VPLIV DRUŽINE IN VRTCA NA USPEŠNO VŠOLANJE OTROK

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "VPLIV DRUŽINE IN VRTCA NA USPEŠNO VŠOLANJE OTROK"

Transkripcija

1 IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. OE Višja strokovna šola VPLIV DRUŽINE IN VRTCA NA USPEŠNO VŠOLANJE OTROK DIPLOMSKO DELO Litija, september 2015 Martina Dolžan

2

3 IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS, D. O. O. OE Višja strokovna šola Organizator socialne mreže Diplomsko delo VPLIV DRUŽINE IN VRTCA NA USPEŠNO VŠOLANJE OTROK Mentorica: mag. Gabrijela Hauptman Kandidatka: Martina Dolžan Litija, september 2015

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici mag. Gabrijeli Hauptman, prof. pedagogike, za spodbudno mentorstvo, za hitro odzivnost in veliko pomoči pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi lektorici, Nadi Mulej, prof. slov. j. in prim. knjiž. Zahvala gre tudi tašči Tereziji in tastu Antonu, ki sta se posvečala mojemu sina Žigu, ko sem bila odsotna zaradi šolanja. Posebna zahvala gre partnerju Klemenu, ki mi je omogočil študij in me spodbujal in mi pomagal pri učenju in zaključevanju diplomske naloge. Hvala vsem, brez vas ne bi bila, kjer sem.

5 POVZETEK Diplomska naloga obravnava vpliv družine in vrtca na uspešno všolanje otrok. V teoretičnem delu predstavi pomen socializacije za posameznika, s poudarkom na primarni socializaciji v krogu družine ter vrtca. Opredeli pomen družine v sodobni družbi, njeno vlogo za zdrav razvoj in učno uspešnost otrok ter vpliv spodbudnega družinskega okolja pri vzgoji in izobraževanju otrok. Nadalje predstavi vrtec v sodobni družbi ter zakonodajo in dokumente na področju predšolske vzgoje. Predstavi pomen medsebojnega sodelovanja vrtca in družine ter primer dobre prakse. V empiričnem delu izpeljem spletno anketiranje o vplivu družine in vrtca na uspešno všolanje otrok ter klasično anketiranje svetovalnih delavcev o tem vprašanju v lokalnem okolju. Prouči njihova stališča o pomenu sodelovanja vrtca in družine za uspešno všolanje otrok v osnovno šolo. KLJUČNE BESEDE: vpliv, družina, vrtec, šolanje, uspeh ABSTRACT The diploma work deals with the impact of family and kindergarten into the succesfully schooling of children. The theoretical part presents the significance of socialization of the individual, with the emphasis on primary socialization within the family and kindergarten. It defines the importance of family in contemporary society, its role in the healthy development and academic achievement of children and the impact of a stimulating family environment for upbringing and education of children. Furthermore, it presents kindergarten in modern society as well as legislation and documents in the field of early childhood education. It presents the importance of cooperation between kindergarten and family and the example of good practice. In the empirical part an online survey was conducted on the impact of family and kindergarten to successfully schooling of children and as well a classical survey among counselor workers on this issue in the local environment. It examines their views about the importance of kindergarten and family ooperation for a successful schooling of children in elementary school. KEY WORDS: influence, family, kindergarten, school success

6 Kazalo vsebine: 1 UVOD NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE HIPOTEZE TEORETIČNI DEL SOCIALIZACIJA Vrste socializacije DRUŽINA V SODOBNI DRUŽBI Vloga družine za zdrav razvoj otrok Vpliv družine na učno uspešnost otrok VRTEC V SODOBNI DRUŽBI ZAKONODAJA NA PODROČJU PREDŠOLSKE VZGOJE Medsebojno sodelovanje vrtca in družine ZAKONODAJA NA PODROČJU OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA Zakon o osnovni šoli PRIMER DOBRE PRAKSE SODELOVANJA VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE EMPIRIČNI DEL RAZISKOVALNI PROBLEM CILJI RAZISKAVE RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE METODOLOGIJA REZULTATI IN NJIHOVA INTERPRETACIJA Rezultati spletnega anketnega vprašalnika Rezultati anketnega vprašalnika za svetovalne delavce vrtcev in osnovnih šol v občinah Litija in Šmartno pri Litiji PREVERJANJE HIPOTEZ Preverjanje 1. hipoteze:»družina ima zelo pomembno vlogo pri spodbujanju otrokovega razvoja« Preverjanje 2. hipoteze:»medsebojno sodelovanje vrtca in družine je zelo pomembno za uspešno všolanje otrok«

7 4.6.3 Preverjanje 3. hipoteze:»družina in vrtec lahko pomembno vplivata na uspešno všolanje otrok« Preverjanje 4. hipoteze:»uspešno všolanje vpliva na nadaljnjo večjo učno uspešnost otrok« ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA PRILOGE

8 Kazalo grafov: Graf 1: spol anketirancev Graf 2: starost anketirancev Graf 3: izobrazba anketirancev Graf 4: Vloga družine pri spodbujanju otrokovega razvoja mnenje anketirancev Graf 5: Pomembnost medsebojnega sodelovanja vrtca in družine za uspešnost otrok mnenje anketirancev Graf 6: Vpliv družine in vrtca na otrokovo šolsko uspešnost mnenje aketirancev.. 29 Graf 7: Vpliv otrokovega šolskega uspeha na nadaljne šolanje mnenje anketirancev Graf 8: Pridobivanje informacij in znanja o razvojnih značilnostih lastnega otroka mnenje anketirancev Graf 9: Potreba po izobraževanju za starševsko vlogo mnenje anketirancev Graf 10: Koristne oblike sodelovanja vrtca oz. šole s starši mnenje anketirancev. 33 Graf 11: Spol anketiranih svetovalnih delavcev Graf 12: Mnenje svetovalnih delavk o pomenu družine pri spobujanju otrokovega razvoja Graf 13: Mnenje svetovalnih delavk o pomenu medsebojnem sodelovanja vrtca in družine za uspešnost otrok v šoli Graf 14: Mnenje svetovalnih delavk o pomenu vpliva družine in vrtca na otrokovo šolsko uspešnost Graf 15: Mnenje svetovalnih delavk o pomembnosti otrokovega šolskega uspeha na njegovo nadaljnjo učno uspešnost Graf 16: Pridobivanje informacij o razvojnih značilnostih lastnih otrok mnenje svetovalnih delavk Graf 17: Mnenje svetovalnih delavk o izobraževanju staršev za starševsko vlogo Graf 18: Najbolj koristna oblika sodelovanja vrtca oziroma šole s starši po mnenju svetovalnih delavk

9 1 UVOD Postala sem mama in znašla sem se v novi vlogi, za katero nisem bila prepričana, da jo bom zmogla kvalitetno opraviti. Študij na smeri Organizator socialne mreže mi je dal nekatera teoretična znanja in možnosti, da lahko nadgradim svoje znanje z diplomsko nalogo o vplivu družine in vrtca na uspešno všolanje otrok. Sama sem prebrala veliko literature na temo dobrega starševstva in tako se mi je začelo postavljati vprašanje, ali vsi starši tako veliko berejo o vzgoji, kako se znajdejo v novi vlogi ipd. Ker pa je moj otrok star leto dni in sem se vrnila s porodniškega dopusta, sem ga morala vpisati v vrtec. Tako se je rodila ideja, da raziščem, kako naj bi starši dobro sodelovali z vrtcem in osnovno šolo, da bi bil otrok čim bolj bil uspešen pri vstopu v šolo in seveda pri nadaljnjem izobraževanju. Družina predstavlja temeljno celico družbe. Je najpomembnejša pri razvoju posameznika. V njej se socializiramo in pridobivamo temelje za nadaljnje življenje. Pri tem ima pomembno vlogo tudi vrtec. Družina in vrtec skupaj predstavljata pomemben element pri razvoju otrok in vplivata na njihovo uspešno vključevanje v osnovno šolo ter nadaljnjo učno uspešnost. V diplomski nalogi bo raziskano, kako pomembno vlogo imata družina in vrtec pri uspešnem razvoju otrok, njihovem všolanju in nadaljnji motivaciji za izobraževanje. V ta namen bo izvedeno splošno spletno anketiranje (1ka) ter klasično anketiranje med svetovalnimi delavci vrtcev in osnovnih šol v Občini Litija, s katerim bomo skušali ugotoviti njihov odnos do obravnavanega področja. Izsledki bodo potrdili ali zavrnili predvidene hipoteze v nadaljevanju. 7

