (jekla), ki pa je bil izdelan na drug način oz. v drugi šarži, prihaja do bistvenih odstopanj v premeru (od nekaj desetink mm do nekaj mm). Odstopanja so lahko tu negativna (nekaj milimetrov manjši premer od nazivnega) Žaganje Za zagotovitev kakovostnega odreza je potrebna pravilna določitev vseh ključnih dejavnikov odrezovanja. Kot navodila za delo sta v proizvodnji na delovnem mestu žaganja delavniška risba in tehnološki list. Iz teh so razvidni podatki o količini proizvodov, dimenzije in vrsta materiala. Poleg osnovnih navodil so pomembni naslednji dejavniki za nastavitev parametrov NC žage: vrsta materiala, izbira rezalnega orodja (list žage), hitrost rezanja in pomik rezanja. Od vrste materiala je odvisna nastavitev pomika in potiskanja lista v material na NC žagi. Pri žaganju proizvodov (Slika 38) je več dejavnikov, ki vplivajo na proces odrezovanja in s tem na produktivnost in kakovost odreza zaradi obrabljenosti orodja (lista) ali neprimerne izbire rezalnega materiala: počasnejši rez, hitrejša obraba ali popolna obraba rezalnih zob, valovit rez, poševen rez, odrezanost v loku, zlom rezalnega lista itd. Poleg napak, ki se pojavijo zaradi nastavitve rezalnih parametrov, so bile v procesu proizvodnje zaznani primeri prekratko odžaganih kosov in nepravilna izbira materiala. 78

81 Slika 38: Primer odrezovanja polizdelka na tračni žagi Vir: Cronimo, 2018 Napake pri žaganju oz. njihove posledice so bile odkrite v nadaljnjih postopkih strojne obdelave. Vse tako (pozneje) odkrite napake razreza materiala so se sporočile nazaj na samo mesto odrezovanja na NC žagi. Skozi daljše spremljanje procesa razreza materiala se je ugotovilo, kaj vpliva na kakovost odrezovanja. Uporaba različnih rezalnih materialov in različne nastavitve rezalnih parametrov s strani posameznih delavcev zahtevajo, da se ti podatki za optimalni rez v smislu kakovosti in produktivnosti vnaprej določijo, saj obstoječi tehnološki list tega ni vseboval. Najpogostejši vzrok za neprimerno izbiro rezalnih parametrov je bil posledica iskanja rešitev za najhitrejše možno opravljanje dela. Vzroki za pojavljanje prekratkih obdelovancev so bili: (pre)hitro vnašanja podatkov, odsotnost (samo)kontrole, površno upoštevanje delavniške risbe, napake na delavniški risbi, napake nastavljavcev, mehanska ovira, ki je preprečila doseganje nastavljene dolžine. 79

82 Do Dv Neprimerna izbira materiala se zgodi, kadar se preveri le dimenzije in se vrsto materiala preveri le delno (prevelika podobnost sorodnih materialov). Pri tem se spregleda podrobno oznako materiala. Najbolj pogosta napaka pri razrezovanju je bila odstopanje od pravokotnosti. Pri razrezu se pojavi rez v obliki loka, valovit in poševni rez. Vzroki za to so v neprimerni nastavitvi rezalnih parametrov in delno tudi v obrabi rezalnega orodja (lista žage). Neprimerna izbira parametrov odrezovanja in tudi neprimerna izbira rezalnega orodja vpliva na obstojnost rezalnega orodja. Zaradi neprimerne nastavitve se hitro pojavijo posledice, kot so: izguba rezalne sposobnosti (ostrine) rezalnih zob, lomljenje rezalnih zob, zlom lista žage. Vsi ti dejavniki se povezujejo s kakovostnim rezom. Posledice nekakovosti pri razrezu se pojavijo na naslednjem delovnem mestu (CNC stružnici), kot je to prikazano na Sliki 39. obdelovanec vpetje obdelovanca na stružnici L L dolžina reza od pravokotnosti L odstopanje od pravokotnosti vpliva na dolžino proizvoda Do osnovni premer obdelovanca Dv največji premer vrtenja obdelovanca Slika 39: Nekakovostno odrezovanje na NC žagi se odraža na stružnici Vir: Lasten 80

83 Slika 39 in Tabela 4 prikazujeta posledice poševnega reza pri razrezovanju, kar se odraža na stružnici. Z dimenzijami proizvoda in s poševnostjo reza se spreminja njegova obdelovalna prostornina pri kasnejšem struženju. Ohranitev normalne obdelovalne prostornine obdelovanca je pomembna za kakovost in tudi varno odrezovanje na stružnici. Napake pri razrezovanju na žagi lahko privedejo do nezgod ali poškodb orodij ali stroja. Tabela 4: Analiza vpliva poševnega reza na kakovost in delo na stružnici Dimenzije obdelovanca [mm] Odstopanje od pravokotnosti reza L [mm] Razlika med premeroma Dv Do [mm] Največji premer vrtenja obdelovanca [mm] Ø 300 x 120 Ø 200 x 120 Ø 100 x 120 Ø200X80 Ø100X ,2 303,2 3 2,4 302,4 2 1,6 301,6 1 0,8 300, ,8 204,8 3 3,6 203,6 2 2,4 202,4 1 1,2 201, ,6 109,6 3 7,2 107,2 2 4,8 104,8 1 2,4 102, ,2 203,2 3 2,4 202,4 2 1,6 201,6 1 0,8 200, ,4 106,4 3 4,8 104,8 2 3,2 103,2 1 1,6 101,6 Vir: Lasten Z rastjo družbe M&P Burja d.o.o., s širitvijo proizvodnje in zaradi boljšega obvladovanja kakovosti proizvodnje se je za potrebe razrezovanja materiala nabavila nova (dodatna) 81

