Spregovorimo o demenci: Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Spregovorimo o demenci: Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji"

Transkripcija

1 Spregovorimo o demenci: Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji Uvod Spregovorimo o demenci: Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji... 2 Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020: Demenca kot izziv danes in jutri... 3 Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji z vidika sociale... 5 Resolucija o Nacionalnem programu duševnega zdravja (ReNPDZ18-28) v luči Alzheimerjeve bolezni. 7 Breme in mednarodna umeščenost Slovenije na področju demenc... 8 Izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji: vidiki obolelih, svojcev, strokovnjakov... 9 Demenca acrosslo predstavitev projekta INTERREG...10 Arhitekturne smernice za prilagoditve prostorov osebam z demenco...11 Izzivi na področju demence...12 Sklepi strokovnega srečanja...13 Organizacijski odbor strokovnega srečanja: Mercedes Lovrečič, Lilijana Šprah, Marjetka Jelenc, Mitja Vrdelja, Ivan Eržen, Urša Križaj, Štefanija Lukič Zlobec. Navajajte kot: Lovrečič M, Lovrečič B, Jelenc M, Vrdelja M. Spregovorimo o demenci: Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji. Javno zdravje 2019; 11: Prispelo: Sprejeto: Korespondenca: mercedes.lovrecic@nijz.si

2 Uvod Spregovorimo o demenci: Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji Mercedes Lovrečič Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Mesec september je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. Vsako leto 21. septembra obeležujemo tudi svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki je letos potekal pod geslom»spregovorimo o demenci«. Alzheimerjeva bolezen je povezana s slabšanjem zdravstvenega stanja, upadom kakovosti življenja tako obolelega kot svojcev, številnimi preprekami, socialno izključenostjo, prikrajšanostjo, nerazumevanjem, nepoznavanjem, strahom, stigmo. Breme stigme, ki obkroža demenco širom sveta, je (pre)težko, predvsem pa nepotrebno dodatno breme za obolele, njihove svojce, skrbnike ali druge, ki vsakodnevno pomagajo. Stigma demence predstavlja breme in oviro pri vsakodnevnem optimalnem funkcioniranju glede na zmožnosti posameznika, predstavlja breme in oviro za zgodnje prepoznavanje znakov bolezni in zgodnjo diagnostiko ter zdravljenje. Stigma vpliva na kakovost življenja in povzroča dodatno nepotrebno trpljenje. Vsak posameznik v družbi in vsi kot družba lahko pripomoremo k zmanjševanju in odpravi trpljenja, ki ga povzročata stigma in diskriminacija. Področje raka nas uči, da lahko uspešno zmanjšujemo stigmo, podobno smo lahko uspešni tudi na področju demence. Da bi pripomogli k večji destigmatizaciji demence, ozaveščanju javnosti, boljšemu zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju demence ter s ciljem mreženja različnih resorjev, deležnikov, strokovnjakov in nevladnih organizacij v Sloveniji je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) ter Spominčico Alzheimer Slovenija prvič organiziral strokovno srečanje z naslovom Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji. V nadaljevanju publikacije so zbrani povzetki večine prispevkov. V okviru dogodka, ki je bil 9. septembra 2019 v prostorih Atrija ZRC SAZU v Ljubljani, je bila tudi okrogla miza z novoizvoljenimi slovenskimi poslanci Evropskega parlamenta. Evroposlanci mag. Romana Tomc, dr. Milan Brglez in dr. Klemen Grošelj so predstavili svoje videnje tega področja in izrazili naklonjenost prizadevanjem za aktivnosti, usmerjene v destigmatizacijo in skrb za obolele in njihove svojce. K destigmatizaciji, preprečevanju diskriminacije in proti kršenju človekovih pravic pristopajo številne mednarodne organizacije in ustanove. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je demenco razglasila za javnozdravstveno prioriteto 21. stoletja. Junija 2019 je v Osaki na Japonskem potekalo srečanje G20 1, kjer so se s sprejetjem deklaracije zavezali: za promocijo zdravega in aktivnega staranja s pomočjo političnih ukrepov na področju promocije zdravja, preprečevanja nalezljivih in nenalezljivih bolezni in nadzora nad njimi ter integracijo ukrepov. Ti so v osebe usmerjeni, multisektorski in skupnostni na področju zdravja in dolgotrajne oskrbe v skladu z nacionalnim okvirom in upoštevajoč demografske trende. Implementirali bodo celovit sklop politik, ki naslavljajo demenco, vključno s promocijo zmanjševanja tveganja in trajnostnega zagotavljanja dolgotrajne oskrbe, pa tudi vključujoče družbe, katerih cilj je izboljšati kakovost življenja ljudi z demenco in njihovih skrbnikov (svojcev, negovalcev). V Sloveniji se kot pomoč pri destigmatizaciji demence uspešno širi nacionalna mreža demenci prijaznih točk, ki poteka v okviru Spominčice Alzheimer Slovenija. Odprtju demenci prijazne točke se je 3. septembra 2019 pridružil tudi NIJZ. Literatura: G20 Osaka Leaders' Declaration. Pridobljeno iz G20 oziroma skupina je ime za mednarodna skupinska srečanja vlad in guvernerjev centralnih bank 20 največjih gospodarstev na svetu /JZ

3 Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020: Demenca kot izziv danes in jutri Klavdija Kobal Straus, Nadja Čobal Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana Duševno zdravje je opredeljeno kot stanje dobrega počutja, v katerem vsak posameznik spozna svoj potencial, se zna spoprijeti z običajnim življenjskim stresom, lahko deluje produktivno in plodno ter s svojimi aktivnostmi pozitivno prispeva v skupnost. Pozitivne dimenzije duševnega zdravja so poudarjene tudi v definiciji zdravja Svetovne zdravstvene organizacije, ki zdravje definira kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne le odsotnost bolezni ali invalidnosti (SZO, 2014). Čeprav je bilo v zadnjem obdobju precej pozornosti namenjene demenci, je pomen duševnega zdravja v starosti še vedno pogosto premalo poudarjen (tudi na politični ravni). Demenca je krovni pojem, ki opredeljuje organske motnje ali sindrome spreminjanja fizičnih struktur možganov, odmiranja možganskih celic oziroma poškodb v delih možganov, ki so odgovorni za miselne procese. Spremembe možganov vodijo k upadu duševnih sposobnosti, kar vpliva na spomin, razmišljanje, sposobnost reševanja problemov, koncentracije in dojemanja, pri čemer je izkušnja osebe z demenco vedno individualna (Regan, 2016). Demenca je hitro naraščajoč zdravstveni izziv in glavni razlog odvisnosti od pomoči drugega med starejšo populacijo. Prizadene posameznika, družino in skupnost. Razširjenost demence, med katerimi prevladuje Alzheimerjeva bolezen, je eden ključnih kazalnikov za spremljanje zdravja prebivalstva. Večine vrst demence še ni mogoče zdraviti, veliko pa lahko naredimo na preventivi, obravnavi dejavnikov tveganja, učinkovitem obvladovanju simptomov in dostopu do kakovostnih storitev s področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. V letu 2017 je v državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) z demenco živelo približno 18,7 milijona ljudi. Staranje prebivalstva pomeni tudi povečevanje števila oseb z demenco, čemur bodo najbolj podvržene hitro starajoče države (OECD, 2017), med katere se uvršča tudi Slovenija. Projekcije kažejo, da se bo starostna struktura prebivalstva v Sloveniji v prihodnosti pomembno spremenila. Leta 2015 so osebe, starejše od 65 let, predstavljale 17,9 odstotkov prebivalstva, leta 2057 naj bi ta starostna skupina predstavljala kar 31 odstotkov prebivalstva Slovenije (SURS, 2017). Število oseb z demenco se bo v Evropi v naslednjih dveh desetletjih podvojilo. To kaže na nujnost prilagoditve sistemov zagotavljanja storitev. Soočali se bomo s pomanjkanjem kadra in potrebo po uvajanju novih tehnologij, ki ob vseh prednostih prinašajo tudi nova vprašanja in etične dileme. To so dejstva, ki opozarjajo na nujnost proaktivnega odziva vlad in ponudnikov storitev (Lapré in drugi, 2019). Slovenija je k načrtovanju obvladovanja demence pristopila z več strateškimi dokumenti, med katerimi velja zlasti izpostaviti Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva »Skupaj za družbo zdravja«(2016), Resolucijo o Nacionalnem programu duševnega zdravja (2018), Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 (2016), Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje (2013), Strategijo dolgožive družbe (UMAR, 2017) in nenazadnje tudi Normativni delovni program Vlade Republike Slovenije za leto 2019 (Vlada Republike Slovenije, 2019), ki kot eno izmed prioritet svojega dela opredeljuje tudi sprejem sistemskega zakona na področju dolgotrajne oskrbe. Ustrezna skrb za osebe z demenco zaradi razširjenosti in progresivne narave bolezni, učinkov bolezni na vedenje, sposobnost samooskrbe in samostojnega odločanja ter s tem povezanimi izdatki, vprašanja sposobnosti zagotavljanja potrebnih človeških virov, pridruženih potencialnih tveganj za zlorabo oseb z demenco, visoko stopnjo komoprbidnih zdravstvenih stanj, pa tudi vpliva tako na izvajalce tako formalne kot neformalne oskrbe, širšo družino in družbo (RAND, 2014) je in mora ostati ključno torišče medsektorskega in medresorskega sodelovanja. Dobro zdravje in ustrezna podpora prebivalstvu v vseh življenjskih obdobjih naj postaneta tudi končni cilj ekonomskih politik in ekonomije blaginje. Skrb za zdravje in blaginjo prebivalstva je osnovni pogoj za gospodarsko rast ter dolgoročno gospodarsko in socialno stabilnost, kar ponovno omogoča ustvarjanje različnih priložnosti za izboljšanje počutja prebivalstva (Svet Evropske unije, 2019) /JZ