10 2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE Namen diplomske naloge je proučiti, kako pomembno mesto ima družina v razvoju posameznika, hkrati pa, kako ji lahko vrtec s kvalitetnim vzgojnim programom pomaga pri tem. Opisan bo pomen socializacije v razvoju posameznika, še zlasti pomen primarne socializacije, ki poteka v krogu družine ter delno v krogu vrtca. Pri tem se bomo osredotočili na to, kako lahko družina in vrtec pripomoreta k uspešni vključitvi otroka v osnovno šolo in posledično k večji učni motiviranosti in uspešnosti otrok. Cilji diplomske naloge pa so raziskati: pomen družine in socializacije v razvoju posameznika, pomen sodelovanja družine in vrtca za uspešen razvoj otrok, pomen spodbudnega okolja v družini in vrtcu za uspešen razvoj in vključitev otrok v osnovno šolo ter nadaljnjo uspešnost otrok, načine spodbudnega delovanja staršev in vrtca za uspešno všolanje otrok (primeri dobre prakse), načine spodbudnega delovanja vrtca in osnovne šole za uspešno všolanje otrok (primeri dobre prakse), izvesti raziskavo o pomenu družine in vrtca za uspešno všolanje otrok: - spletni anketni vprašalnik (splošni) - anketni vprašalnik za svetovalne delavce vrtcev in osnovnih šol v občini Litija. 2.1 HIPOTEZE V diplomski nalogi so postavljene naslednje štiri hipoteze: Hipoteza 1:»Družina ima zelo pomembno vlogo pri spodbujanju otrokovega razvoja«. Hipoteza 2:»Medsebojno sodelovanje vrtca in družine je zelo pomembno za uspešno všolanje otrok«. Hipoteza 3:»Družina in vrtec lahko pomembno vplivata na uspešno všolanje otrok«. Hipoteza 4:»Uspešno všolanje vpliva na nadaljnjo večjo učno uspešnost otrok«. 8

11 3 TEORETIČNI DEL 3.1. SOCIALIZACIJA Socializacija je pomembna za človeka kot posameznika ali posameznico, kajti osebnostni razvoj je mogoč le v interakciji z dugimi ljudmi (primeri nesocializiranih ali izoliranih drugih otrok). Pomembna je tudi z vidika družbe kot celote. Socializacija je eden temeljnih procesov, s katerimi se družba obnavlja (reproducira). Za človeka so značilni predvsem družbeno izoblikovani in naučeni načini vedenja. Ljudje se v interakciji z drugimi ljudmi naučimo delovati kot družbena bitja in se osebnostno oblikujemo. Zapletene vseživljenjske procese, v katerih se to dogaja, imenujemo socializacija (Socializacija, 2009) Vrste socializacije Poznamo primarno, sekundarno in terciarno socializacijo v razvoju posameznika. Vse tri vrste socializacije si bomo ogledali v nadaljevanju. Predvsem se bomo zaradi obravnavane tematike diplomske naloge osredotočili na primarno socializacijo Primarna socializacija»za primarno socializacijo je značilno, da poteka v otroštvu, v prvih letih otrokovega življenja, predvsem v krogu družine. Zanjo je pomembno, da se med člani družine vzpostavijo čustvene vezi in tesni odnosi. V tem obdobju otrok sprejema vrednote, zaželene vzorce obnašanja in ravnanja, ki mu jih posredujejo starši. Tako razvije temelje njegove družbenosti in osebnosti, zato je primarna socializacija v primerjavi z nadaljnjimi vrstami socializacijami odločilnega pomena za celotno nadaljnje življenje. Med otroštvom poteka tristopenjski razvojni proces, kjer otrok skozi igro in učenje prevzema od staršev vzorce vedenja v družbi. Tako naj bi bile razvojne stopnje v primarni socializaciji: 1. pripravljalna stopnja, kjer majhni otroci vzpostavijo primitivno interakcijo z odraslimi; 2. play (igra) stopnja, v kateri se otrok nauči simbolov jezika, kar mu da samozavest in zavest o svojem obstoju; 9

12 3. game (organizirana igra) stopnja, ko otroci prevzamejo vloge različnih ljudi, se odzivajo na pričakovanja, ki jih imajo do teh ljudi, ter pridobijo občutek o posplošenih drugih«(hauptman in Komotar, 2010) Sekundarna socializacija Poteka po zgodnjem otroštvu, ko se učimo tako od staršev kot tudi od institucij. Gre za vključevanje v različne skupine, organizacije, institucije zunaj domačega okolja (vstop v šolo ), kjer se nenehno učimo, spoznavamo nove ideje, se učimo vedenj v situacijah, s katerimi doslej še nismo bili soočeni. Spremenijo se vzorci razumevanja sebe in drugih. Poteka v institucijah in jo spremlja poseben sistem nagrajevanja in kaznovanja, odnosi so formalno uravnani in podvrženi socialni kontroli. Meje med primarno in sekundarno socializacijo ni mogoče natančno določiti (Lavrenčič, 2008) Terciarna socializacija Človek se mora v današnji, vedno bolj razčlenjeni družbi nenehno dopolnilno socializirati. Pri terciarni socializacijigre za obdobje vstopa v poklic pridobivanje poklicnih izkušenj, ustvarjanje družine in prevzemanjem starševskih vlog (Lavrenčič, 2008). 3.2 DRUŽINA V SODOBNI DRUŽBI Hauptman v učbeniku Družina v sodobnem svetu (2011) navaja, da inividualizacija življenja vpliva tudi na družinsko življenje. Ritem delovnega časa se spreminja, fleksibilnost vsakdana, ne le obeh partnerjev, temveč tudi otrok ter ustanov, kamor so vključeni (vrtci, šole), narekujejo vsakodnevno usklajevanje, prilagajanje in oblikovanje nenehnih dogovorov oziroma pravil, zato meni, da je potrebno, da se družinski člani naučijo strpnega dialoga, ker le tako se bo družina povezovala in ne razdvajala. Nadalje pravi, da se družina kot celota razvija po zaporednih obdobjih, ki s seboj prinašajo posebne zahteve in naloge. V vsakem obdobju družine pa se pojavijo nove preizkušnje, spodbude, prednosti, ovire ter zadoščenja. V vsaki fazi so potrebna drugačna pravila. Že spremembe pri enem članu družine povzročijo spremembe pri 10

13 vseh. Potrebno pa je veliko znanja, da lahko obvladujemo zahtevne življenjske situacije Vloga družine za zdrav razvoj otrok»ena izmed pomembnih funkcij družine je, da prek medosebnega, emocionalnega in vzgojnega dogajanja pripravlja otroka na dejavno vključevanje v širši socialni ter kulturni prostor. Tako je ena pomembnih nalog družine razvijati občutek pripadnosti večji skupnosti. Če je človekova vloga v družini jasno začrtana, smiselna in zanj sprejemljiva, bo posameznik znal poiskati pravo mesto zase tudi v zunanji, širši skupnosti«(hauptman, 2011). Kakšna je optimalna družina? To področje opredeljujejo različni strokovnjaki. (Lewis 1976, v Hauptman, 2011) navaja naslednje značilnosti zdrave, optimalne družine: 1. Afiliativna naravnanost do sočloveka, odprta, odzivna, zaupajoča. 2. Visoko spoštovanje ločenosti, individualnosti, avtonomije, zasebnosti. 3. Odprta, jasna, iskrena komunikacija. 4. Trdna starševska koalicija, enakopravnost, delitev moči med roditeljema. 5. Fleksibilna kontrola na osnovi dogovarjanja v temeljni hierarhiji starši otrok. 6. Visoko spontana interakcija, humor, duhovitost. 7. Visoka raven iniciativnosti. 8. Podpiranje in spoštovanje enkratnosti in razlik. Kaslow in Robinson (v: Hauptman, 2011) navajata naslednje lastnosti optimalne družine: 1. Sposobnost prilagajanja. 2. Zavezanost družini, jasna, odprta in pogosta komunikacija. 3. Sodbujanje edinstvenosti, individualnosti, pripadnosti ter prijaznost in priznanje. 4. Duhovna, religiozna orientiranost, povezanost s socialnim okoljem. 5. Jasne generacijske meje. 6. Sodelovanje in pogajanje. Satir (v: Hauptman, 2011) pa pravi, da ima optimalna družina naslednje značilnosti: 1. Družinski člani zmorejo dati, zaprositi in sprejeti povratno informacijo. 11