84 NC žaga. Pri razrezu se zdaj veliko večja pozornost posveča določanju optimalnih rezalnih parametrov. S tem je na tem področju dosežena bistveno višja kakovost. Nova žaga ima vgrajen senzor za odčitavanje pravokotnosti reza. Z njim nastavimo maksimalno odstopanje od pravokotnosti v milimetrih do stotinke natančno. Določi se tudi časovni zamik, koliko časa lahko takšna nenatančnost poteka, po tem času se stroj ustavi. To omogoča, da se ugotovi vzrok za zaustavitev in se ga odpravi. Prednost nove NC žage je tudi v tem, da stroj deluje po opravljenih nastavitvah brez prisotnosti delavca. Poleg senzorja ima nova NC žaga možnost»paketnega«reza. S tem je možno ob upoštevanju zmogljivosti stroja vpetje večje količine obdelovancev za razrez. Pri vzporednem vpenjanju več obdelovancev je čas rezanja enak kot pri razrezu enega kosa z enakimi rezalnimi parametri. Se pa zaradi povečanega obsega rezanja pri paketnem rezu za doseganje ustrezne obstojnosti orodja in optimalne kakovosti rezanja delno spremeni rezalne parametre. Prihranki paketnega rezanja so razvidni iz Tabele 5. Pri tem so vključeni različni parametri. Prednost NC žage pri večjih količinah rezov je, da z ustreznimi nastavitvami odrezuje proizvode brez prisotnosti delavca. Tabela 5: Časovni prihranki pri razrezovanju na NC žagi Postopek Število kosov pri dolžini 6m Čas nastavljanja Število vpetih obdelovancev Premer polizdelka [mm] Čas rezanja (h) Čas razrezovanja obdelovanca (6m) Število razrezanih kosov Čas rezanja na en proizvod (h) Čas rezanja na 1000 kosov (h) razrez 100 0,5 1 Ø160 0,1 10, , razrez 100 0,5 2 Ø160 0,11 11, , ,5 Vir: Lasten, 2018 Pri nastavljanju parametrov na NC žagi se ni uporabljalo nobenih navodil proizvajalca orodij in stroja za nastavitev parametrov glede na vrsto obdelovanca, kot so: hitrost odrezovanja, pomik, vrsta materiala, velikost in oblika obdelovanca, 82

85 vrsta in oblika lista za odrezovanje (Slika 40), velikost zob za odrezovanje (Slika 40) itd. Slika 40: Primer lista žage in njegova rezalna geometrija Vir: Pilana metal, 2018 Vse nastavitve na stroju (Slika 41) so prepuščene nastavljavcu stroja in so odvisne od njegovega poznavanja procesa odrezovanja. Z različnimi nastavljavci stroja se spreminjajo rezultati kakovosti odrezovanja od kakovosti reza, časa rezanja in obstojnosti orodja. Slika 41: Primer nadzorne plošče NC žage Vir: DoAll Sawing Products, 2018 a Tabela 6 prikazuje različen čas enega reza pri različnih nastavitvah. Pri tem ni upoštevana vrsta orodij in posledice, ki se pojavijo med odrezovanjem. Analizo sem naredil pri premeru 135 mm, nato sem preračunal v ostale premere. 83

86 Tabela 6: Analiza časa odrezovanja z različnimi parametri odrezovanja. Material Premer [mm] Hitrost v [m/min] Pomik Vrsta materiala Čas enega reza X5CrNi18-9 Ø135 46,5 2,6 2 4min 35s X5CrNi18-9 Ø135 46,5 2,1 3 5min 59s X5CrNi18-9 Ø135 46,5 2,1 2 6min 17s X5CrNi18-9 Ø ,1 2 8min 51s X5CrNi18-9 Ø160 46,5 2,6 2 5min 26s X5CrNi18-9 Ø160 46,5 2,1 3 7min 5s X5CrNi18-9 Ø160 46,5 2,1 2 7min 27s X5CrNi18-9 Ø ,1 2 10min 29s X5CrNi18-9 Ø200 46,5 2,6 2 6min 47s X5CrNi18-9 Ø200 46,5 2,1 3 8min 52s X5CrNi18-9 Ø200 46,5 2,1 2 9min 19s X5CrNi18-9 Ø ,1 2 13min 7s Vir: Lasten Možne izboljšave in prihranki pri žaganju Z večanjem proizvodnih procesov imamo opraviti z vse več vrstami materialov, ki jih je je vse težje ločevati. Pomembno jih je primerno prepoznati, označiti in skladiščiti. Poleg prepoznavanja materialov so pri žaganju možni prihranki na veliko različnih načinov. Z njimi se mora upoštevati vse skupne dejavnike za ohranitev kakovosti odrezovanja. S primernim vpeljanim procesom proizvodnje se lahko zagotavlja prihranke in izboljšave med odrezovanjem kot so: hitrejši čas odrezovanja, prihranki pri količini materiala, boljša izkoriščenost rezalnih orodji, kakovosten rez, boljša razvrstitev materialov in označevanje itd. 84