4 Literatura: Council of the European Union. (2019). Economy of wellbeing in the EU: People s wellbeing fosters economic growth. Prevzeto iz: Lapré, F. in drugi, (2019). Long-term care Prevzeto iz: OECD. (2017). Health at a Glance Prevzeto iz: RAND. (2014). Improving Dementia Long-Term Care. A Policy Blueprint. Prevzeto iz: Regan, M. (2016). The interface between dementia and mental health: an evidence review. V: London: Mental Health Foundation. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva »Skupaj za družbo zdravja«. (2016). Uradni list RS, št. 25/16. Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja (ReNPDZ18-28). (2018). Uradni list RS, št. 24/18. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje Uradni list RS, št. 39/13. Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta Prevzeto iz: SURS. (2017). Projekcije prebivalstva za Slovenijo Prevzeto iz: UMAR. (2017). Strategija dolgožive družbe. Prevzeto iz: Vlada Republike Slovenije. (2019). Normativni delovni program Vlade Republike Slovenije za leto Prevzeto iz: WHO. (2014). Mental health: a state of well-being. Prevzeto iz: /JZ

5 Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji z vidika sociale Janja Romih Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana Demenca je bolezen, ki ne prizadene samo obolelega, temveč močno obremeni tudi družine in v ospredje postavi izzive usklajevanja družinskega in poklicnega življenja ter skrb za obolelega člana družine. Ponudba raznolikih storitev in drugih oblik pomoči za osebe z demenco in njihove svojce oziroma neformalne oskrbovalce je zato lahko ključna za kakovost življenja oseb z demenco in v pomoč neformalnim oskrbovalcem. V Sloveniji smo prvi veliki korak na področju obvladovanja demence dobili s sprejemom Strategije obvladovanja demence v letu 2016 (v nadaljevanju Strategija). Ta korak je bil pomemben ne le zato, ker smo se s tem pridružili državam, ki so že sprejele podoben dokument, temveč je sama priprava Strategije zahtevala okrepljeno sodelovanje in povezovanje obeh ključnih resorjev, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MZ in MDDSZ), izvajalcev obeh resorjev in stroke. Poleg omenjene Strategije nas v naših aktivnostih na področju obvladovanja demence usmerjata še Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje (MDDSZ, 2013) in Strategija dolgožive družbe (UMAR, 2017). Ključni poudarki omenjenih dokumentov v povezavi z obvladovanjem demence so v zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov socialnega varstva; v zagotavljanju kakovosti storitev in možnosti izbire; v ohranjanju dostojanstva in preprečevanju diskriminacije oseb z demenco; v izboljšanju osveščanja svojcev in okolja; v zagotavljanju izobraževanj za izvajalce, svojce oziroma neformalne oskrbovalce, prostovoljce in drugo laično javnost. Domovi za starejše že dobro desetletje prilagajajo storitve stanovalcem z demenco. Razvijajo in uvajajo koncepte dela, ki so usmerjeni v stanovalce in njihove potrebe, in krepijo sodelovanje s svojci. Novim konceptov v okviru zmožnosti sledijo tudi prilagoditve prostora; zaposleni se izobražujejo za delo po novih konceptih dela za osebe z demenco; domovi se razvijajo kot centri za starejše, ki v lokalni skupnosti izvajajo tudi storitve v domačem okolju, skrbijo za informiranje, osveščanje in izobraževanje. Z namenom zagotavljanja primerljive obravnave oseb z demenco v slovenskih domovih je Ministrstvo v sodelovanju s Skupnostjo socialnih zavodov že leta 2011 pripravilo Usmeritve za delo z osebami z demenco v institucionalnem varstvu starejših. Oskrba oseb z demenco v socialno-varstvenih zavodih, kjer po naših ocenah v nekaterih domovih živi že okrog 70 odstotkov stanovalcev z demenco, se po Zakonu o duševnem zdravju izvaja s koncepti osebnega spremljanja brez omejevanja gibanja stanovalcev z demenco (v enotah za osebe z demenco, v integrirani ali kombinirani obliki obravnave), in v varovanih oddelkih. Vse več oseb z demenco (v začetnih stadijih) živi doma. Storitve v skupnosti se še ne razvijajo v skladu s potrebami, zato primanjkuje zlasti mest v storitvi pomoč na domu, v katero je vključenih tudi vse več uporabnikov z demenco. Šele z zadostno ponudbo storitev v skupnosti in izboljšanjem sodelovanja formalnih in neformalnih oblik pomoči bomo zagotovili razmere, v katerih bodo lahko osebe z demenco čim dlje ali za vedno ostali v domačem okolju. Zato je obstoječo ponudbo treba širiti in razviti še nove oblike pomoči za osebe z demenco in njihove svojce, kot so uvedba postdiagnostične strokovne podpore, psihološke podpore za svojce, paliativne oskrbe, zagotavljanje zadostnega števila skupin za samopomoč, svetovanje in izobraževanje za osebe z demenco in njihove svojce, pomoč pri razbremenitvi svojcev (nadomestna oskrba za 14 dni), prilagoditev storitev za mlajše osebe z demenco in drugo. Del teh vsebin je že v osnutkih Zakona o dolgotrajni oskrbi in med vsebinami, ki se bodo financirale s pomočjo sredstev EU. Vse pomembnejšo vlogo pri osveščanju, informiranju, izobraževanju in svetovanju imajo tudi socialnovarstveni programi. Nadaljnji razvoj gre v smeri večje ponudbe informacijsko-svetovalnih pisarn, širitev skupin za samopomoč, zagotavljanja večjega števila prostovoljcev in drugo. Pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovosti bivanja oseb z demenco imajo tudi lokalne skupnosti, ki lahko ustvarijo okolje, v katerem se osebe z demenco počutijo varne in sprejete. Različni projekti, ki jih izvajajo naši izvajalci, lahko prispevajo dragocene izkušnje in dobre prakse pri razvoju novih oblik pomoči ter pri večji povezanosti oziroma integraciji zdravstvenih in socialnih storitev in multidisciplinarni obravnavi oseb z demenco. Ustrezne spremembe oskrbe oseb z demenco pa bo možno zagotoviti le s čim hitrejšim sprejemom /JZ