14 2. Pravilno interpretirajo sovražnost. 3. Se lahko zagledajo tudi tako, kot jih vidijo drugi člani. 4. Si povedo, kaj si želijo, česa se bojijo in kaj pričakujejo drug od drugega. 5. Lahko se učijo iz izkušenj. 6. V družini si je mogoče nasprotovati. 7. V družini zmorejo izbirati. 8. Zmorejo kongruentno komunikacijo Vpliv družine na učno uspešnost otrok Otrok se že od rojstva naprej govorno, miselno, čustveno in gibalno odziva na okolico. Zato je pomembno, v kakšnem okolju odrašča in se razvija (Umek in Zupančič, 2003). Neposreden učinek na učno uspešnost otrok ima tudi socialno-ekonomski status družine. Starši z višjo izobrazbo imajo v povprečju tudi učno uspešnejše otroke, so posledično bolj pozorni na otrokovo šolanje, se bolj vključujejo v njegovo izobraževanje, sodelujejo s šolo, se z otrokom več pogovarjajo, ga spodbujajo k raznovrstnim dejavnostim, dobro poznajo otrokove dosežke ter so pozorni na otrokove uspehe. Hkrati so otroku zgled s svojim vedenjem, s tem pa pri otroku krepijo raven motivacije za uspešnost v življenju. Prav tako pa ima pozitiven učinek tudi pozitiven odnos staršev do otroka. Vendar se nižja stopnja izobrazbe pri starših ne povezuje nujno z manjšim zanimanjem za otrokovo šolanje, v kombinaciji z nizkimi socialnoekonomskim statusom pa bolj verjetno, še zlasti ob različnih stresnih dogodkih v družini, z neučinkovitim slogom socializacije ali pa celo z odklonilnim odnosov staršev do učenja (Levpušček in Zupančič, 2009) Sodelovanje staršev pri vzgoji in izobraževanju otrok Starši so otrokovi svetovalci, pomočniki in vzorniki. Pomembno je, da pokažejo zanimanje za otrokovo šolanje ter se vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces. Priprava na šolo se prične že v predšolskem obdobju. V tem času je ravnanje staršev ključnega pomena za otrokov razvoj. Starši morajo spodbujati otrokovo zanimanje za svet okrog njega. Prevečkat zavrnjena otrokova radovednost se lahko v šolski dobri odraža kot nezanimanje za učenje, šolsko delo in sodelovanje. Takšen otrok noče poslušati in zatre željo po spoznavanju novega (Leach, 1979). 12

15 Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011) med drugim predstavlja načela sodelovanja med šolo in okoljem, med katerimi posebej poudarja sodelovanje učenk in učencev, učiteljic in učiteljev ter staršev. Pri njihovem medsebojnem sodelovanju pa morajo biti vključene solidarnost in tolerantnost, spoštovanje individualnosti in neomejevanje svobode. Že med osnovnimi načeli je opredeljena pravica staršev, da se dejavno vključijo v delo šole, da so jim dostopne informacije o delovanju šole in o šolanju njihovih otrok (Bela knjiga, 2011). 3.3 VRTEC V SODOBNI DRUŽBI»Vrtec je prva formalna institucija, s katero se otroci, če so vanj vključeni, srečajo. Osnovna šola, v katero so vključeni vsi otroci, pa je z vidika socializacije pomembna zaradi prenosa in posredovanja znanja, pravil, vrednot in norm vedenja, ki otroku omogočajo, da se kvalitetno socializira. Hkrati pa šola pomaga otroku, da razvije odnos do avtoritet in se nauči vedenja, ki je družbeno sprejemljivo«(hauptman in Komotar, 2010). Predšolska vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih: v oddelke prvega starostnega obdobja so vključeni otroci v starosti od enega do treh let, v oddelke drugega starostnega obdobja pa otroci, stari od treh do šestih let starosti oziroma do vstopa v osnovno šolo. Poznamo tri različne vrste oddelkov: homogene, heterogene in kombinirane oddelke. V homogene oddelke so vključeni otroci v starostnem razponu enega leta, v heterogene oddelke otroci prvega ali drugega starostnega obdobja in v kombinirane oddelke otroci prvega in drugega starostnega obdobja. Vrtci nudijo različne programe glede na trajanje in organizacijo dela v vrtcu: dnevni program (od šest do devet ur; lahko poteka dopoldne, popoldne, ves dan ali izmenično); poldnevni program (od štiri do šest ur; lahko poteka dopoldne, popoldne in izmenično); 13

16 krajši program (traja od 240 do 720 ur letno strnjeno ali razporejeno v šolskem letu). Vrtec glede na potrebe staršev v vrtec vključenih otrok vsako leto z letnim delovnim načrtom določi poslovni čas vrtca, ki je lahko daljši od trajanja programa (Bela knjiga, 2011). V Sloveniji narašča število otrok, vključenih v vrtec, podobno kot v večini evropskih držav (Bela knjiga, 2011). Fleksibilnost in kakovost vrtca lahko v veliki meri dopolnjujeta družinsko vzgojo, kar kaže na potrebo po kakovostni predšolski vzgoji, o čemer zasledimo tudi v Beli knjigi (2011):»Rezultati več tujih raziskav, v katerih so avtorice in avtorji preučevali učinek vrtca na otrokov aktualni in kasnejši razvoj, učenje in uspešnost v šoli ter pri tem upoštevali tudi pomen različnih dejavnikov, kot so npr. starost otroka ob vstopu v vrtec, vrsto in trajanje programov, kakovost vrtca in družinskega okolja, so pokazali, da vključenost otroka v vrtec sama po sebi nima negativnega učinka na nobeno od preučevanih področij otrokovega razvoja (npr. govorni, socialni, čustveni razvoj), ima pa pozitivni učinek na nekatera področja otrokovega razvoja in učenje, zlasti v povezavi z izobrazbo otrokovih staršev in kakovostjo dela v vrtcu. Raziskovalci so ugotovili, da je prav za malčke in otroke, ki prihajajo iz manj spodbudnega družinskega okolja, pomembno, da se čim mlajši vključijo v vrtec, ki je visokokakovosten in zanje lahko deluje kot varovalni dejavnik, npr. v otrokovem govornem razvoju, pripravljenosti za šolo in kasnejši akademski uspešnosti«. 3.4 ZAKONODAJA NA PODROČJU PREDŠOLSKE VZGOJE Predšolsko vzgojo urejajo predvsem: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 popr., 65/09 popr., 20/11, 40/12 ZUJF, 57/12 ZPCP-2D in 47/15). Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 ZIUZGK, 36/10, 62/10 ZUPJS, 94/10 ZIU, 40/12 ZUJF in 14/15 ZUUJFO). 14

17 Kurikulum za vrtce (1999). Predvsem se bomo usmerili v tiste člene posameznih zakonov in dokumentov, ki opredeljujejo vlogo staršev in vrtca. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med drugim navaja: - opravljanje dejavnosti (vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih strokovnih šol, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci v javnih in zasebnih vrtcih in šolah (ZOFVI, 5. člen); - izvajalce (predšolsko vzgojo opravljajo vrtci in zasebniki [ZOFVI, 6. člen]; - pogoje za opravljanje vzgoje in izobraževanja (vrtci in šole) (zagotovljeni strokovni delavci s predpisano izobrazbo ter prostor, ki jih določi minister oz. z zakonom pooblaščena zbornica [ZOFVI, 33. člen]; - ustanovitelje javnih vrtcev oz. šol če ustanavlja lokalna skupnost (ZOFVI, 41. člen); Zakon o vrtcih - Zakon o vrtcih (ZVRT) med drugim navaja: - temeljne naloge vrtcev (pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti (ZVRT, 2. člen); - načela predšolske vzgoje v vrtcih predšolska vzgoja v vrtcih je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja in poteka po načelih demokratičnosti, pluralizma, avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih, enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki, pravice do izbire in drugačnosti ter ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja (ZVRT,3. člen); - predstavitev programov vrtca (vrtec mora staršem v posebni publikaciji predstaviti programe, ki jih izvaja, njihove cilje, vsebine in metode dela) (ZVRT, 11. člen); - programe v vrtcu (glede na trajanje): dnevne programe (od šest do devet ur); poldnevne programe (od štiri do šest ur) ter krajše programe (od 240 do 720 ur letno (ZVRT,14. člen); 15

18 - starostna obdobja v vrtcu (prvo obdobje od enega do treh let in drugo obdobje od treh let do vstopa v šolo (ZVRT,15. člen); - letni delovni načrt vrtca (organizacija in poslovni čas vrtca, programi vrtca, vzgoja in varstvo otrok v vzgojno-varstvenih družinah, razporeditev otrok v oddelke, delo strokovnih in drugih delavcev v vrtcu, sodelovanje s starši, z vzgojnoizobraževalnimi, zdravstvenimi in drugimi organizacijami, mentorstvo pripravnikom, aktivnosti za vključevanje vrtca v okolje, sodelovanje s šolami, ki izobražujejo delavce za potrebe vzgoje predšolskih otrok, program strokovnega izpopolnjevanja delavcev vrtca, dela strokovnih organov vrtca ter kadrovske, materialne in druge pogoje, potrebne za uresničitev vzgojnega procesa (ZVRT, 21. člen); - izobrazbene pogoje (vzgojno dejavnost v javnem vrtcu opravljajo vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, svetovalni delavec, organizator zdravstveno-higienskega režima, organizator prehrane idr.) (ZVRT, 40. člen). Kurikulum za vrtce Kurikulum za vrtce (1999) je nacionalni dokument, ki predstavlja strokovno podlago za delo v vrtcih. Njegov cilj je večje upoštevanje človekovih in otrokovih pravic, upoštevanje različnosti in drugačnosti otrok. Otrok je aktiven udeleženec procesa, ki z raziskovanjem, preizkušanjem in možnostjo izbire dejavnosti pridobiva nova znanja in spretnosti. Temeljni poudarki so na vzgojno-izobraževalnem procesu ter na celotni interakciji in izkušnji, iz katere se otrok uči. Kurikulum za vrtce je bil potrjen marca 1999 na Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Kurikulum za vrtce je namenjen vzgojiteljem, pomočnikom vzgojitelja, ravnateljem, svetovalnim delavcem, ki ob uporabi strokovne literature in priročnikov za vzgojitelje omogoča strokovno načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ob upoštevanju neposrednega odzivanja otrok v oddelku, organizaciji življenja v vrtcu ter vpetosti vrtca v širše okolje. V Kurikulu (prav tam) so zapisani tudi cilji in iz njih izpeljana načela, ki naj bi jih pri delu v vrtcu upoštevali, kar bomo predstavili v nadaljevanju diplomske naloge. Cilji Kurikula za vrtce, v katerih je med drugim razviden tudi pomen sodelovanja vrtca in družine, so: bolj odprt in fleksibilen kurikulum v različnih programih za predšolske otroke, 16