87 Možne izboljšave in vplivi na kakovost so prikazani na Tabelah 7 in 8, poleg tega pa tudi na Tabelah: 4, 5, 6 ter na Sliki 40. V Tabeli 7 je izračun prihranka na en proizvod. Tabela 8 kaže primer prihranka materiala (S235JRG2) skozi povečevanje količine proizvodov in pri proizvodov z različnimi dimenzijami in materialom. Tabela 7: Prihranek materiala glede na vrsto materiala in premer Material Trenutni dodatek pri odrezovanju na dolžino [mm] Sprememba dodatnega materiala pri odrezovanju [mm] Prihranek materiala [mm] /kg Premer polizdelka [mm] Prihranek materiala v kg Prihranek v S235JRG , ,16 0,13 S235JRG , ,25 0,20 S235JRG , ,55 0,44 X5CrNi , ,16 0,49 X5CrNi , ,25 0,76 X5CrNi , ,55 1,72 Vir: Lasten Material S235JRG2 Tabela 8: Prihranek materiala glede na število proizvodov. Postopek Št. Kosov 1 Prihranek materiala pri razrezu [mm] Premer polizdelka [mm] Prihranek materiala v kg Cena [ /kg] Prihranek v Ø160 0,16 0,8 0,13 S235JRG2 10 Ø160 1,6 0,8 1,28 S235JRG2 100 Ø ,8 12,80 S235JRG Ø ,8 128,00 S235JRG Ø , ,00 razrez 1 S235JRG Ø , ,00 S235JRG Ø , ,00 X5CrNi Ø , ,00 X5CrNi Ø , ,00 X5CrNi Ø , ,00 Vir: Lasten Odlitki V odlitkih se med strojno obdelavo pojavijo znaki poroznosti in zračnih mehurčkov. Napake so vzrok slabše kakovosti litja. Takšnih napak ne more popraviti podjetje, saj 85

88 to ni njegova dejavnost. Potrebno je obvestiti dobavitelja litja o opaženih napakah. Dobavitelju se pokaže primere proizvodov, kjer se pojavljajo napake litja. S tem bo dobavitelj lažje odpravil napake pri litju in na ustrezen način prilagodil litje za zagotavljanje kakovostnih odlitkov Struženje in kontrola proizvodov Na CNC stružnici sem v preteklosti zaznal, da so vzrok za slabšo kakovost izdelkov nenatančne določitve dimenzijskih mej znotraj tolerančnega območja pri proizvodih z utorom za moznik. Določitev le-teh je bilo pomembno za lažje doseganje končne kakovosti proizvoda ob naslednjih postopkih njegovega proizvajanja. Zaradi vseh manjših (motečih) dejavnikov je bilo na koncu potrebno popravljanje proizvodov. Skupni vzrok tega je bil nepoznavanje vseh najmanjših dejavnikov procesa proizvajanja. S spoznanjem vseh ključnih dejavnikov v procesu proizvajanja smo povečali kontrolo in sprejeli ukrepe za zagotavljanje kakovosti. Z vpeljanimi spremembami smo zmanjšali ali skoraj izničili popravilo proizvodov. Iste napake se pojavljajo samo še v majhnem številu pri nastavljanju proizvodov na zahtevane dimenzije (Tabela 9 in Tabela 10). Z vedno večjimi količinami proizvodov na serijo izdelave in z boljšim poznavanjem proizvodov se napake zmanjšujejo na vedno manjši odstotek (Grafikon 1 in Tabela 9). S celovitim spoznanjem procesa se pojavljajo vedno manjši problemi in se išče rešitve, ki pripomorejo k še boljši kakovosti. Poleg vedno večjih serij se še vedno pojavijo serije z manjšim številom kosov (1 10 kos). Z večjimi serijami proizvodov in boljšim poznavanje le-teh se poleg zmanjšanja kosov za popravilo prihrani pri nastavitvi stroja, prevozih, komunikaciji itd. Tabela 9: Primerjava učinkovitosti v različnih serijah pri enakem številu proizvodov Št. kosov na serijo Neustreznih kosov na serijo Število serij za 1000 proizvodov Neustreznih kosov na 1000 proizvodov Vir: Lasten 86

89 Število proizvodov Spreminjanje popravila proizvodov glede na velikost serije (količino kosov) št. kosov na serijo izdelave popravilo proizvodov 100,0% 60,0% 30,0% 10,0% 2,0% 100,0% 90,0% 80,0% 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% Grafikon 1: Razlika popravljanja proizvodov skozi različne serije Vir: Lasten Poleg primerjave števila proizvodov za popravilo skozi različne serije sem oblikoval Tabelo 10, kjer je prikazan čas popravila določene količine proizvodov v različnih serijah istega proizvoda. V njej je tudi prikazana razlika v času popravila, glede na to, kdaj je odkrita napaka. Tabela 10: Primerjava popravila skozi različne serije proizvodov ØxH7 (N,G,F) Št. kosov na serijo izdelave Št. kosov za popravilo Napake v % Čas popravila po struženju Čas popravila po izdelovanju utora [min] [h] [min] [h] 1 < 1 100,0% 3 0, ,16 5 < 3 60,0% 9 0, ,5 10 > 3 30,0% 9 0, ,5 100 > 10 10% 30 0, , > 20 2,0% ,33 Vir: Lasten V analizi v tem poglavju so zajeti podatki proizvodov, ki imajo utor za moznik. Pri njih se je zasledilo največ motečih dejavnikov med procesom proizvodnje. V družino 87