6 Zakona o dolgotrajni oskrbi ter Akcijskega načrta Strategije obvladovanja demence, v katerem bo določena pot za pospešitev ciljev Strategije ob zagotovljenih finančnih sredstvih (proračun, sredstva EU) in navedenih deležniki, ki lahko na državni in lokalni ravni prispevajo k hitrejšemu uresničevanju ciljev Strategije. Od nas samih je odvisno, kako resno se bomo s tem izzivom spopadli kot družba ter kako učinkoviti bomo v povezovanju in sodelovanju za doseganje ciljev na področju obvladovanja demence. Literatura: Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta (2016). Prevzeto iz: Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje , MDDSZ 2013 UMAR. (2017). Strategija dolgožive družbe. Prevzeto iz: MDDSZ. (2011). Usmeritve za delo z osebami z demenco na področju institucionalnega varstva starejših. (dopolnitvi 2014 in 2018). Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. (2015). Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju Prevzeto iz: /JZ

7 Resolucija o Nacionalnem programu duševnega zdravja (ReNPDZ18-28) v luči Alzheimerjeve bolezni Mojca Zvezdana Drnovšek, Marjeta Ferlan Istinič Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Resolucija o Nacionalnem programu duševnega zdravja (v nadaljevanju: ReNPDZ) je nastala na podlagi Zakona o duševnem zdravju in je krovni strateški dokument, sprejet v Državnem zboru 27. marca Velja za celotno področje duševnega zdravja, ne za posamezne diagnostične skupine, zato posebej ne govori o ljudeh z demenco in njihovih svojcih. Presega zdravstveni vidik skrbi za duševno zdravje in povezuje službe vseh odgovornih sektorjev (zdravstva, socialnega varstva, vzgoje, šolstva). V sistemu zdravstvenega varstva krepi primarno raven, poudarja promocijo duševnega zdravja in preventivo duševnih motenj. Sprejem Nacionalnega programa duševnega zdravja je bil usklajen s Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta Gre za prvi strateški dokument, ki določa strategijo razvoja na področju skrbi za duševno zdravje v Sloveniji ter celovito in dolgoročno zariše varstvo duševnega zdravja v državi. Ob sprejemu so bile upoštevane Evropske smernice in strategije SZO za izboljšanje duševnega zdravja, ki poudarjajo celosten pristop k obravnavi duševnega zdravja. Prav tako so bile upoštevane Konvencija Združenih narodov (ZN) o pravicah invalidov, Konvencija ZN o pravicah otrok, Usmeritve misije SZO za Slovenijo za področje duševnega zdravja, predhodni osnutki ReNPDZ. Poudarek je bil tudi na priporočilih odposlanca SZO dr. Matta Muijena, ki je po obisku misije SZO o duševnem zdravju v Sloveniji med 19. in 21. aprilom 2015 priporočil prenos težišča služb in storitev za duševno zdravje na primarno raven in izboljšanje njihove dostopnosti s skrajšanjem hospitalizacij, načrtovanjem izobraževanja in zaposlovanja strokovnjakov skladno z nacionalnimi potrebami, povečanje števila kliničnih psihologov, omogočanje usposobljenim strokovnjakom iz priznanih psihoterapevtskih šol psihoterapevtsko delo v okviru javnega zdravstva. Poročilo govori o skrbi za duševno zdravje kot celoti in vse našteto velja tudi za področje demence. ReNPDZ ( ) vključuje šest prednostnih področij: zagotavljanje skupnostnega pristopa pri krepitvi duševnega zdravja in obravnavi oseb z duševnimi motnjami v skupnosti; promocija duševnega zdravja, preventiva duševnih motenj in destigmatizacija duševnih motenj pri različnih ciljnih skupinah; mreža služb za duševno zdravje; alkohol in duševno zdravje; preprečevanje samomorilnega vedenja; izobraževanje, raziskovanje, spremljanje in evalvacija. Namen ReNPDZ je krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje vseh prebivalcev Slovenije, preprečevati duševne težave in motnje od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti, zmanjšati stigmo in diskriminacijo oseb z duševnimi motnjami, vzpostaviti podporna okolja za dobro duševno zdravje, približati službe in storitve za duševno zdravje uporabnikom na primarno raven in s pomočjo skupnostnega pristopa v lokalnem okolju. Sprejet je prvi Akcijski načrt za leta 2018, 2019 in 2020, sledi priprava novih akcijskih načrtov. Na vsaki dve leti bodo rezultati implementacije predstavljeni tudi Državnemu zboru Republike Slovenije. V 10-letnem obdobju je predvidena vzpostavitev 25 centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO) in 26 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) v celotni Sloveniji. V letu 2019 je predvidenih 12 CDZO z minimalnim timom. Kaj konkretno prinaša ReNPDZ za ljudi z demenco? Boljšo dostopnost do zgodnje diagnostike in zdravljenja demence in podporo svojcem. Literatura: Resolucija o Nacionalnem programu duševnega zdravja (ReNPDZ18-28). (2018). Uradni list RS, št. 24/18. Mental health Mission Slovenia (19 21 April 2015). Zakon o duševnem zdravju. (2015). Uradni list RS, št. 77/08 in 46/15 odl. US /JZ