19 pestrejša izbira in raznovrstnejša ponudba na vseh področjih dejavnosti predšolske vzgoje v vrtcih, bolj uravnotežena ponudba različnih področij in dejavnosti predšolske vzgoje v vrtcih, ki hkrati ne onemogoča poglobljenosti na določenih področjih, večje omogočanje individualnosti, drugačnosti in izbire v nasprotju s skupinsko rutino, oblikovanje pogojev za večje izražanje in ozaveščanje skupinskih razlik (nediskriminiranost glede na spol, socialno in kulturno poreklo, svetovni nazor, narodno pripadnost, telesno in duševno konstitucijo), večje upoštevanje in spoštovanje zasebnosti ter intimnost otrok, dvig kakovosti medsebojnih interakcij med otroki ter med otroki in odraslimi v vrtcu, rekonceptualizacija in reorganizacija prostora in opreme v vrtcu, večja avtonomnost in strokovna odgovornost vrtcev in njihovih strokovnih delavcev, povečanje vloge evalvacije (kritičnega vrednotenja) pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu, izboljšanje informiranja in sodelovanja z starši (Kurikulum, 1999). Načela, po katerih se uresničujejo cilji Kurikula za vrtce, pa so: 1. načelo demokratičnosti, 2. načelo odprtosti kurikula, avtonomnosti ter strokovne odgovornosti vrtca in strokovnih delavcev v vrtcu, 3. načelo enakih možnosti in upoštevanje različnosti med otroki ter načelo multikulturalizma, 4. načelo omogočanja izbire in drugačnosti, 5. načelo spoštovanja zasebnosti in intimnosti, 6. načelo uravnoteženosti, 7. načelo strokovne utemeljenosti kurikula, 8. načelo pogojev za uvedbo novega kurikula, 9. načelo horizontalne povezanosti, 10. načelo vertikalne povezanosti oz. kontinuitete, 11. načelo sodelovanja s starši 12. načelo sodelovanja z okoljem, 13. načelo timskega načrtovanja in izvajanja predšolske vzgoje ter strokovnega spopolnjevanja, 17

20 14. načelo kritičnega vrednotenja, 15. načelo razvojno-procesnega pristopa, 16. načelo aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti verbalizacije in drugih načinov izražanja (Kurikulum, 1999). Med omenjenimi načeli posebej poudarjamo predvsem dve: - načelo vertikalne povezanosti oz. kontinuitete ter - načelo sodelovanja s starši, ki ju bomo v nadaljevanju predstavili. Pri načelu vertikalne poveznosti oz. kontinuitete gre predvsem za pomen povezave med družino in vrtcem med prvim in drugim starostnim obdobjem ter med vrtcem in osnovno šolo. Pri načelu sodelovanja s starši pa gre za to, da mora biti staršem javno dostopno pisno in ustno obvestilo o različnih ponudbah programov v vrtcu; da imajo starši pravico do sprotne izmenjave informacij in poglobljenega razgovora o otroku z vzgojiteljem in pomočnikom, s svetovalno službo; da imajo pravico do postopnega uvajanja otrok v različne programe vrtca; sodelovanja pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in oddelku ter po dogovoru z vzgojiteljem pri vzgojnem delu (upoštevajoč strokovno avtonomnost vrtca); da je pri stiku s starši potrebno spoštovati zasebno sfero družin, njihovo kulturo, identiteto, jezik, svetovni nazor ipd., pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov; da je potrebno staršem zagotoviti stalno informiranje ter sistematično seznanjanje z njihovimi pravicam in odgovornostmi (Kurikulum, 1999) Medsebojno sodelovanje vrtca in družine Za uspešen razvoj otroka je izjemnega pomena dobro medsebojno sodelovanje vrtca in družine. V Vrtcu Litija ponujajo staršem naslednje oblike sodelovanja: Informativne oblike sodelovanja: - roditeljski sestanki - informacije preko oglasne deske, plakatov, glasil, zgibank, pisnih obvestil in kotička za starše - pogovorne ure - srečanje s starši otrok novincev in uvajanje otroka v skupino 18

21 - neposredno delo v skupini (predstavitev dejavnosti ali poklica) - svet staršev vrtca - svet zavoda - sodelovanje pri pripravi in izvedbi projektov Družabne oblike sodelovanja so: - izleti - rojstni dan otroka - športni popoldnevi (orientacijski pohod, gibalne dejavnosti ) - kostanjev piknik - zaključna prireditev vrtca Kulturne oblike sodelovanja: - prireditve in nastopi otrok - izobraževalne oblike sodelovanja predavanja za starše na roditeljskih sestankih (Vrtec Litija) 3.5 ZAKONODAJA NA PODROČJU OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA Osnovna šola je obvezna za otroke, stare od 6. do 15. leta starosti. V prvi razred se vpisujejo otroci, ki v letu všolanja dopolnijo šest let. Osnovna šola obsega obvezni in razširjeni program, ki traja devet let. Obvezni program osnovne šole sestavljajo obvezni predmeti, izbirni predmeti in ure oddelčne skupnosti. Razširjeni program, ki ga mora šola ponuditi, vključuje podaljšano bivanje, jutranje varstvo, interesne dejavnosti, dodatni in dopolnilni pouk, ure za individualno in skupinsko pomoč učencem z učnimi težavami in nadarjenim učencem ter šolo v naravi (Zavod Republike Slovenije za šolstvo). V naši šolski zakonodaji so zapisani temeljni in splošni predpisi, posamezni zakoni na vseh stopnjah šolanja, pravilniki, odredbe in uredbe, ki z vsebinami posameznih členov postavljajo osnovne okvire partnerstva med šolo in starši (Bela knjiga, 2011). V nadaljevanju bo predstavljen temeljni zakon Zakon o osnovni šoli. 19

22 3.5.1 Zakon o osnovni šoli Pomembnejši členi Zakona o osnovni šoli (Zakon o osnovni šoli (ZOsn-I), ki opredeljujejo všolanje otrok ter sodelovanje šole s starši, so: Trajanje Obvezno osnovnošolsko izobraževanje traja devet let; z vstopom v 1. razred osnovne šole otrok pridobi status učenca. Učenec zaključi osnovnošolsko izobraževanje, ko uspešno konča 9. razred. Učenec izpolni osnovnošolsko obveznost po devetih letih izobraževanja (ZOsn-I, 3. člen). Izpolnitev osnovnošolske obveznosti Starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih je otrok v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši), morajo zagotoviti, da njihov otrok izpolni osnovnošolsko obveznost (ZOsn-I, 4. člen). Pravica do izbire oblik izobraževanja Starši imajo pravico izbrati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni ali zasebni šoli ali kot izobraževanje na domu (ZOsn-I, 5. člen). Letni delovni načrt Z letnim delovnim načrtom se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojnoizobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom in obseg, vsebina in razporeditev interesnih in drugih dejavnosti, ki jih izvaja šola. Določi se delo šolske svetovalne službe in drugih služb, delo šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi se šola vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj učencev, oblike sodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev, sodelovanje z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje, raziskovalnimi inštitucijami, vzgojnimi posvetovalnicami oziroma svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci in druge naloge, potrebne za uresničitev programa osnovne šole. Letni delovni načrt sprejme svet osnovne šole v skladu z zakonom in drugimi predpisi najkasneje do konca meseca septembra v vsakem šolskem letu (ZOsn-I, 31. člen). Predstavitev šole Osnovna šola na svoji spletni strani predstavi podatke o šoli, značilnosti programa šole, organizacijo dela šole v skladu z letnim delovnim načrtom, pravice in dolžnosti učencev, vsebino vzgojnega načrta, hišni red in druge podatke. Predstavitev iz prvega odstavka tega člena je staršem na vpogled v pisni obliki v prostorih šole. (ZOsn-I, 32. člen). 20