90 proizvodov NABA poleg grednih vezi za zveze z moznikom spadajo tudi gredne vezi, ki imajo zveze z zatiči. Pri tovrstnih proizvodih nisem zaznal znakov slabše kakovosti ali večjih popravil, ki bi obremenili proces proizvodnje. S povečano analizo bi se lahko preverilo način dela, ali je dosežena maksimalna učinkovitost S preverjanjem procesa bi se lahko ugotovilo, ali so možnosti za doseganje še boljše kakovosti oz. možni prihranki pri vsakem manjšem dejavniku proizvodnega procesa Kontrola merilnega orodja Za boljšo kontrolo proizvodov smo v proizvodnji pregledali točnost mikrometrov. Mikrometre je pregledal vodja proizvodnje s pomočjo kontrolorja na merilnih orodjih za umerjanje mikrometrov. Pri analizi je ugotovil neskladnost dveh mikrometrov. Odstopanja so bila za 0,005 mm in 0,01 mm. Mikrometra je moral nastaviti na ustrezno dimenzijo z maksimalnim odstopanjem +/-0,001 mm Spreminjanje dimenzij proizvoda med procesom Ob zagonu stroja je bilo zaznano, da se dimenzije oz. odstopki spremenijo s temperaturo stroja in uravnavanjem vpetosti orodij. Zaradi teh sprememb se mora proces zagona stroja spremljati s kontroliranjem dimenzij na proizvodu. Pri zahtevnejših dimenzijah s tolerancami se je moralo popravljati izhodišča orodij za nekaj tisočink milimetra, da se je dosegalo enakomerno doseganje natančnosti. Pri zaustavljanju stroja in (ohladitvi) in pri ponovnem začetku delu se je zaznalo spremembe dimenzij do 0,02 mm. Te spremembe so zaznane med nastavljanjem stroja in po odmorih (malica) Obstojnost ali obraba rezalnih orodij Na stružnici se uporabljajo zamenljive rezalne ploščice. S pravilno izbiro le-teh in upoštevanjem podatkov, ki jih nudi proizvajalec ter s spremljanjem obrabe se da predvideti čas obstojnosti orodja oziroma, na koliko proizvodov bomo morali zamenjati rezalni rob ali celotno ploščico. Vedno se pojavijo stranski dejavniki, zato to ni vedno povsem zanesljivo. Z ustrezno analizo in skrbnostjo za potek procesa se lahko delavec pripravi, na koliko izdelanih kosov se bo obraba rezalnega robu ponovila, ter tako poveča pregled nad obdelavo na tem delu. Proces izdelave mora potekati ves čas zelo enakomerno in z obvladovanjem naslednjih dejavnikov: hladilna tekočina (nivo in koncentracija), 88

91 rezalni parametri, dimenzije obdelovanca, vrsta odrezka, vrsta materiala. Pri pravočasnem odkrivanju obrabe orodij nam pomagajo nekateri znaki, kot so drugačne oblike ali barve odrezkov in glasnejši zvok obdelave. Z obrabo orodij so povezana večja dimenzijska odstopanja pri nekaterih orodjih. Poznavanje obstojnosti rezalnih orodij in dejavnikov, ki vplivajo na njihovo poškodbo ali obrabo, omogoča pravočasno odzivnost pri popravilu (nazaj) v normalno stanje. Zaznavanje in poznavanje vseh najmanjših znakov ali dejavnikov je pomembno še posebej takrat, ko moramo upravljati večje število obdelovalnih strojev Manjše napake pri nastavljanju orodij in načina odrezovanja Na stružnici smo med obdelavo zaznali odstopanja in težave, kot so nepravilno vpetje noža za notranjo obdelavo noža (posledica je neprimerno obdelana površina), zlom svedra in tresljaji pri obdelavi s prečnim nožem za izdelavo utorov ali žepov. Vse te napake je moral odpraviti programer stroja s spremembo parametrov za odrezovanje ali menjavo orodij Spremembe za varnejše delo in večjo zmogljivost stroja Na CNC stružnici so naredili spremembe pri vpenjalni glavi. Vpenjalna glava je imela nek vmesni del za hitro menjavo glav na stružnici. Ta del je bil odstranjen in predelan tako, da je vrtilna glava bliže pogonskemu delu stroja. S spremembo je stružnica dobila večjo obdelovalno dolžino. Poleg stružnice se je dodalo dvigalo za dvigovanje večjih oz. težjih proizvodov. S tem ni potrebno več težjih proizvodov vpenjati ročno ali s pomočjo viličarja, ki je zavzemal prevelik prostor in zmanjševal pregled nad postopkom dela Posledice napak iz prejšnjih postopkov Za nastanek končnega izdelka je potrebnih izvesti veliko (različnih) postopkov dela. Znotraj njih smo opazili, da se posledice slabše kakovosti ali napak, ki so nastale na začetku, pokažejo šele v nadaljnjih postopkih dela. Te napake in slabša začetna 89

92 kakovost tudi otežujejo delo v nadaljnjih postopkih v procesu proizvodnje. Kakovost vsake nadaljnje faze proizvodnje je odvisna od kakovosti prejšnje faze. Preveč poševno odrezani proizvodi imajo po končanem postopku odrezovanja na CNC stružnici znake grobe površine od reza ali ostanke neobdelane površine polizdelka. Za pisanje programa se upošteva le dolžina in premer obdelovanca v normalni obliki valja. Pri obdelavi proizvoda na stružnici prihaja do spreminjanja globine prvega reza (z nihanjem v +/-) oz. neprimerno vrtenje obdelovanca (Slika 39). Vzrok le-tega je v neprimerni obliki odrezanega obdelovanca. Brez nadaljnjega opazovanja in ukrepanja se med odrezovanjem pojavijo posledice pri obstojnosti in poškodbi orodij (glej Tabelo 4 in Sliko 39). Druga pogosta napaka, ki je bila zaznana, je ta, da je obdelovanec odrezan v loku. Proizvodi se morajo vpenjati na enak način (trebuh in vboklina). Enak način vpetja omogoča, da se ni poznala groba površina od žaganja. Tako vpenjanje je ustrezalo tudi obliki proizvoda. Pri še večjem razmiku reza ali drugačni obliki ni možno prilagoditi načina odrezovanja. V procesu nastajanja proizvodov se občasno pojavijo proizvodi večjih dimenzij od predvidenih ali od ostalih. Takšne obdelovance se mora opaziti ali nujno označiti, da se za njih prilagodi proces odrezovanja na stroju. Nezaznavanje večjih obdelovancev bo imelo lahko posledice poškodbe na orodjih ali na stroju. Pri pojavu prekratkih obdelovancev ali neustreznega materiala moramo take obdelovance nemudoma odstraniti, saj bi prinesli prevelike stroške, če bi vse to ugotovili šele ob končni kontroli Morebitne izboljšave pri odrezovanju na stružnici Pri struženju bi lahko z analizo odrezovanja izboljšali čas za nekaj sekund na proizvod ali pridobili daljšo obstojnost rezalnih orodij. Pri tem bi morali izvesti pregled posamičnega orodja in načina odrezovanja. Pri pridobivanju podatkov bi morali upoštevati vse dejavnike odrezovanja Posnemalna igla V proizvodnji se uporablja za izdelavo utorov veliko število posnemalnih igel in priprav. Medsebojno se razlikujejo po dimenzijah in lastnostih za odrezovanje. Po navadi so 90