8 Breme in mednarodna umeščenost Slovenije na področju demenc Mercedes Lovrečič Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Po Mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB 10, deseta revizija in Avstralska modifikacija, verzija 6) je demenca sindrom, ki ga povzroča možganska bolezen, navadno kronična ali progresivna, pri kateri gre za motnjo več višjih kortikalnih funkcij, vključno s spominom, mišljenjem, orientacijo, razumevanjem, računskimi zmožnostmi, učnimi sposobnostmi, govornim izražanjem, presojo. Zavest ni zamegljena. Opešanje kognitivne funkcije navadno spremlja ali pa včasih napoveduje zmanjšanje sposobnosti za obvladovanje čustev, socialnega vedenja ali motivacije. Ta sindrom se pojavlja tudi pri Alzheimerjevi bolezni, ki je primarna degenerativna možganska bolezen neznane etiologije. Motnja je navadno v nastajanju zahrbtna, razvija se počasi, vendar enakomerno, več let, posledično pa okolica večinoma ne prepozna tega bolezenskega stanja, dokler bolezen že močno ne napreduje. Alzheimerjeva demenca predstavlja dve tretjini vseh demenc in močno prizadene posameznika, njegove svojce in širšo družbo. Povezana je s slabšanjem zdravstvenega stanja, upadom kakovosti življenja tako obolelega kot svojcev, številnimi preprekami, socialno izključenostjo, prikrajšanostjo, nerazumevanjem, nepoznavanjem, strahom, stigmo. Demenca predstavlja velik javnozdravstveni problem, bolezensko, socialno, telesno, čustveno in finančno breme, ki bo tudi zaradi demografskih sprememb naraščalo, saj zdravila ne poznamo. Kljub temu pa je zgodnje prepoznavanje pomembno, saj z ustreznim in zgodnjim zdravljenjem lahko upočasnimo napredovanje bolezni. Demenca postaja javnozdravstvena prioriteta. V svetu sta demenca in kognitivni upad vodilna vzroka invalidnosti in odvisnosti od pomoči drugih, demenca pa je peti najpogostejši vzrok smrti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se v svetu v povprečju vsake tri sekunde razvije en nov primer demence, vsako leto pa na novo odkrijejo skoraj deset milijonov novih primerov oseb z demenco. V letu 2018 je v svetu živelo že 50 milijonov oseb z demenco, do leta 2050 pa se bo po ocenah to število več kot potrojilo na 152 milijonov oseb z demenco. V svetu je v letu 2018 ekonomsko breme demence znašalo tisoč milijard ameriških dolarjev, do leta 2030 se bodo stroški podvojili. Ekonomski stroški demence bodo skokovito naraščali tudi v Evropi, med letoma 2008 in 2030 bodo po ocenah narasli za več kot 40 odstotkov in bodo v letu 2030 znašali že več kot 250 milijard evrov. V Sloveniji se kljub številnim strateškim veljavnim dokumentom, ki naslavljajo problematiko obravnave demence (Strategija za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2020, Resolucija o Nacionalnem programu duševnega zdravja (ReNPDZ18 28), Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva »Skupaj za družbo zdravja«(renpzv16 25), Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje (ReNPSV13 20), Strategija dolgožive družbe, Strategija razvoja Slovenije 2030, Zakon o duševnem zdravju, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, Zakon o socialnem varstvu, Družinski zakonik, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, srečujemo z izzivi in preprekami. Nimamo predvidenega registra bolnikov z demenco (zakonske ovire), za epidemiološko spremljanje področja so tako na voljo različne rutinske zbirke podatkov, katerih skrbnik je NIJZ. Podatek o stopnji diagnosticiranih demenc ni na voljo. Izziv predstavljajo tudi ozaveščanje in zmanjševanje stigme bolezni, zgodnja diagnoza in nadaljnja celostna obravnava oseb z demenco, dostopnost do zdravljenja in zdravljenja z antidementivi, zagotavljanje dostopnosti do socialnovarstvenih storitev in individualne ter celostne obravnave in paliativna oskrba oseb z demenco. Literatura: Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene. Deseta revizija. 1. knjiga. (1995). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10- AM). Verzija 6. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje /JZ

9 Izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji: vidiki obolelih, svojcev, strokovnjakov David Krivec, Štefanija Lukič Zlobec Spominčica Alzheimer Slovenija Slovensko združenje za pomoč pri demenci, Luize Pesjakove ulica 9, 1000 Ljubljana Mednarodna organizacija ADI (Alzheimer's Disease International) v svetovnem poročilu o Alzheimerjevi bolezni 2015 ocenjuje, da je bilo v letu 2015 je bilo po svetu že 46,8 milijona ljudi z demenco, do leta 2050 pa naj bi to število doseglo že 131,5 milijonov svetovne populacije. V poročilu so tudi ocenjeni družbeno-ekonomski stroški demenc, ki so v letu 2015 znašali 818 milijard USD, kar predstavlja en odstotek svetovnega BDP. Pomembno pa je pogledati strukturo stroškov. 20 odstotkov so jih pripisali neposrednim stroškom zdravljenja, 40 odstotkov neposrednim stroškom socialnega varstva in 40 odstotkov posrednim stroškom neformalne oskrbe. Ta zadnji del predstavlja predvsem obremenitev svojcev bolnikov z demenco. V Sloveniji ocenjujemo število obolelih na več kot , zanje pa skrbi približno svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugih. Demenca je zaradi svojega vpliva na posameznika, družino, družbo, zdravstvo in ekonomijo tudi eno hujših in najbolj pretresljivih obolenj. Več kot dve tretjini oseb z demenco živi doma, v oskrbi svojcev. To so praviloma zakonci in otroci bolnika. Svojci se kot neformalni oskrbovalci oseb z demenco zaradi progresivne narave bolezni srečujejo s posebnimi zdravstvenimi izzivi. Poslabša se njihovo telesno zdravje in poveča duševni stres v primerjavi s splošno populacijo in oskrbovalci bolnikov z drugimi boleznimi. Pogosto potlačijo lastne zdravstvene potrebe. Eden od razlogov so finančne težave zaradi motene zaposlitve in stroškov zdravstvenega varstva. Poleg tega imajo manj časa skrbeti za svoje zdravje, ker so prezaposleni s skrbjo za osebo z demenco. Ključnega pomena sta ozaveščenost in prepoznavanje zgodnjih znakov demence. To omogoča, da se poveča delež pravočasnih diagnoz demence, kar prinaša prednosti za bolnika, svojce in družbo kot celoto. Čim prej po diagnozi svojci potrebujejo posebno obravnavo in usposabljanje za samopomoč ter čim več informacij o poteku bolezni in spremljajočih težavah. S tem lahko zagotovijo čim kakovostnejše življenje bolniku in sebi da oseba z demenco čim dlje ostane aktivna in samostojna, da poskrbijo za njeno varnost in ji v razviti fazi bolezni nudijo celostno oskrbo. Na tem področju deluje Spominčica Alzheimer Slovenija. Glavna naloga Spominčice je pomoč osebam z demenco, njihovim svojcem in skrbnikom ves čas trajanja bolezni. Spominčica za svojce in osebe z demenco izvaja dejavnosti v okviru socialnovarstvenega programa Živeti z demenco v demenci prijaznem okolju. Program je oblikovan skladno s smernicami mednarodnih organizacij Alzheimer's Disease International in Alzheimer Europe. Aktivnosti, kot so Alzheimer Cafe, skupine za samopomoč svojcev, družabništvo za osebe z demenco, ozaveščanja javnosti idr. potekajo po vsej Sloveniji. Spominčica je tudi ustanovitelj in koordinator mreže Demenci prijaznih točk (DPT), v katero je vključenih že več kot 170 organizacij po vsej Sloveniji. Mreža DPT širi dostopnost informacij o demenci in osnovne pomoči svojcem v lokalna okolja ter omogoča osebam z demenco, da čim dlje ostanejo aktivni člani naše družbe. Literatura: Prince M., Wimo A., Guerchet M., Ali G. C., Wu Y. T. Prina M. (2015). Alzheimer's Disease International: World Alzheimer Report The Global Impact of Dementia: An Analysis of Prevalence, Incidence, Cost and Trends. London: Alzheimer's Disease International. Ministrstvo Republike Slovenije za zdravje (2016). Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta Petersen, R. C. (2018). How early can we diagnose Alzheimer Disease (and is it sufficient)? Informacije o aktivnosti Spominčice lahko dobite na info@spomincica.si, ali /JZ