23 Vzgojno-izobraževalna obdobja Osnovnošolsko izobraževanje se deli na tri vzgojno-izobraževalna obdobja (v nadaljnjem besedilu: obdobja). Prvo obdobje traja od 1. do 3. razreda. Drugo obdobje traja od 4. do 6. razreda. Tretje obdobje traja od 7. do 9. razreda.izobraževanje po posebnem programu se deli na stopnje. Posamezna stopnja traja tri leta (ZOsn-I, 33. člen). Vpis Osnovna šola vpisuje otroke v 1. razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto. Najmanj tri mesece pred začetkom pouka šola staršem otrok, vpisanih v 1. razred, izda potrdilo o šolanju oziroma odločbo o odložitvi začetka šolanja. V primeru vpisa oziroma vključitve šoloobveznih otrok s tujimi listinami o izobraževanju v osnovnošolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji osnovna šola na podlagi dokazil ugotovi, v kateri razred se bo otrok vključil. Pri tem šola upošteva predložena dokazila o predhodnem izobraževanju in starost otroka. Šola pri vključitvi otroka lahko upošteva tudi njegovo poznavanje slovenskega jezika. Šola učencu ob vpisu oziroma vključitvi izda potrdilo o šolanju (ZOsn-I, 44. člen). Pogoji za vpis Starši morajo v 1. razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let. Otroku se lahko pričetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo (ZOsn-I, 45. člen). Ugotavljanje pripravljenosti Ob vpisu otroka v osnovno šolo se lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. (ZOsn-I, 5. člen). Odložitev šolanja Učencu se med šolskim letom v 1. razredu lahko na predlog šolske svetovalne službe, šolske zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje v soglasju s starši iz zdravstvenih in drugih razlogov odloži šolanje za eno leto (ZOsn-I, 47. člen). 21

24 3.6 PRIMER DOBRE PRAKSE SODELOVANJA VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE Vrtci in šole se trudijo, da bi bil prehod iz vrtca v šolo čim bolj prijeten, saj je to zelo pomembno za nadaljevanje šolanja. Pri pregledu posameznih primerov dobre prakse predstavljamo enega izmed njih Projekt Z lahkimi koraki v šolo, katerega temeljni cilj je zagotoviti: 1. kontinuiran prehod med vrtcem in šolo, 2. boljše počutje prvošolčkov v šoli (v šolo z manj stresa), 3. kontinuirano sodelovanje staršev z vzgojno-izobraževalno ustanovo (vrtcem, šolo). Prednosti za otroke so, da otroci šolo že prej dobro spoznajo velika stavba jim ni več tuja, lažje se znajdejo na njenih hodnikih in prostorih; že pred vstopom v šolo spoznajo učiteljice, ki bodo poučevale v 1. razredu, kar zmanjša strah in nelagodje pred novo osebo; ob vstopu v šolo nimajo večjih težav s prilagajanjem na novo okolje. Prednosti za starše so, da šolo in zaposlene v njej bolje spoznajo; ob vstopu otroka v šolo so manj zaskrbljeni, saj imajo več možnosti, da dobijo odgovore na svoja vprašanja; lažje navežejo stik z učiteljico, izražajo svoje želje, pričakovanja, pa tudi skrbi, ki jih imajo glede šolanja otroka. Prednosti za učiteljice so, da otroke že nekoliko preje spoznajo in lažje vzpostavijo stik s starši, oblike sodelovanja s starši se kontinuirano nadaljujejo iz vrtca v šolo. Prednosti za vzgojiteljice so, da pri pripravi otrok na šolo niso več same, temveč aktivnosti načrtujejo in izvajajo skupaj z učiteljicami. Timsko načrtujejo skupne aktivnosti na začetku leta na šoli oblikujejo tim bodočih učiteljic in vzgojiteljic 1. razreda, šolska svetovalna služba poskrbi za koordinacijo sodelovanja med skupino iz šole in skupino vzgojiteljic iz vrtca, na skupnem sestanku predstavnikov iz šole in vrtca izdelajo načrt skupnih aktivnosti, se dogovorijo o okvirnem času izvedbe in si razdelijo naloge (zloženka Vpis v prvi razred). 22

25 4 EMPIRIČNI DEL 4.1 RAZISKOVALNI PROBLEM Vstop otroka iz varnega domačega in vrtčevskega okolja v šolo je zelo pomemben in predstavlja dobro priložnost za vrtec, starše in šolo, da izpeljejo to aktivnost čim bolj prijetno in strokovno. Kakšen pomen temu pripisujejo starši in strokovni delavci vrtca in šole, pa je predmet obstoječe raziskave. Za raziskavo smo uporabili dva instrumenta: 1. Lastno izdelano spletno anketo, ki smo jo objavili na spletni strani (1ka) (Spletna anketa, 2015). Anketa je vsebovala 11 vprašanj. Že takoj na začetku se je pojavil problem, ker je bilo anketo zelo težko shraniti na spletno stran v pravilni obliki. Na rezultate spletne ankete smo čakali sedem dni. Anketa je oživela šele, ko je bila objavljena na socialnem omrežju. Anketo je izpolnjevalo 143 ljudi, od tega je bilo pravilno (v celoti) izpolnjenih 100 anket. 2. Lastno izdelan anketni vprašalnik za svetovalne delavce vrtcev in osnovnih šol v občinah Litija in Šmartno pri Litiji je vseboval 8 vprašanj. Na anketne vprašalnike so odgovorili vsi, trije preko elektronske pošte in eden preko navadne pošte. V obeh instrumentih smo zagotovili anonimnost. 4.2 CILJI RAZISKAVE Cilji raziskave je bil ugotoviti pomen družine v razvoju posameznika, kakšno je medsebojno sodelovanje vrtca in družine ter kaj je najbolj pomembno pri tem, da se otrok vključi v šolo in je v njej uspešen. 4.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE Raziskava naj bi skušala odgovoriti na naslednja zastavljena raziskovalna vprašanja: 1. Kako pomembno vlogo ima družina pri spodbujanju otrokovega razvoja? 2. Kako pomembno je medsebojno sodelovanje vrtca in družine pri všolanju otrok? 23

26 3. Kako družina in vrtec vplivata na uspešno všolanje otrok? 4. Ali uspešno všolanje vpliva na nadaljnjo večjo učno uspešnost otrok? Iz raziskovalnih vprašanj pa smo oblikovali nasleednje štiri hipoteze: Hipoteza 1:»Družina ima zelo pomembno vlogo pri spodbujanju otrokovega razvoja«. Hipoteza 2:»Medsebojno sodelovanje vrtca in družine je zelo pomembno za uspešno všolanje otrok«. Hipoteza 3:»Družina in vrtec lahko pomembno vplivata na uspešno všolanje otrok«. Hipoteza 4:»Uspešno všolanje vpliva na nadaljnjo večjo učno uspešnost otrok«. 4.4 METODOLOGIJA V diplomski nalogi je uporabljeno kvantitativno raziskovanje s pomočjo lastno izdelanega spletnega anketnega vprašalnika. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketiranja (1ka) za posameznike, ki so želeli sodelovati (100 pravilno rešenih); anketiranje je potekalo v mesecu maju Poleg tega pa je v mesecu juniju 2015 potekalo še anketiranje svetovalnih delavcev vrtcev in osnovnih šol (4) v občinah Litija in Šmartno pri Litiji. Z dobljenimi rezultati smo postavljene hipoteze sprejeli ali zavrnili. 4.5 REZULTATI IN NJIHOVA INTERPRETACIJA Rezultati spletnega anketnega vprašalnika V uvodu povzemamo nekaj splošnih podatkov o anketirancih. Podatki so prikazani v grafih. Ker je število anketirancev 100, so števila enaka odstotku (%), zato bomo v nadaljevanju uporabljali le %. 24

27 Graf 1: spol anketirancev Vir: lasten, 2015 V anketi je sodelovalo 100 posameznikov, od tega 97% žensk in 3% moških, kar lahko razberemo iz grafa 1. Graf 2: starost anketirancev Vir: lasten, 2015 Anketiranci večinoma pripadajo srednji generaciji, torej aktivni generaciji staršev od 21. do 35. leta starosti. Najmanj jih je izpolnilo anketo v starosti let. Povprečna starost anketirancev je 31,5 let, kar prikazuje graf 2. 25

28 Graf 3: izobrazba anketirancev Vir: lasten, 2015 Iz grafa 3 razberemo, da ima največ anketirancev zaključeno srednjo šolo (41 %), najmanj pa jih je z doktoratom znanosti (2%). 26

29 Vprašanja (1 8) 1. Vprašanje: Kako pomembno vlogo ima po vašem mnenju družina pri spodbujanju otrokovega razvoja? (prosim, izberite na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen). Graf 4: Vloga družine pri spodbujanju otrokovega razvoja mnenje anketirancev Vir: lasten, 2015 Anketiranci navajajo da ima družina pri spodbujanju otrokovega razvoja največji pomen, kar lahko razberemo iz grafa 4 tako jih meni kar 66 %, nihče pa se ni odločil da družina nima nikakršnega pomena. 27