93 zložene tesno skupaj ali ena čez drugo. Takšna ureditev oz. skladiščenje posledično vpliva na poškodbo rezalnih robov pri prelaganju igel, prav tako se poveča čas iskanja ustrezne igle na zahtevanem orodju za predpisano delo. Poleg tega se je na začetku analiziranja v proizvodnji zaznalo, da delavci niso bili pozorni oz. niso razumevali oznak na posnemalnih iglah. Pri izbiri posnemalne igle so s pomičnim kljunastim merilom zmerili njeno širino. Sedaj mora vsak znati razbrati dimenzijske oznake posnemalnih igel, saj to pomembno vpliva na kakovost in učinkovitost dela. Poleg dimenzij s tolerancami so na posnemalni igli zapisane še oznake, kot so vrsta ali oblika rezalnega robu in material ali njegova trdnost. Z nepoznavanjem orodij posledično povzročimo poškodbe na rezalnih robovih ali zlom igel. S poznavanjem vseh oznak in z boljšo ureditvijo (skladiščenjem) orodij bi se v procesu bolje zagotavljalo ne samo red in preglednost ampak tudi obstojnost orodij Pakiranje Na tehnološkem listu je pakiranje navedeno skupaj s kontrolo. Taka navedba podatkov lahko zmede delavca pri delu (spregleda postopek dela ali ga ne razume najbolje). Podatki so opisani skromno in nimajo natančno navedenih ciljev. V njem je zapisano le, da ne sme paket presegati 20 kg. Poleg podatka mase bi bilo zaželeno, da je na kratko zapisano, kako poteka pakiranje. Na tehnološkem listu bi morala biti navedena ustrezna dimenzijska škatla in način pakiranja. Primer bolj natančne navedbe podatkov: posamično oviti v povoščen papir za pakiranje in nato v embalažno folijo (3 mm), zložiti v škatlo (12 x 12 x 15 cm) po 5 skupaj. Poleg osnovnih navedb bi se za jeklene proizvode (brez galvanske zaščite) dodalo, da se jih zaščiti s protikorozijsko zaščito Timsko delo Načelo timskega dela Timsko delo je organiziranost ali delovanje zaposlenih za doseganje skupnih ciljev. s sodelovanjem pri delu in skupnem prepoznavanju vseh dejavnikov v procesu, 91

94 njihovem spremljanju in ugotavljanju možnosti za izboljšave ter njihovo realizacijo pripomorejo k uspešnosti poslovanja in doseganju ciljev ter rasti družbe. Vsi ključni dejavniki morajo biti predstavljeni celotni družbi ter določeni s skupnimi cilji za osebno rast in rast organizacije. Vsi morajo poznati njeno dejansko stanje in dejavnike, ki vplivajo na njeno ali skupno rast. Za celovito delovanje družbe s skupnimi cilji se morajo graditi pozitivne vezi. Skupno rast podjetja se izkazuje s pohvalami za doseganje kakovosti in tudi npr. z nagradami za zaposlene, ki so k temu prispevali. Če organizacija nima določenih ciljev in predstavljenih vseh najmanjših ključnih dejavnikov, se v njej ustvarijo različni posamični cilji. Vsi ti manjši različni cilji ovirajo družbo pri njenem napredku in uspehu na trgu. Družba mora povezovati vse ljudi v njej ter jim omogočati medsebojno povezavo za njeno rast. Glavni dejavniki timskega dela so v drugačnosti in povezovanju posameznikov z različnim znanjem. Z rastjo organizacije, s hitrejšim in kakovostnejšim delom, pa se mora le-ta tudi usmeriti k bolj zdravemu in varnemu delu (npr. po načelih standarda ISO itd.) Timsko delo v proizvodnem procesu V proizvodnji je marsikje zelo pogosto in kar običajno na prvem mestu doseganje ustrezne produktivnosti; predvsem se teži k maksimalni hitrosti dela za doseganje najvišje možne količine izdelkov. Z osredotočenostjo na te cilje se pozablja na dejavnike, ki vplivajo na varno in zdravo delo ter potrebno kakovost. Navodila za delo so v proizvodnji pogosto zelo kratka in premalo določajo način pravilnega in varnega dela. Z nenatančnimi navodili se lahko narobe razume cilj celotne družbe. Čas dela se ne sme obravnavati samo z minimalnim vložkom in velikim pričakovanjem. Pri večjih količinah proizvodov se mora npr. dobro prepoznati in ustrezno upoštevati vsak dejavnik procesa za izkoriščanje vseh zmožnosti podjetja. V primeru, ki je analiziran v tej nalogi, smo načine in poti za izboljšanje kakovosti iskali šele potem, ko smo morali proizvode popraviti na kakovost, kot jo zahteva kupec in na kar smo bili pozorni šele pri končni kontroli ali celo reklamaciji. Brez vmesne in procesne kontrole ali s preveč zmanjševanjem in zapostavljanjem pomena le-tega nismo mogli spremljati dejavnikov med samim procesom nastajanja proizvodov. Vsak najmanjši dejavnik že pri komuniciranju in dajanju navodil vpliva na kakovostno 92