10 Demenca acrosslo predstavitev projekta INTERREG Tatjana Cvetko ZD Koper, Enota Olmo, Cesta na Markovec 1, 6000 Koper Mednarodni projekt INTERREG med Slovenijo in Hrvaško Demenca acrosslo je v obdobju od 1. oktobra 2016 do 30. marca 2018 povezal partnerje na čezmejnem področju slovenske in hrvaške Istre, da bi izboljšali kakovost bivanja osebam z demenco, ki preživljajo obdobje bolezni v institucijah ali domačem okolju. Tri domove upokojencev z različno tradicijo v Izoli, Kopru in Umagu so povezale skupne potrebe po izboljšanju znanja in kompetenc zaposlenih pri izvajanju socialno-varstvenih storitev in oblikovanju življenjskega okolja. V navezi s partnerji s področja javnega zdravja, lokalne skupnosti in nevladnih organizacij so sledili ciljem projekta, da z dodatnimi znanji zaposlenih, trajnim sodelovanjem strokovnjakov z obeh strani meje in optimizacijo socialno-varstvenih storitev zmanjšajo stigmatizacijo in tveganje za socialno izključenost oseb z demenco ter tako vplivajo na kakovosti življenja oseb z demenco in njihovih družin na obmejnih področjih obeh držav. Partnerji v projektu Demenca acrosslo so uspešno združili svoje potrebe in izkušnje. Dom upokojencev Izola kot vodilni partner je potreben celovite prenove in izobraževanja o demenci pri vzpostavljanju varovanega oddelka za osebe z demenco, Obalni dom upokojencev Koper z že razvito pomočjo na domu je uvajal asistenčno tehnologijo na področju Kopra in Umaga, Dom starijih in nemočnih Umag kot novoustanovljeni dom s sodobno zgradbo ni imel tradicije in izkušenj z oskrbo bolnikov z demenco, Nacionalni institut za javno zdravje z izkušnjami na področju demence, ozaveščanja in javnega zdravja, mesto Umag s potrebo po razvijanju pomoči na domu in Hrvatska udruga za Alzheimerjevu bolest z znanji in izkušnjami pri izobraževanju svojcev so dopolnili program projekta v lokalni skupnosti in medijih. Projektne aktivnosti so potekale na več področjih. V lokalni skupnosti so bila organizirana predavanja in srečanja na temo demence, v institucijah so potekali izobraževanja o demenci za vse zaposlene ter optimizacija bivalnih prostorov, na strokovnem področju so bile pripravljene različne publikacije in organizirane čezmejne skupine strokovnjakov. Informativna podpora projekta z vzpostavitvijo spletne strani projekta demenca.eu in profila na Facebooku Demenca acrosslo ter video vsebinami so dosegli svoj namen, saj so sproti poročali o aktualnih dogodkih in poteku projekta. Dosegli smo različne starostne skupine ter predvsem ponudili informacije in strokovne vsebine o demenci v domačem jeziku, slovenščini in hrvaščini. Poleg medijskih dogodkov in digitalnih vsebin so bile pripravljene tudi različne publikacije v papirnati obliki. Zloženke o demenci za svojce in laično javnost so prispevale k prepoznavanju demence in njeni destigmatizaciji v družbi. Delovni zvezki z vajami in teoretičnimi vsebinami so namenjeni za pomoč strokovnim delavcem pri obravnavi oseb z demenco v instituciji, navodila za prepoznavanje znakov demence pa sodelavcem na terenu. Vse publikacije so dostopne v e-obliki na spletni strani projekta. Razvoj mreže socialne pomoči na domu za ostarele na področju Kopra, Ankarana in Umaga s poudarkom na prepoznavanju oseb z demenco in uporabo sodobne asistenčne tehnologije je povezal strokovnjake na čezmejnem območju. V vsakem domu za ostarele so strokovnjaki za oblikovanje izvedli optimizacijo enega življenjskega prostora. Z aktivnostmi na različnih področjih smo v projektu želeli ustvariti demenci prijazno okolje. Optimizacija bivalnih pogojev v instituciji in oblikovanje posebne publikacije priporočil za načrtovalce domov o standardih oblikovanja notranjega in zunanjega okolja usmerja poglede družbe v prihodnost sobivanja z demenco. A bistvo demenci prijaznega okolja so vedno ljudje. Bolniki z demenco preživljajo zadnje obdobje življenja doma ali v instituciji. Dom starejših postane njihov zadnji dom in zaposleni v domu njihova širša družina. Njim so bile namenjene vsebine izobraževanj o sobivanju z demenco, informativni obeski za lažjo komunikacijo, serija vadbenih pripomočkov za krepitev mišične moči na stenah hodnikov, kjer vaje na poti k zdravju združujejo stanovalce, osebje in obiskovalce /JZ

11 Arhitekturne smernice za prilagoditve prostorov osebam z demenco Tomislav Huić Hrvaško združenje za Alzheimerjevo bolezen (hrv. Hrvatska udruga za Alzheimerovu bolest), Vlaška 24/1, Zagreb, Hrvaška; kontakt: tomislav.huic@alzheimer.hr Demenco najpogosteje povezujemo z izgubo sposobnosti pomnjenja, vendar razvoj kognitivnih motenj ljudi z demenco prikrajša tudi pri soočanju s časom in prostorom. Degeneracija nevronov v možganih ljudem z Alzheimerjevo boleznijo in podobnimi boleznimi ne omogoča, da bi tako kot nekoč obdelali veliko količino informacij, zato jih ta situacija preobremeni in zmede ter jih tako draži. Številne raziskave so pokazale, da se ljudje z demenco lažje znajdejo v prostoru, ko so njihova čutila izpostavljena manjšemu številu dražljajev. Na tem temeljijo načela, na podlagi katerih bi morali oblikovati okolje, ki bo ljudem z demenco omogočilo, da se lahko v njem čim dlje znajdejo samostojno. Zato se pri oblikovanju demenci primernega okolja priporoča upoštevanje petih osnovnih načel: 1. Zmanjšanje nepotrebne stimulacije in jasna komunikacija olajšata odločanje. 2. Domače vzdušje in razmejitev rabe prostora pomagata uskladiti osebne in družbene potrebe. 3. Ustrezna signalizacija olajša orientacijo in smer gibanja, s čimer se zmanjšata vznemirjenost in strah. 4. Pravilno oblikovan prostor spodbuja vsakodnevne dejavnosti, prispeva k neodvisnosti in spodbuja družbene interakcije. 5. Neprimerne varnostne lastnosti okolja ljudi z demenco odpravljajo občutek, da so ujeti v svoj zaščiteni življenjski prostor. Navedena načela v arhitekturi in oblikovanju domov za starejše ali njihovih oddelkov za ljudi z demenco zahtevajo načrtovanje enostavno in neposredno povezanih prostorov ter prostorov, da bodo lažje določili smeri svojega gibanja proti želenemu cilju ali predmetu, npr. označevanje vhodnih vrat njihovih sob z edinstvenimi elementi, vključno z nanašanjem različnih barv, preprečevanje gibanja v neželenih smereh s provizioniranim prehodom in oblikovanjem krožnih poti na odprtih prostorih, tako da jih bodo vedno vrnili na svoje izhodišče. Starejše osebe običajno slabše vidijo, ljudje z demenco pa si tudi težje predstavljajo trodimenzionalnost prostora. Zato je priporočljivo, da se vsi prostori močno osvetlijo z razpršeno osvetlitvijo ter da so barve sten in tal, pa tudi pohištva v njih vidno kontrastnih barv (najmanj 30 LRV). Nadalje, glede na dejstvo, da osebe z napredno obliko demence izgubijo sposobnost pomnjenja, kaj je znotraj zaprte omare, za nekaterimi vrati ali steno sosednje sobe, bi morale imeti omare kot odprt prostor za razstavljanje oblačil, vrata v sanitarne prostore pa bi morala biti vsaj ena delno prozorna. Po istem principu naj bodo sobe uporabnikov urejene tako, da imajo tisti na čelu postelje neposreden pogled na vse ključne elemente: vhodna vrata, straniščna vrata, pa tudi mizo in okno prostora. Še posebno pomembno je, da so v toaletnih prostorih vsi ključni elementi označeni na zelo kontrasten način: toaletna deska, umivalnik, ograje, stikala za pomoč (SOS) itd. Navedena načela in priporočila so natančneje zapisana v Priporočilih za optimizacijo in načrtovanje domov za ljudi z demenco, ki so kot plod dela multidisciplinarnega tima strokovnjakov nastala v okviru evropskega čezmejnega projekta Interreg Slovenija Hrvatska Demenca acrosslo in so dostopna na spletni strani Literatura: Priporočila za optimizacijo in načrtovanje domov za ljudi z demenco. Prevzeto iz: /JZ