30 2. Vprašanje: Kako pomembno se vam zdi medsebojno sodelovanje vrtca in družine za uspešnost otrok v šoli? (prosim, izberite na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen). Graf 5: Pomembnost medsebojnega sodelovanja vrtca in družine za uspešnost otrok mnenje anketirancev Vir: lasten, 2015 V grafu je prikazano, da kar 45% anketirancev pripisuje medsebojnemu sodelovanju vrtca in družine največji pomen. Povprečna ocena na lestvici med 1 (ni pomena) in 10 (največji pomen) je kar 8,8. Le 3% anketirancev meni, da le-to vendarle ni tako zelo pomembno. 28

31 3. Vprašanje: Kako pomembno lahko družina in vrtec vplivata na otrokovo šolsko uspešnost? (prosim, izberite na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen). Graf 6: Vpliv družine in vrtca na otrokovo šolsko uspešnost mnenje aketirancev Vir: lasten, 2015 Graf 6 nakazuje, da večina anketirancev (40%) pripisuje največji pomen na otrokovo šolsko uspešnost prav vplivu družine in vrtca. Z najvišjo oceno 10 jih je ocenilo kar 40 %. Le 3% anketirancev temu ne pripisuje tako velikega pomena. 29

32 4. Vprašanje: Kako pomembno vpliva otrokov šolski uspeh na njegovo nadaljnjo učno uspešnost? (prosim, izberite na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen). Graf 7: Vpliv otrokovega šolskega uspeha na nadaljnje šolanje mnenje anketirancev Vir: lasten, 2015 Največ anketirancev 26 % ocenjuje z oceno 8, 25 % celo z oceno 10 ter 6 % z oceno 9. Rezultati v grafu 7 nakazujejo, da kar 57 % vprašanih zelo prepričljivo meni, da je šolski uspeh otroka zelo pomemben za njegovo nadaljnje šolanje. 30

33 5. Vprašanje: Kje pridobivate največ informacij in znanja o razvojnih značilnostih svojega otroka? (prosim, označite med danimi možnostmi ali vpišite svoje) Možnih je več odgovorov. Graf 8: Pridobivanje informacij in znanja o razvojnih značilnostih lastnega otroka mnenje anketirancev Vir: lasten, 2015 Iz grafa 8 je razvidno, da največ staršev, kar 38%, pridobi informacije in znanje o razvojnih značilnostih lastnega otroka na internetu. Na drugem mestu navaja 28% staršev, da v v vrtcu oz. šoli, 16% v knjižnici, 7% v zdravstvenem domu, 6% jih je odgovorilo drugo (knjige, prijatelji, študij...), 5% pa na televiziji. 31

34 6. Vprašanje: Bi se morali starši bolj izobraževati za starševsko vlogo ali ne? (prosim, označite med danimi možnostmi). Graf 9: Potreba po izobraževanju za starševsko vlogo mnenje anketirancev Vir: lasten, 2015 V grafu 9 je prikazano, da kar 43 % staršev meni, da bi se morali bolj izobraževati za starševsko vlogo, 10 % jih je neodločnih in navajajo odgovor»ne vem«, medtem ko jih 22 % meni, da se jim ni potrebno bolj izobraževati. 32

35 7. Vprašanje: Katera oblika sodelovanja vrtca oziroma šole s starši se vam je do sedaj zdela najbolj koristna? (prosim, označite med danimi možnostmi ali vpišite svoje). Možnih je več odgovorov. Graf 10: Koristne oblike sodelovanja vrtca oz. šole s starši mnenje anketirancev Vir: lasten, 2015 S pomočjo garaf 10 vidimo, da skoraj 60% staršev meni, da so se jim individualni razgovori z vzgojiteljico oz. učiteljico do sedaj zdeli najbolj koristni. Na drugem mestu 38 % staršev navaja družabna srečanja med starši in vrtcem oz. šolo, na tretjem mestu, skoraj v enakem deležu 37% staršev navaja roditeljske sestanke s poučno vsebino. Sledijo govorilne ure 18%, ter dan odprtih vrat vrtca oz. šole, medtem ko jih je 5% podalo svoje mnenje. 33

36 8. Vprašanje: Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno za to, da se otrok uspešno vključi v šolo in je v njej uspešen? (prosim, če lahko napišete odgovor v spodnji okvir) Največkat anketiranci navajajo dobre odnose staršev s šolo, dobre predpriprave otroka pred vstopom v šolo, presenetljivo pa navajajo tudi karakter in učne navade otroka Rezultati anketnega vprašalnika za svetovalne delavce vrtcev in osnovnih šol v občinah Litija in Šmartno pri Litiji V uvodu povzemamo nekaj splošnih informacij o anketirancih. Spol anketirancev je prikazan v grafu 11. Graf 11: Spol anketiranih svetovalnih delavcev Vir: lastna raziskava, 2015 V raziskavi je sodelovalo 6 svetovalnih delavk iz 4 vrtcev in osnovnih šol v občini Litija in Šmartno pri Litiji. Vse so ženskega spola, zato v nadaljevanju uporabljamo le izraza»anketiranke«in»svetovalne delavke«. Zaradi majhnega števila anketirank (6) in majhnega števila vzgojno-izobraževalnih ustanov (4) bomo v nadaljevanju pri interpretaciji rezultatov uporabljali le številke brez odstotkov %. Zaradi majhnega vzorca raziskave ne moremo posploševati zaključkov, lahko pa priapevajo k primerjavi 34

37 s spletno anketo in kot vpogled v obravnavano tematiko diplomske naloge. Delovna doba anketirank v vzgoji in izobraževanju: - povprečna delovna doba šestih anketirank iz štirih vzgojno-izobraževalnih ustanov je 18,25 let. 35

38 Vprašanja (1 8) 1. Vprašanje: Kako pomembno vlogo ima po vašem mnenju družina pri spodbujanju otrokovega razvoja? Označite, prosim, na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen).. Graf 12: Mnenje svetovalnih delavk o pomenu družine pri spobujanju otrokovega razvoja Vir: lastna raziskava, 2015 Skoraj vse svetovalne delavke pripisujejo pomenu družine pri spodbujanju otrokovega razvoja najvišji pomen oceno 10 na lestvici med 1 in 10 (1 najmanj in 10 največ), kar je prikazano v grafu

39 2. Vprašanje: Kako pomembno se vam zdi medsebojno sodelovanje vrtca in družine za uspešnost otrok v šoli? Označite, prosim, na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen). Graf 13: Mnenje svetovalnih delavk o pomenu medsebojnega sodelovanja vrtca in družine za uspešnost otrok v šoli Vir: lastna raziskava, 2015 Svetovalne delavke iz treh ustanov so se odločile za oceno 10, le ena za oceno 8, skupaj pa v povprečju 9,5, kar je zelo veliko in kaže na to, da imajo zelo visoko mnenje o pomenu medsebojnega sodelovanja, saj to potrjujejo tudi strokovna spoznanja v teoretičnem delu diplomske naloge in tudi graf

40 3. Vprašanje: Kako pomembno lahko družina in vrtec vplivata na otrokovo šolsko uspešnost? Označite, prosim, na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen). Graf 14: Mnenje svetovalnih delavk o pomenu vpliva družine in vrtca na otrokovo šolsko uspešnost Vir: lastna raziskava, 2015 Vse svetovane delavke menijo, da imata lahko družina in vrtec zelo pomemben vpliv na otrokovo šolsko uspešnost z oceno 8,7 na lestvici od 1 do 10 (1 najmanj, 10 največ) kar je razvidno tudi iz grafa

41 4. Vprašanje: Kako pomembno vpliva otrokov šolski uspeh na njegovo nadaljnjo učno uspešnost? Označite, prosim, na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen). Graf 15: Mnenje svetovalnih delavk o pomembnosti otrokovega šolskega uspeha za njegovo nadaljnjo učno uspešnost Vir: lastna raziskava, 2015 Na lestvici med 1 in 10 (1 najmanj in 10 največ) menijo svetovalne delavke v povprečju z oceno 8,58, da otrokov šolski uspeh dokaj močno vpliva na njegovo nadaljnje šolanje. Zanimivo pa je,da se nobena ni odločila za najvišjo oceno 10 kar se da razbrati tudi iz grafa

42 5. Vprašanje: Kje pridobivate največ informacij in znanja o razvojnih značilnostih vašega otroka? Obkrožite, prosim, črko ali črke pred odgovorom. (Možnih je več odgovorov). Graf 16: Pridobivanje informacij o razvojnih značilnostih lastnih otrok mnenje svetovalnih delavk Vir: lastna raziskava, 2015 Graf 16 prikazuje, da svetovalne delavke pridobijo največ informacij in znanja o razvojnih značilnostih svojih otrok na predavanjih v vrtcu oz. šoli, sledi internet, televizija in knjižnica, najmanj pa na radiu in v zdravstvenih domovih. Ena izmed anketirank pa je dodala še permanentno spodbujanje, študij in izobraževanje. 40