95 delovanje timskega ali posamičnega dela. Z bolj podrobni spoznavanjem in proučevanjem procesa smo si delili spoznanja o dejavnikih, ki so pomembni v njem. Z večjim sodelovanjem in medsebojno pomočjo za učinkovito in uspešno delo smo določili načine izboljševanje kakovosti Timsko delo med lokacijami Možni vzrok za slabšo kakovost v proizvodnji izdelkov iz družine NABA je tudi v treh različnih lokacijah, kjer proizvodi nastajajo. Proizvodi potujejo iz ene na drugo lokacijo. Pri težavah na isti lokaciji se problem predstavi sodelavcem in se ga poskuša odpraviti, če je to potrebno. Kadar se zazna problem, ki je prišel s prejšnje lokacije, se velikokrat ne sporoča nazaj, kje morajo biti bolj pazljivi v procesu proizvodnje ali se uporabi neprimerno reševanje problema. Za te probleme nimamo vključenih nobenih orodij (načinov dela), ki bi nam jih pomagali odpraviti ali reševati. Pogosto se probleme in potem tudi načine reševanja odkrije šele v končni kontroli oz. po končanih vseh fazah izdelave (v merilnici). Pri proizvodih družine NABA del proizvodnje poteka na drugi lokaciji, oddvojeno od lokacije, kjer se izvaja kontrola (merilnica). Zaradi oddaljenosti se tako s strani kontrolorja izvaja le končna kontrola. Obstoječa organiziranost dela merilnice (kjer obstajajo postopki in orodja) ne vključuje prisotnost kontrolorja iz merilnice v začetni in vmesni kontroli; kontrolor na drugi lokaciji tako ne more spremljati kakovosti skozi vse faze izdelave. Odgovornost kontrole procesa proizvajanja se prenese na delavce proizvodnje, da zagotovijo kakovost sami. Izvajajo začetno kontrolo pri nastavljanju in vmesno kontrolo. Poleg svojega obsežnega dela neposredno v proizvodnem procesu, naj bi delavci spremljali in kontrolirali vse dejavnike znotraj procesa proizvodnje, ki vplivajo na zagotavljanje kakovosti in tudi ustrezno ukrepali v primeru odkrivanja napak. To brez ustrezne organiziranosti seveda ni možno, vsaj ne v celoti in povsem pravilno ter ne maksimalno učinkovito. Če bi merilnica prvi kos potrdila in tudi spremljala skozi proces bi nastavljavec in delavci bolje vedeli kakšen je kakovosten proizvod in potrdila ustreznost meril itd. Zaradi različnih razlogov se lahko kakovost spremeni, ker merilnica ne preverja na začetku nastavljavca in delavcev ter spreminjanje kakovosti skozi proces. 93

96 7 PREDLAGANE SPREMEMBE ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI Pri vpeljavi novih predlaganih izboljšav v načine dela v podjetju z namenom izboljšanja kakovosti se želi med drugim vzpostaviti večjo povezavo med zaposlenimi (timsko delo). Vsak zaposleni mora poznati politiko kakovosti oz. način za doseganje kakovosti s skupnimi cilji. Zaradi velikega obsega dejavnikov, ki vplivajo na to, morajo biti le-ti zapisani za proces proizvodnje z ustrezno dokumentacijo (postopki za delo, navodila). Poznavanje procesa in timsko delo nam omogoča učinkovitejše reševanje problemov, stabilnejši proizvodni proces in boljšo kakovost proizvodov. Zaposlene je potrebno motivirati in jim dati npr. tudi možnost napredovanja. Delavci si morajo izmenjevati spoznanja o vseh vplivnih dejavnikih za učinkovitost in kakovost dela, si deliti izkušnje in znanje ter tako prispevati k svojemu razvoju in razvoju ter rasti družbe. Pri napačnem razmišljanju se jih mora pravilno seznaniti s posledicami, ki bi jih njihove napačne odločitve lahko prinesle. Velikokrat želi kdo narediti dobro za organizacijo, a uporabi neprimerna sredstva, npr. poti in načine za reševanje ali nereševanje problemov. Pri tem se ne zaveda posledic, ki jih lahko občuti celotna organizacija. V nadaljevanju so predlagane rešitve, ki izhajajo iz analize obstoječega stanja in kot je le-ta predstavljena v prejšnjem poglavju. Predlogi naj bi pripomogli k izboljšavam v proizvodnem procesu, kjer nastajajo proizvodi iz družine NABA in bi se s tem izboljšalo obvladovanje stabilnosti procesa in zagotavljanje kakovosti proizvodov ter tudi njeno stalno izboljševanje in tako prispevalo k večji uspešnosti poslovanja družbe. 7.1 DOLOČITEV DIMENZIJ Proizvodi imajo zelo natančno določene dimenzije. Doseganje le-teh najbolj vpliva na končno kakovost proizvoda. Veliko dimenzij ima tudi svoje tolerance. V praksi se že na začetku proizvodne serije nekateri držijo spodnje ali zgornje tolerančne meje in nekateri sredine tolerančne meje, v vseh primerih so odstopki (še) znotraj zahtev, kot izhajajo iz delavniške risbe. V proizvodnji pa se pojavljajo različni proizvodi z različnimi zahtevami za različne namene uporabe. Različna nihanja oz. neenotnost odstopanj od imenskih mer, sicer še vedno znotraj toleranc, lahko pri proizvodih z visokimi 94