12 Izzivi na področju demence Dušan Flisar UKC Ljubljana, Zaloška 7, 1000 Ljubljana Epidemiološke raziskave kažejo naraščanje števila bolnikov z demenco že po 60. letu starosti. V starosti 80 let je dementnih odstotkov populacije. S starostjo prevalenca še narašča. V 80 odstotkih obolelih prevladuje Alzheimerjeva demenca, preostale so Lewyeva, vaskularna, fronto-temporalna in mešana demenca. V Sloveniji na podlagi epidemioloških podatkov iz tujine ocenjujemo, da je obolelih z demenco ljudi in s staranjem populacije prehajamo v stanje, ko lahko govorimo o epidemiji demence. Posledice za družbo za zdaj še niso v celoti predvidljive, vendar se že nakazujejo, in sicer: premajhno število prostih mest v domovih za ostarele, obremenjenost svojcev, ki skrbijo za osebe z demenco, vprašljivost podaljševanja starostne meje za upokojitev, neučinkovitost zdravil za demenco, etična vprašanja o zdravljenju itd. Ogromno sredstev in številne raziskave na področju zdravljenja demence doslej niso privedli do uspešnih rezultatov. Na voljo imamo štiri zdravila, ki imajo le blag simptomatski učinek in kažejo majhno ter prehodno izboljšanje na lestvicah za demenco. Tri zdravila so si v delovanju podobna in zavirajo razgradnjo acetil-holina, ki ga primanjkuje v možganih Alzheimerjevih bolnikov (rivastigmin, donepezil in galantamin). To so inhibitorji encima acetil-holin esteraze. Četrto zdravilo je memantin, ki učinkuje na NMDA glutamatne receptorje in ga predpisujemo v bolj napredovali fazi demence. Raziskave zdravil, s katerimi bi posegli v sam patogenetski mehanizem nastanka in preprečevanja razvoja Alzheimerjeve demence, pa kljub velikemu znanju, ki smo ga na tem področju dosegli v zadnjih desetih letih, do sedaj niso bile uspešne. Ker gre pri Alzheimerjevi demenci za kopičenje beta-amiloida in proteina tau v nevronskih nitastih pentljah (nevrofibrilarne pentlje), so bili dosedanji poskusi zaviranja razvoja in napredovanja demence usmerjeni predvsem v preprečevanje nastajanja ali odstranjevanja že nastalih patoloških proteinov: 1.) cepljenje z monoklonalnimi protitelesi proti betaamiloidu (pokazal se je učinek na odstranjevanje beta-amiloida iz možganov na slikovnih preiskavah, vendar brez pomembnega kliničnega učinka, razen pri zdravilu aduncanumab, za katerega trenutno kaže, da bi lahko bilo prvo zdravilo, ki bi imelo ugoden učinek na zaviranje napredovanja Alzheimerjeve demence; 2.) inhibicija beta in gama sekretaz (encimi, ki sodelujejo pri razrezu membranske beljakovine APP, iz katere nastaja beta-amiloid); 3.) zdravila proti nastajanju patološkega proteina tau so za zdaj še v fazi razvoja (preprečevanje fosforilacije tau, agregacije tau, vakcinacija tau). Pomemben genetski dejavnik tveganja za nastanek demence je tudi oblika apolipoproteina E. Obstajajo tri genetske variante tega proteina (APOE2, APOE3, APOE4). Človek je nosilec dveh genov za ta protein in torej šestih možnih kombinacij. Nosilci kombinacije APOE4/APOE4 imajo za razvoj demence 16-krat večjo verjetnost, nosilci APOE2/APOE2 pa za polovico manjšo kot nosilci genetske kombinacije APOE3/APOE3. Z vplivanjem na sestavo in količino apolipoproteinov E v krvi in s tem potencialno tudi v možganih bi lahko vplivali na tveganje za razvoj Alzheimerjeve demence. Na raziskave zdravil, ki bi delovale v tej smeri, še čakamo. Razvoj zdravil, ki bodo učinkovita v preprečevanju ali zaviranju napredovanja demence, pa prinaša nove in nepredvidljive etične in ekonomske ter socialne dileme: ali bo to zdravljenje dostopno samo bogatim; ali bo primerno za vse osebe glede na starost, fazo demence, ApoE; ali bo služilo preprečevanju razvoja demence ali samo upočasnilo napredovanje bolezni; ali bo zdravljenje izboljšalo kakovost življenja ali samo podaljšalo življenjsko dobo oseb z demenco; ali bo družba še lahko prenesla to finančno breme. O teh dilemah doslej še ni bilo ničesar izrečenega. Ta vprašanja so pereča in težko čakajo na odgovor /JZ

13 Sklepi strokovnega srečanja Mercedes Lovrečič, Barbara Lovrečič, Marjetka Jelenc, Mitja Vrdelja Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Zaradi demografskih sprememb, podaljševanja življenjske dobe in boljših diagnostičnih ter terapevtskih možnosti se bo v prihodnje povečevalo število bolnikov z demenco, zato je nujno tej bolezni v vseh njenih oblikah posvetiti več pozornosti. Osebam z blagim kognitivnim upadom najbolje pomagamo s tem, da so čim dlje v svojem domačem okolju; sčasoma pa so bolniki neizogibno vse bolj odvisni od tuje pomoči. Aktivno in kontinuirano je treba izvajati aktivnosti in programe, usmerjene v promocijo zdravega načina življenja, skrb za lastno zdravje, ozaveščanje javnosti in v prizadevanja za zmanjševanje stigme bolezni, zgodnje prepoznavanje težav, zgodnjo diagnozo in nadaljnjo celostno obravnavo oseb z demenco, dostopnost do zdravljenja in zdravljenja z antidementivi, zagotavljanje dostopnosti do socialnovarstvenih storitev in individualne ter celostne obravnave, paliativno oskrbo oseb z demenco itd. Udeleženci strokovnega srečanja so izoblikovali naslednje sklepe: Demenco prepoznavamo kot javnozdravstveno prioriteto in socialno-varstveno prioriteto 21. stoletja. Podpiramo ozaveščanje o demenci in promocijo demenci prijazne družbe ter zmanjševanje stigme na tem področju. Podpiramo povečanje vseh investicij v zdravstveni in socialni sistem za izboljševanje zgodnjega prepoznavanja, zdravljenja in skrbi za osebe z demenco. Zavzemamo se za podporo družinam in skrbnikom obolelih z demenco. Zavzemamo se za izboljšanje informacijskega sistema za spremljanje demence in povečevanje raziskav na področju demenc. Podpiramo medsektorsko in multidisciplinarno sodelovanje in mreženje za izboljšanje zgodnjega prepoznavanja in zdravljenja demenc. Podpiramo izboljšanje dostopnosti do zdravljenja. Podpiramo zagotavljanje dostopnosti do socialno-varstvenih storitev. Na področju sociale predlagamo in podpiramo širitev nabora storitev, prilagoditev storitev za osebe z demenco ter razvoj in ponudbo novih storitev in različnih oblik pomoči za osebe z demenco in svojce oziroma neformalne oskrbovalce, podpiramo tudi vključitev novih storitev v Zakon o dolgotrajni oskrbi. Podpiramo in se zavzemamo za sodelovanje pristojnih ministrstev, izvajalcev, stroke in nevladnih organizacij pri hitrejšem doseganju ciljev strategije s področja demence, obvladovanje demence naj postane prioriteta oziroma ena izmed prioritet države in naj bo podprta z ustreznimi sredstvi (iz državnega proračuna in sredstev EU). Podpiramo pripravo nove Strategije za obvladovanje demence v Sloveniji in pripadajočega akcijskega načrta. Podpiramo vzpostavitev tradicionalnih strokovnih srečanj. Navedene aktivnosti podpirajo tudi mednarodne organizacije (npr. Svetovna zdravstvena organizacija, Alzheimer's Disease International). Priloga: Program dogodka /JZ