43 6. Vprašanje: Bi se morali starši bolj izobraževati za starševsko vlogo ali ne? Obkrožite, prosim, črko pred odgovorom. (možen je le en odgovor). Graf 17: Mnenje svetovalnih delavk o izobraževanju staršev za starševsko vlogo Vir: lastna raziskava, 2015 Graf 17 prikazuje, da večina svetovalnih delavk meni, da bi se morali starši bolj izobraževati za starševsko vlogo, nihče pa se ni odločil za odgovor, da to ni potrebno. 41

44 7. Vprašanje: Katera oblika sodelovanja vrtca oziroma šole s starši se vam je do sedaj zdela najbolj koristna? Obkrožite, prosim, črko ali črke pred odgovorom (možnih je več odgovorov). Graf 18: Najbolj koristna oblika sodelovanja vrtca oziroma šole s starši po mnenju svetovalnih delavk Vir: lastna raziskava, 2015 Iz grafa 18 je razbrati, da so, po mnenju svetovalnih delavk, najbolj koristna oblika sodelovanja vrtca oziroma šole s starši govorilne ure, sledijo roditeljski sestanki s poučno vsebino, nato individualni razgovori z vzgojiteljico oziroma učiteljico, družabna srečanja med starši in vrtcem in šolo, dan odprtih vrat vrtca oziroma šole pa si si prislužil zadnje mesto, svojega mnenja ni izrazil nihče. 42

45 8. Vprašanje: Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno, da se otrok uspešno vključi v šolo in je v njej uspešen? Prosim, če lahko napišete odgovor na črto spodaj. Svetovalne delavke so navajale: sodelovanje s starši, socialno zrelost otroka ter delovne navade otroka. 4.6 PREVERJANJE HIPOTEZ V uvodu smo si zastavili raziskovalna vprašanja in poglavju sprejeli ali zavrnili. hipoteze, ki jih bomo v tem Preverjanje 1. hipoteze:»družina ima zelo pomembno vlogo pri spodbujanju otrokovega razvoja«to hipotezo smo preverjali s 1. anketnim vprašanjem v spletni anketi:»kako pomembno vlogo ima po vašem mnenju družina pri spodbujanju otrokovega razvoja?«anketiranci navajajo da ima družina pri spodbujanju otrokovega razvoja največji pomen tako jih meni kar 66 %, nihče pa se ni odločil da družina nima nikakršnega pomena. Prav tako menijo tudi svetovalne delavke vrtcev in šol v občinah Litija in Šmartno pri Litiji, zato lahko 1. hipotezo sprejmemo Preverjanje 2. hipoteze:»medsebojno sodelovanje vrtca in družine je zelo pomembno za uspešno všolanje otrok«to hipotezo smo preverjali z 2. anketnim vprašanjem v spletni anketi in v anketi med svetovalnimi delavkami vrtcev in osnovnih šol:»kako pomembno se vam zdi medsebojno sodelovanje vrtca in družine za uspešnost otrok v šoli?«kar 45% anketirancev pripisuje medsebojnemu sodelovanju vrtca in družine največji pomen. Povprečna ocena na lestvici med 1 (ni pomena) in 10 (največji pomen) je kar 8,8. Le 3% anketirancev meni, da le-to vendarle ni tako zelo pomembno. Velik pomen pripisujejo temu tudi anketirane svetovalne delavke vrtcev in šol v obeh občinah. V 7. anketnem vprašanju:»katera oblika sodelovanja vrtca oziroma šole s starši se vam je 43

46 do sedaj zdela najbolj koristna«, navaja 60% anketirancev, da so to individualni razgovori z vzgojiteljjico oz. učiteljico, na drugem mestu, 38 % staršev, navaja družabna srečanja med starši in vrtcem oz. šolo, na tretjem mestu, 37% staršev, navaja roditeljske sestanke s poučno vsebino. Sledijo govorilne ure 18% ter dan odprtih vrat vrtca oz. šole, medtem ko jih je 5% podalo svoje mnenje. Svetovalne delavke pa podobno postavljajo na prvo mesto govorilne ure, nato pa roditeljske sestanke, kar pa je razumljivo, saj so to najbolj utečene in z zakonom predpisane oblike sodelovanja. Tudi v 8. anketnem vprašanju:»kaj je po Vašem mnenju najbolj pomembno, da se otrok uspešno vključi v šolo in je v njej uspešen«, navajajo anketiranci dobre odnose staršev z šolo, dobre predpriprave otroka pred vstopom v šolo, presenetljivo pa navajajo tudi karakter in učne navade otroka. Zato lahko 2. hipotezo sprejmemo Preverjanje 3. hipoteze:»družina in vrtec lahko pomembno vplivata na uspešno všolanje otrok«. To hipotezo smo preverjali s 3. anketnim vprašanjem:»kako pomembno lahko družina in vrtec vplivata na otrokovo šolsko uspešnost?«analiza spletnih anketirancev je pokazala, da le 40% anketirancev meni, da lahko družina in vrtec pomembno vplivata na uspešno všolanje otrok, podobno menijo tudi anketirane svetovalne delavke, zato lahko 3. hipotezo sprejmemo Preverjanje 4. hipoteze:»uspešno všolanje vpliva na nadaljnjo večjo učno uspešnost otrok«to hipotezo smo preverjali s 4. anketnim vprašanjem:»kako pomembno vpliva otrokov šolski uspeh na njegovo nadaljnjo učno uspešnost?«največ anketirancev 26 % ocenjuje z oceno 8, 25 % celo z oceno 10 ter 6 % z oceno 9. Kar 57 % vprašanih prepričljivo meni, da je šolski uspeh otroka zelo pomemben za njegovo nadaljnje šolanje, le 12% jih meni, da nima pomena. Strokovni delavci prav tako temu pripisujejo velik pomen, zato lahko 4. hipotezo sprejmemo. 44

47 5 ZAKLJUČEK V diplomski nalogi smo obravnavali vpliv družine in vrtca na uspešno všolanje otrok. Za razvoj naših otrok je zelo pomembno dobro medsebojno sodelovanje primarne družine, vrtca in osnovne šole. V teoretičnem delu smo predstavili pomen socializacije, s tem da smo se osredotočili na primarno socializacijo, ki je za posameznika najpomembnejša in poteka v krogu družine ter delno tudi vrtca. Nadalje smo opredelili pomen družine v sodobni družbi, vlogo družine za zdrav razvoj otrok, vpliv družine na učno uspešnost otrok, pomen spodbudnega družinskega okolja ter sodelovanja staršev pri vzgoji in izobraževanju otrok. Nadalje smo predstavili vrtec v sodobni družbi; pri tem smo izpostavili zakonodajo na področju predšolske vzgoje ter Kurikulum za vrtce kot nacionalni dokument, ki ga vrtci uporabljajo pri svojem strokovnem delu od leta 1999, ko je bil sprejet. Poudarili smo tudi pomen, ki ga ima medsebojno sodelovanje vrtca in družine, ter predstavili primer dobre prakse sodelovanja vrtca in družine. V empiričnem delu pa smo želeli s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov: spletnega anketnega vprašalnika in anketnega vprašalnika za svetovalne delavce vrtcev in osnovnih šol v Občini Litija proučiti njihova stališča v zvezi s pomenom, ki ga ima sodelovanja vrtca in družine za uspešno všolanje otrok v osnovno šolo. Pri tem smo zastavili štiri raziskovalna vprašanja, na katera smo poiskali odgovore. Iz raziskovalnih vprašanj smo oblikovali štiri hipoteze. Hipotezo 1, da ima družina zelo pomembno vlogo pri spodbujanju otrokovega razvoja, smo sprejeli. Hipotezo 2, da je medsebojno sodelovanje vrtca in družine zelo pomembno za uspešno všolanje otrok, smo sprejeli. Hipotezo 3, da lahko družina in vrtec pomembno vplivata na uspešno všolanje otrok, smo sprejeli. Hipotezo 4, da vpliva uspešno všolanje otrok v 1. razred osnovne šole na nadaljnjo večjo učno uspešnost otrok, smo prav tako sprejeli. Pri pisanju diplomske naloge sem ugotovila, da starši pogosto menimo, da smo dovolj kompetentni za vzgojo svojih otrok, medtem ko anketiranci ter anketirani strokovni 45

48 delavci v vrtcih in osnovnih šolah v lokalnem okolju menijo drugače želijo, da bi se starši bolj aktivno vključujevali v vzgojo otrok ter da bi se bolj izobraževali, kar pa je razumljivo, saj je življenje v sodobni družbi bolj kompleksno, zahtevnejše in polno izzivov. Polno je tudi pasti, zato se je potrebno izobraževati in s tem svoje otroke skupaj z vrtci in šolami pripravljati na spreminjajoči se svet, ki omogoča dober razvoj posamezniku, če se je zmožen in pripravljen nenehno dopolnilno izobraževati. Sama sem se skozi diplomsko nalogo dokopala do pomembnih ugotovitev, ki jih bom skušala upoštevati v svoji praksi. Študij in diplomska naloga pa sta bili zame tudi del osebne rasti in dragocena popotnica v življenje. 46