97 tolerančnimi zahtevami privede v kasnejših fazah proizvodnje tudi do končne nekakovosti. Različne tolerančne mere imajo drugačen pomen za različne postopke obdelave (in pozneje tudi uporabe). Pri zagotavljanju kakovosti proizvodov majhnih dimenzij in zelo ozkih tolerančnih mej se mora določiti njihove dimenzije do tisočinke milimetra natančno. Meje ali razlike dimenzij takšnih proizvodov so od 0,015 mm do 0,03 mm. CNC obdelovalni stroji za odrezovanje omogočajo spremembo položaja orodja do tisočinke milimetra natančno. Z natančno določitvijo se bo skozi proces izdelave proizvodov zagotovilo konstantnost doseganja (dopustnih) odstopkov od zahtevanih dimenzij. Pri najmanjšem zaznavanju odstopanj dimenzij se bo le-te spremenilo nazaj na zahtevane, kot je zapisano v spremni dokumentaciji (v tehnološkem listu). Poudarjena ali označena dimenzija na ustrezni dokumentaciji obvesti in določi njen pomen za zagotavljanje kakovosti proizvodov. Takšen pristop omogoča konstantno enakomerno kakovost proizvodov v procesu nastajanja le-teh Določitev dimenzij pred galvanizacijo Ena od najpogostejših napak se pojavi pri proizvodih z galvansko zaščito. Spregleda se nadaljnje postopke obdelave in se obdela proizvode po zapisanih dimenzijah na delavniški risbi. Dimenzije teh proizvodov na delavniški risbi vključujejo tudi končno galvanizacijo. Z nanosom galvanizacije se spremenijo dimenzije proizvoda. Problem se pojavi, kadar je nanos galvanizacije večji ali enak tolerančnim mejam dimenzij. Posledično dobimo neustrezne proizvode. V takšnem primeru je najbolj primerno navesti opozorilo oz. na obdelovalnih postopkih (na tehnološkem listu) navesti nanos galvanizacije in določitev dimenzij pred galvanizacijo. 7.2 OBRAZEC ZA REŠEVANJE PROBLEMOV V podjetju se problemi rešujejo hitro ali se jih ne zaznava, če niso pomembni. Hitro reševanje problemov nam omogoča, da delo poteka nemoteno naprej. Hitre odločitve niso zmeraj primerne, še posebej pri večjih serijah izdelave proizvodov. Takšna odločitev lahko posledično prinese popravilo ali izmet. Poleg hitre rešitve se mora razmisliti in ugotoviti, ali se lahko problem ponovi. Pri tem se mora odkriti vzrok problema in ga analizirati. Potem lahko uporabimo vse načine in orodja za vodenje kakovosti, da se to ne bo ponovilo. Za boljše reševanje problemov v podjetju predlagam obrazec za reševanje problemov RP9X (Slika 42). 95

98 Slika 42: Obrazec RP9X za reševanje problemov Vir: Lah, 2018 Obrazec nas vodi po točkah za celovit pregled in odpravo problema, pri tem se mora za ustrezno končno rešitev natančno in premišljeno izpolniti vsako točko. S takšnim obrazcem se: 96

99 1. izbere problem, 2. navede razlog, 3. razloži trenutno situacijo, 4. določi cilje, 5. naredi analizo, 6. ukrepa in 7. preveri učinke ukrepov. Primerne rešitve za odpravo problemov se standardizira in naredi plan aktivnosti za realizacijo. 7.3 POTEK NASTAJANJA PROIZVODA Za večje serije proizvodov, kot se pojavljajo v proizvodnji grednih vezi iz družine NABA, s ponavljajočimi in podobnimi načini izdelave, predlagam predstavitev poteka proizvodnje v takih primerih od začetka do konca. Predstavitev te poti bo omogočala vsem zaposlenim enotno razumevanje procesa proizvajanja proizvodov in načina za vzdrževanje kakovosti v njem. Na predstavitvi poteka je prikazano, kakšen je ustrezen ali neustrezen proizvod ter kdaj sme napredovati naprej v naslednji postopek oz. fazo izdelave. Poleg ustreznosti so prikazani ključni dejavniki v procesu dela ali nastavitve. Kadar imamo večjo in zahtevnejšo serijo proizvodov, se mora ta potek predstaviti ustrezno natančno. Grafična predstavitev poteka nastajanja proizvoda omogoča delavcu širši pogled na pomembne dejavnike, ki so prisotni med samim procesom izdelave proizvodov. S takšnimi podatki imajo delavci vedno vpogled v to, kako postopati za kakovostno delo in kako ravnati s proizvodi, ki so kot polizdelki v procesu začeli odstopati od zahtev v tehnološkem listi ali delavniški risbi. Z zaznavanjem teh dejavnikov bo delavec preprečil ponavljanje ali nadaljevanje slabih proizvodov in popravil morebitne nastavitve za uresničevanje zahtevane kakovosti. S poznavanjem poti proizvoda se bo delavec zavedel vseh aktivnosti in dejavnikov med procesom izdelave in ne bo imel več pozornosti samo na količini proizvodov Pomembni dejavniki pri razrezu obdelovancev Slika 42 prikazuje za prepoznavanje kakovosti pomembne dejavnike, ki so prisotni pri različnih pogojih odrezovanja obdelovancev. S povečano kontrolo se bo graf lahko 97

100 dopolnjeval glede na to, kdaj, kako in zaradi česa nastanejo možne napake pri razrezu materiala na zahtevane dimenzije. Slika 43: Za kakovostno delo pomembni dejavniki med odrezovanjem proizvodov Vir: Lasten Pomembni dejavniki pri struženju proizvodov Za zagotavljanje kakovosti pomembni dejavniki med struženjem proizvodov družine NABA so opisani na Sliki 43. Pri struženju je kakovost proizvodov že zelo na visokem nivoju, saj ima možnost shranjevanja programov in zagotovljeno večjo kontrolo nad njimi. Opisani so le manjši dejavniki, ki vplivajo na nihanje kakovosti zaradi obrabe rezalnih orodij, napetosti med orodji (umerjanja) in temperaturnih razlik. 98

101 Slika 44: Za kakovostno delo pomembni dejavniki, ki se pojavijo na CNC stružnici med procesom izdelave Vir: Lasten Pomembni dejavniki pri izdelovanju utorov Izdelovanje utorov za moznik ne zahteva veliko dejavnikov za zagotavljanje kakovosti. Predstavljeni so vsi manjši dejavniki pri nastavitvi, ki imajo vpliv na končno kakovost in obstojnost orodja. Za zagotavljanje kakovosti je pomembno, da poznamo vsak manjši korak pri delu (Slika 44). 99