14 Alzheimerjeva bolezen Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji Atrij ZRC Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Novi trg 2, Ljubljana 9. september 2019 Organizatorji: Nacionalni inštitut za javno zdravje Znanstvenoraziskovalni center SAZU Spominčica Alzheimer Slovenija /JZ

15 Program strokovnega srečanja»stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji« , Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana 8:30 9:00 Registracija udeležencev 9:00 9:10 Otvoritveni video 9:10 9:55 Pozdravni nagovor Klavdija Kobal Straus, Ministrstvo za zdravje Janja Romih, Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti Nina Pirnat, direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Okrogla miza: Pobuda Alzheimer Europe Moderator: Ivan Eržen Odmor Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji Moderator: Mercedes Lovrečič 11:00 11:15 Nadja Čobal, Klavdija Kobal Straus, MZ: Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta :15 11:30 Janja Romih, MDDSZ: Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji z vidika sociale 11:30 11:45 Mojca Zvezdana Dernovšek, MZ: Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja v luči Alzheimerjeve demence 11:45 12:00 Ivan Eržen, NIJZ: Ocena razširjenosti demence v Sloveniji s pomočjo podatkov zdravstvene statistike 12:00 12:15 Mercedes Lovrečič, NIJZ: Breme in mednarodna umeščenost Slovenije na področju demenc 12:15 12:30 Razprava, zaključki in sklepi 12:30 13:30 Odmor 13:30 Izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji: vidiki strokovnjakov, obolelih, svojcev in skrbnikov Moderator: Mitja Vrdelja 13:30 13:40 Zvezdan Pirtošek, UKC Lj: Alzheimerjeva bolezen 13:40 13:50 Milica Gregorič Kramberger, UKC Lj: Odprte možnosti zgodnjega prepoznavanja in obravnave Alzheimerjeve bolezni 13:50 14:05 Štefanija L. Zlobec, Spominčica: Izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji: vidiki obolelih, svojcev, skrbnikov in strokovnjakov 14:05 14:15 Tatjana Cvetko: Demenca acrosslo predstavitev projekta INTERREG 14:15 14:25 Tomislav Huič: Arhitekturne smernice za prilagoditve prostorov osebam z demenco 14:25 14:35 Dušan Flisar: Izzivi na področju demence 14: Razprava, zaključki in sklepi strokovnega srečanja Strokovni in organizacijski odbor: Mercedes Lovrečič, NIJZ; Lilijana Šprah, SAZU; Marjetka Jelenc, NIJZ; Mitja Vrdelja NIJZ; Ivan Eržen, NIJZ; Urša Križaj, NIJZ; Štefanija Lukič Zlobec, Spominčica. Zdravniška zbornica Slovenije, Zbornica zdravstvene nege in Socialna zbornica Slovenije so za udeležbo na strokovnem srečanju dodelile kreditne točke /JZ

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

Microsoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx

Microsoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx SPOROČILO ZA JAVNOST Novo mesto, 16. aprila 2018 Strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu zdravja NEENAKOST V ZDRAVJU V LUČI DOLGOŽIVE DRUŽBE Novo mesto, 16. aprila 2018 - Na Fakulteti za zdravstvene vede

Prikaži več

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO 23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni

Prikaži več

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje

Prikaži več

NASLOV PRISPEVKA

NASLOV  PRISPEVKA 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev

Prikaži več

Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke,

Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, d. d., Dunajska cesta 65, Ljubljana vodja projekta:

Prikaži več

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za

Prikaži več

program-ivz

program-ivz Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,

Prikaži več

20. andragoški kolokvij

20. andragoški kolokvij 21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska

Prikaži več

Nevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih. Nevrološka klinika, UKC Ljubljana

Nevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih. Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Nevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih. Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Število bolnikov z boleznimi možganov v Sloveniji in Evropi

Prikaži več

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana   Izhodišč 20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo

Prikaži več

RE_QO

RE_QO Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja B8-0514/2018 5.11.2018 PREDLOG RESOLUCIJE k vprašanju za ustni odgovor B8-0417/2018 v skladu s členom 128(5) Poslovnika o lymski boreliozi (2018/2774(RSP))

Prikaži več

PALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izb

PALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izb PALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izboljšav v okviru oskrbe pri napredovani demenci in družinske

Prikaži več

Izvajalec

Izvajalec Priloga 1 PREDLOG SOFINANCIRANJA PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA V LETU 2013 1. PROGRAMI NA PODROČJU HUMANITARNE DEJAVNOSTI: - programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami

Prikaži več

Promotion of Health at the Workplace

Promotion of Health at the Workplace SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve

Prikaži več

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Povezani gradimo skupnost Rimske Terme, 6. in 7. junij 2017 SVETOVANJE ZA ZNANJE, ZNANJE ZA RAST VSEH V SKUPNOSTI mag. Tanja Vilič Klenovšek, Andragoški center Slovenije tanja.vilic.klenovsek@acs.si Vsebina

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana Letni posv

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana   Letni posv 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana KLJUČNI RAZVOJNI DOSEŽKI IN IZZIVI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Mag. Andrej Sotošek Raziskave in razvoj 1. Raziskava PIAAC (OECD): rezultati: glavna raziskava

Prikaži več

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje] VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH

Prikaži več

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Kokolj

Microsoft PowerPoint - Kokolj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI

Prikaži več

kodeks_besedilo.indd

kodeks_besedilo.indd Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska

Prikaži več

Spominčnik Februar 2018 Jean Georges pozdravil Tomaža Gržiniča v EWGPWD V januarski številki glasila Alzheimer Europe je generalni sekretar Jean Georg

Spominčnik Februar 2018 Jean Georges pozdravil Tomaža Gržiniča v EWGPWD V januarski številki glasila Alzheimer Europe je generalni sekretar Jean Georg Spominčnik Februar 2018 Jean Georges pozdravil Tomaža Gržiniča v EWGPWD V januarski številki glasila Alzheimer Europe je generalni sekretar Jean Georges posebej omenil novega člana Evropske delovne skupine

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ

Prikaži več

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc 1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

Microsoft Word - BESEDILO JAVNEGA RAZPISA_SOC_VAR_2017.docx

Microsoft Word - BESEDILO JAVNEGA RAZPISA_SOC_VAR_2017.docx Občina Trebnje na podlagi 99. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 uradno prečiščeno besedilo, 23/07 popr., 41/07 popr., 61/10 ZSVarPre, 62/10 ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 ZPPreb-1

Prikaži več

PREDLOG SPREMEMB STATUTA UNIVERZE V LJUBLJANI

PREDLOG SPREMEMB STATUTA UNIVERZE V LJUBLJANI Senat Univerze v Ljubljani je na podlagi šeste točke 47. in 238.a člena Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 8/05, 118/05, 72/06 (76/06-popr.), 59/07 (82/07-popr.), 81/07, 5/08, 42/08, 62/08,

Prikaži več

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 MODEL ODLIČNOSTI REFERENČNE AMBULANTE Darinka Klančar NAMEN PREDSTAVITVE European Practice Assessment EPA Evropski model poslovne odličnosti EFQM Samoocena ambulante/odličnost ambulante EPA European Practice

Prikaži več

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:

Prikaži več

Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto Zdravstveni dom Ljubljana

Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto Zdravstveni dom Ljubljana Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto 2016 - Zdravstveni dom Ljubljana KADROVSKI NAČRT OBRAZLOŽITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV KADROVSKEGA NAČRTA ZD LJUBLJANA ZA LETO 2016 sprejetega dne 23.2.2016

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja

Prikaži več

(Igor Pravst [Združljivostni način])

(Igor Pravst [Združljivostni način]) Kongresni center Brdo, 17. oktober 2017 2. nacionalna konferenca o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje NACIONALNI PORTAL O HRANI IN PREHRANI WWW.PREHRANA.SI PROF. DR. IGOR PRAVST INŠTITUT ZA NUTRICIONISTIKO

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Osnovnošolsko izobraževanje Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Osnovnošolsko izobraževanje 2017/2018 Vzgojno izobraževalni zavodi Osnovne šole Osnovne šole s prilagojenim programom Glasbene šole Zavodi

Prikaži več

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.