49 6 VIRI IN LITERATURA 1. Hauptman, G. in Komotar, M., Otroci in mladostniki v sodobni družbi. Elektronski vir, S/Impletum/IMPLETUM_277ORGANIZATOR_Otroci_Hauptman.pdf, [dostop ]. 2. Hauptman, G., Družina v sodobnem svetu. Elektronski vir, [dostop ]. 3. Krek, J. (ur.) in Metljaj, M. (ur.), Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Elektronski vir, [dostop ]. 4. Kurikulum za vrtce, Ljubljana, Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, Področna kurikularna komisija za vrtce. 5. Lavrenčič, A., Sociologija 3. Letnik. Gradivo za interno uporabo. Ljudska univerza Nova Gorica. Elektronski vir, [dostop ]. 6. Leach, P. (1979). Otrok od rojstva do šole. Ljubljana: Založba CZNG. 7. Socializacija, Elektronski vir, dostop Spletna anketa, Elektronski vir, dostop maj Umek, L. in Zupančič, M., 2003 Razvojna psihologija. Ljubljana, Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 10. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 popr., 65/09 popr., 20/11, 40/12 ZUJF, 57/12 ZPCP-2D in 47/15, Elektronski vir, [ ]. 11. Zakon o osnovni šoli (ZOsn-I), Elektronski vir, [dostop ]. 12. Zakon o osnovni šoli. Elektronski vir, [dostop ]. 47

50 13. Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 ZIUZGK, 36/10, 62/10 ZUPJS, 94/10 ZIU, 40/12 ZUJF in 14/15 ZUUJFO), Elektronski vir, [dostop ]. 14. Zakon o vrtcih, Elektronski vir, [dostop ]. 15. Zupančič, M. in Puklek Levpušček, M., Osebnostni, motivacijski in socialni dejavniki učne uspešnosti. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 48

51 7 PRILOGE Priloga Priloga

52 PRILOGA 1: Spletni anketni vprašalnik ANKETNI VPRAŠALNIK O VPLIVU DRUŽINE IN VRTCA NA USPEŠNO VŠOLANJE OTROK Spoštovani, sem Martina Dolžan in zaključujem višješolski izobraževalni program»organizator socialne mreže«. Pripravljam diplomsko delo z naslovom»vpliv družine in vrtca na uspešno všolanje otrok«. Za raziskovalni del potrebujem Vašo pomoč, zato Vas vljudno prosim, če lahko odgovorite na anonimni anketni vprašalnik. Vsi pridobljeni podatki bodo uporabljeni izključno za potrebe diplomskega dela. Zahvaljujem se Vam za Vaš čas in za sodelovanje. Prosim, če lahko najprej izpolnite nekaj osebnih podatkov. *Spol (obkrožite, prosim, ustrezno črko): a) Ženski b) Moški *Starost (vpišite, prosim, svojo starost): let *Izobrazba (prosim, če v spodnji tabeli s križcem v desnem stolpcu označite pridobljeno izobrazbo) Osnovna šola Poklicna šola Srednja šola Višja strokovna šola Visoka strokovna šola Visoka univerzitetna Magisterij Doktorat znanosti VPRAŠANJA (1 8): 1. vprašanje: Kako pomembno vlogo ima po vašem mnenju družina pri spodbujanju otrokovega razvoja? Označite, prosim, na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen) vprašanje: Kako pomembno se vam zdi medsebojno sodelovanje vrtca in družine za uspešnost otrok v šoli? Označite, prosim, na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen)

53 3. vprašanje: Kako pomembno lahko družina in vrtec vplivata na otrokovo šolsko uspešnost? Označite, prosim, na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen) vprašanje: Kako pomembno vpliva otrokov šolski uspeh na njegovo nadaljnjo učno uspešnost? Označite, prosim, na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen) vprašanje: Kje pridobivate največ informacij in znanja o razvojnih značilnostih svojega otroka? Obkrožite, prosim, črko ali črke pred odgovorom. (Možnih je več odgovorov). a) na internetu b) v vrtcu oziroma šoli (na predavanjih) c) na televiziji d) na radiu e) v zdravstvenem domu f) v knjižnici g) drugo (vpišite prosim) 6. vprašanje: Bi se morali starši bolj izobraževati za starševsko vlogo ali ne? Obkrožite, prosim, črko pred odgovorom. (Možen je le en odgovor). a) da, bolj b) ne, ni potrebno c) ne vem 7. vprašanje: Katera oblika sodelovanja vrtca oziroma šole s starši se vam je do sedaj zdela najbolj koristna? Obkrožite, prosim, črko ali črke pred odgovorom. (Možnih je več odgovorov). a) roditeljski sestanki s poučno vsebino b) govorilne ure c) individualni razgovori z vzgojiteljico oziroma učiteljico

54 d) družabna srečanja med starši in vrtcem oziroma šolo e) dan odprtih vrat vrtca oziroma šole f) drugo (vpišite prosim): 8. vprašanje: Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno za to, da se otrok uspešno vključi v šolo in je v njej uspešen? Prosim, če lahko napišete odgovor na črto spodaj. Najlepša hvala. Martina Dolžan

55 PRILOGA 2: ANKETNI VPRAŠALNIK O VPLIVU DRUŽINE IN VRTCA NA USPEŠNO VŠOLANJE OTROK za svetovalne delavce vrtcev in osnovnih šol v občinah Litija ter Šmartno pri Litiji Spoštovani, sem Martina Dolžan in zaključujem višješolski izobraževalni program»organizator socialne mreže na IC Geoss, d. o. o. Litija«. Pripravljam diplomsko delo z naslovom»vpliv družine in vrtca na uspešno všolanje otrok«. Za raziskovalni del potrebujem Vašo pomoč, zato Vas vljudno prosim, če lahko odgovorite na anonimni anketni vprašalnik. Vsi pridobljeni podatki bodo uporabljeni izključno za potrebe diplomskega dela. Zahvaljujem se Vam za Vaš čas in za sodelovanje. Prosim, če lahko najprej izpolnite nekaj osebnih podatkov. *Spol (obkrožite, prosim, ustrezno črko): a) Ženski b) Moški *Delovna doba (v vzgoji in izobraževanju): let VPRAŠANJA (1 8): 1. vprašanje: Kako pomembno vlogo ima po vašem mnenju družina pri spodbujanju otrokovega razvoja? Označite, prosim, na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen) vprašanje: Kako pomembno se vam zdi medsebojno sodelovanje vrtca in družine za uspešnost otrok v šoli? Označite, prosim, na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen) vprašanje: Kako pomembno lahko družina in vrtec vplivata na otrokovo šolsko uspešnost? Označite, prosim, na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen)

56 4. vprašanje: Kako pomembno vpliva otrokov šolski uspeh na njegovo nadaljnjo učno uspešnost? Označite, prosim, na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najmanj (ni pomena) in 10 največ (največji pomen) vprašanje: Kje pridobivate največ informacij in znanja o razvojnih značilnostih Vašega otroka? Obkrožite, prosim, črko ali črke pred odgovorom. (Možnih je več odgovorov). h) na internetu i) v vrtcu oziroma šoli (na predavanjih) j) na televiziji k) na radiu l) v zdravstvenem domu m) v knjižnici n) drugo (vpišite prosim) 6. vprašanje: Bi se morali starši bolj izobraževati za starševsko vlogo ali ne? Obkrožite, prosim, črko pred odgovorom. (Možen je le en odgovor). d) da, bolj e) ne, ni potrebno f) ne vem 7. vprašanje: Katera oblika sodelovanja vrtca oziroma šole s starši se vam je do sedaj zdela najbolj koristna? Obkrožite, prosim, črko ali črke pred odgovorom. (Možnih je več odgovorov). g) roditeljski sestanki s poučno vsebino h) govorilne ure i) individualni razgovori z vzgojiteljico oziroma učiteljico j) družabna srečanja med starši in vrtcem oziroma šolo k) dan odprtih vrat vrtca oziroma šole l) drugo (vpišite prosim):

57 8. vprašanje: Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno, da se otrok uspešno vključi v šolo in je v njej uspešen? Prosim, če lahko napišete odgovor na črto spodaj. Najlepša hvala. Martina Dolžan

58 IZJAVA O AVTORSTVU IN SOGLASJE K OBJAVI DIPLOMSKEGA DELA Študentka Martina Dolžan izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom Vpliv družine in vrtca na uspešno všolanje otrok, ki sem ga napisala pod mentorstvom mag. Gabrijele Hauptman, in dovolim objavo diplomskega dela. V Litiji, Martina Dolžan