102 Slika 45: Navodila za izdelovanje utora za moznik Vir: Lasten 100

103 7.3.4 Pomembni dejavniki od raziglevanja do odjemalca Na Sliki 45 so v obliki grafa opisani pomembni dejavniki za raziglevanje in njegov pomen. Poleg raziglevanja je na njej prikazana nadaljnja pot do odjemalca s krajšim opisom za zagotavljanje kakovosti in varno delo. Slika 46: Graf poti od raziglevanja do pakiranja Vir: Lasten 101

104 7.4 KONTROLNI LIST ZA STROJNO OBDELAVO V proizvodnji se dogaja, da vsak nastavlja parametre odrezovanja po občutku in pri tem ni nobenega nadzora ali določitve rezalnih parametrov. Takšen pristop ni vedno primeren, saj ima vsak drugačno znanje ali izkušnje. Za proizvodni proces zato predlagam uporabo kontrolnega lista parametrov in vseh dejavnikov, ki se pojavijo pri obdelavi. S kontrolnim listom se preveri dejavnike, kot so: čas obdelave enega proizvoda na posamezni fazi, rezalni parametri, problemi oz. odstopanja med obdelavo, način vpetja, vrsta odrezka itd. Med analizo se bo moralo ponuditi nastavljavcem strojev ustrezno medsebojno pomoč za nastavljanje (timsko delo) ali pomoč s strani ponudnikov rezalnih orodij, če bo potrebno. S kontrolnim listom se bo pokazala slika kakovosti proizvoda, kje so pomembne točke in eventualne težave med obdelavo. Po tako izvedenih kontrolah se bo moralo določiti način obdelave, ki bo ustrezen za večjo serijo proizvodov in z upoštevanjem vseh vplivnih dejavnikov ter s tem doseženo minimiziranje njihovega vpliva na kakovost. Narediti se bo moralo obrazce za vsak stroj in proizvod posebej. Poleg tega se bo navedlo najbolj ustrezne parametre, ki smo jih skozi analize pridobili za kakovostno delovanje stroja in za zagotovitev kakovosti proizvoda. Z vsako posamezno fazo obdelave se bo njen način poteka spremenil zaradi različnih dejavnikov, kot so drugačna orodja, stroji, način vpetja, način obdelave itd. Kontrolni list se bo prilagodilo vsaki fazi obdelave posebej. Moralo se bo upoštevati vse možne dejavnike pri delu. Vsak najmanjši dejavnik ima svoj vpliv in pomen za kakovostno delovanje proizvoda. S povečevanjem hitrosti izdelave proizvodov se bo moralo upoštevati enakomerno vzdrževanje vseh manjših dejavnikov, ki smo jih imeli pri nastavitvi oziroma skozi celotno analizo. Predvideti se bo moralo nadaljnje posledice za zmanjševanje kakovosti ali ukrepe za odpravljanje le-teh. 102

105 S kontrolnim listom bi se lahko tudi preverilo primernost tehnološkega lista, ali obstaja drugačen hitrejši ali kakovostnejši način obdelave. Pri tem se mora vse prednosti in slabosti teh dveh postopkov primerjati z dejanskim stanjem Primer kontrolnega lista pri odrezovanju oz. žaganju Na spodnjem kontrolnem listu za odrezovanje proizvoda (Slika 46) je naveden primer vseh dejavnikov za nastavitev odrezovanja proizvodov oz. spremljanje vplivov vseh dejavnikov med odrezovanjem na NC žagi na kakovost proizvodov. Obrazec se bo moral izpolniti med procesom proizvodnje za pridobitev dejanskih parametrov ali orodij pri odrezovanju. S pridobljenimi podatki se bo poiskalo možnosti za bolj kakovostno ali hitrejše odrezovanje. S spremembo parametrov ali orodij se bo moralo analizirati, kdaj ali zaradi česa se bodo pojavili problemi pri odrezovanju. Slika 47: Primer kontrolnega lista za odrezovanje na NC žagi Vir: Lasten 103

106 7.4.2 Primer obrazca z določenimi obdelovalnimi parametri Obrazec z vnaprej določenimi obdelovalnimi parametri bo prišel najbolj v poštev pri strojih, ki nimajo možnosti shranjevanja programov. Primeren bo tudi pri CNC strojih s podobnim načinom pristopa, saj stroj uporabljajo različni nastavljavci strojev, ki vsi uporabljajo malo drugačne nastavitve prametrov odrezovanja. Vnaprej določeni parametri bodo omogočali vsem enako nastavitev parametrov. Ob morebitnih spremembah rezalnih parametrov se bo moral delavec posvetovati z vodjo proizvodnje ter obrazložiti, kakšne izboljšave prinesejo drugačni parametri. Pridobljene najbolj kakovostne podatke za odrezovanje se bo s pomočjo prejšnje tabele ali kontrole (Slika 46) zabeležilo v obrazec z vnaprej določenimi parametri. Takšen obrazec bo primeren, kadar bomo imeli velike in ponovljive serije odrezovanja. V tabelo vnešeni podatki nam bodo pomagali pri nastavitvi NC žage pri ponovnih serijah odrezovanja. S tem bo stroj vedno najbolj primerno nastavljen z najustreznejšimi pogoji za odrezovanje. Prednost obrazca je tudi v tem, da se ga bo lahko uporabilo za več vrst proizvodov z enakimi dimenzijami ali načinom izdelave in materialom. Pri uporabi obrazca se bo moralo upoštevati, da ne bodo vedno možni enaki rezalni pogoji (zaradi obrabe orodja). S tem bodo nastavitve malo odstopale in se bo moralo povečati nadzor oz. pozornost na tem, kdaj zamenjati orodje za odrezovanje. Slika 48: Primer obrazca z določenimi parametri za odrezovanje na NC žagi Vir: Lasten 104