Prikaži več

PRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030

PRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030 PRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030 Naročnik: Mestna občina Kranj Slovenski trg 1, 4000 Kranj Tel.: 04 23 73 000 Fax: 04 23 73 106 E-pošta: mok@kranj.si, www.kranj.si Naziv dokumenta: Trajnostna

Prikaži več

MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja

MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Soizvajalci:, Erika Zelko, Maja Rus Makovec, Datumi 2018/2019: 23. skupina:

Prikaži več

REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo

REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo projekta SPARE APRIL 2018 saso.santl@izvrs.si http://www.alpine-space.eu/projects/spare/en/home

Prikaži več

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Prikaži več

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje KAJ SO EVROPSKE REFERENČNE MREŽE? Evropske referenčne mreže združujejo zdravnike in raziskovalce

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. O D L O K o

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. O D L O K o Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. O D L O K o ustanovitvi javnega socialno varstvenega zavoda Center

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - prezentacija Bo\236a [Zdru\236ljivostni na\350in])

(Microsoft PowerPoint - prezentacija Bo\236a [Zdru\236ljivostni na\350in]) POSLOVNA KONFERENCA: DAN JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA: PRAKSE IN POSLOVNE PRILOŽNOSTI PROJEKTOV IZGRADNJE PREDSTAVITEV PROJEKTA IN ZAKLJUČKOV FOKUSNIH SKUPIN MAG. Boža Loverčič Špacapan Ljubljana, 11. junij

Prikaži več

LOREM IPSUM

LOREM IPSUM Delovanje Evropske agencije za varnost hrane in krme v Sloveniji Ada Hočevar Grom, Urška Blaznik Svetovni dan hrane, Nacionalni posvet o varnosti živil, Ljubljana 7. april 2015 SVETOVALNI FORUM EFSA (Po)svetovalni

Prikaži več

Številka:

Številka: Kotnikova 5, 1000 Ljubljana T: +386 1 400 33 11, +386 1 400 33 13 F: +386 1 433 10 31 E: gp.mg@gov.si www.mg.gov.si Številka: 360-20/2010/140 Ljubljana, dne 11. 1. 2012 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE

Prikaži več

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Prva LIFE delavnica za pripravo prijav Ljubljana, 15. in 16. januar 2019 Program 1. LIFE delavnice za pisanje prijav: Program delavnice Trajanje Naslov sklopa Nosilec 08.30 09.00 Registracija udeležencev

Prikaži več

Malabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo – izziv za prehransko podporo

Malabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo –  izziv za prehransko podporo Celostna obravnava bolnikov s cistično fibrozo s tranzicijo izzivi po prehodu v odraslo dobo v Sloveniji Barbara Salobir, Izidor Kos 1 Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Interna klinika, UKC

Prikaži več

(Microsoft Word - \212ifre podlag za zavarovanje z opisom.docx)

(Microsoft Word - \212ifre podlag za zavarovanje z opisom.docx) ŠIFRE PODLAG ZA ZAVAROVANJE Z OPISOM Pojasnilo oznak PIZ - pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZZ - zdravstveno zavarovanje ZPB - zavarovanje za primer brezposelnosti ZSTV - zavarovanje za starševsko

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev OD STRATEGIJ DO RECEPTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Samo Hribar Milič, Gospodarska zbornica Slovenije Andragoški kolokvij, Ljubljana, 31.5.2019 KAJ JE POMEMBNEJŠE ZA NAČRTOVANJE: - Tisto kar vemo - Tisto

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A)

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A) ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A) Poglavitni cilji sprememb ZUTD: doseganje večje fleksibilnosti na trgu dela zmanjšanje pasti brezposelnosti za brezposelne osebe odprava

Prikaži več

210X297

210X297 Health at a Glance: Europe 2010 Summary in Slovenian HEALTH AT GLANCE: EUROPE 2010 ISBN 978-92-64-090309 OECD 2010 1 Povzetek Evropske države so v zadnjih desetletjih dosegle velik napredek na področju

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 0070-17/2018/7 Ljubljana, 26. 11. 2018 EVA 2018-3340-0017 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE

Prikaži več

PRILOGA 1

PRILOGA 1 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO KABIT MINISTRA Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana T: 01 471 23 73 F: 01 471 29 78 E: gp.mo@gov.si E: glavna.pisarna@mors.si www.mo.gov.si PRILOGA 1 Številka: 510-21/2018-75

Prikaži več

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne 29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, 25. 4. 2019 - Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem

Prikaži več

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn 1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

Culture Programme (2007 – 2013)

Culture Programme (2007 – 2013) USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa

Prikaži več

LISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA

LISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV LISTINE "OBČINA PO MERI INVALIDOV" ZA LETO 2012 MESTNI OBČINI NOVA GORICA Spoštovani svečani zbor! Prisrčen pozdrav v imenu Projektnega sveta»občina po meri invalidov«zveze delovnih

Prikaži več

- podpora ženskam v času materinstva

- podpora ženskam v času materinstva TEORETIČNI MODEL ZN HILDEGARD E. PEPLAV Hildegard E. Peplau, rojena 1.9.1909 v Pensilvaniji. Najpomembnejše delo»international RELATIONS IN NURSING«leta1952: Življenjsko delo posvečeno oblikovanju medosebnega

Prikaži več

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,

Prikaži več

Modra zavarovalnica, d.d.

Modra zavarovalnica, d.d. Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi

Prikaži več

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost 1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 24. maj 2017 (OR. en) 9639/17 SPORT 41 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 24. maj 2017 Prejemnik: generalni sekretaria

Svet Evropske unije Bruselj, 24. maj 2017 (OR. en) 9639/17 SPORT 41 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 24. maj 2017 Prejemnik: generalni sekretaria Svet Evropske unije Bruselj, 24. maj 2017 (OR. en) 9639/17 SPORT 41 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 24. maj 2017 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8938/17 SPORT 33

Prikaži več

Komisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5

Komisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5 Na podlagi določil 33., 98. in 120. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je Občni zbor Zveze na svoji redni seji dne 10. 5. 2011 sprejel PRAVILNIK O PODELJEVANJU

Prikaži več

Sezana_porocilo okt2013

Sezana_porocilo okt2013 Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.

Prikaži več

Slajd 1

Slajd 1 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 1 EU ENOTNI DIGITALNI PORTAL: PRIHAJA NOVA EU UREDBA Alenka Žužek Nemec, Tina Kuliš DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 18. april 2018 Ko podjetja ali državljani

Prikaži več

Folie 1

Folie 1 S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na

Prikaži več

KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA maj 2019, GH Bernardin, Portorož

KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA maj 2019, GH Bernardin, Portorož KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA 2019 16. 18. maj 2019, GH Bernardin, Portorož www.adma.si/kongres 2 ADMA KONGRES www.adma.si/kongres Kongres ADMA bo od 16. do 18. maja 2019 v

Prikaži več

Številka:

Številka: apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 90 00 F: 01 478 90 21 E: gp.mkgp@gov.si www.mkgp.gov.si Številka: 510-125/2016/11

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

Aktualni izzivi informacijske družbe

Aktualni izzivi informacijske družbe REPUBLIKA SLOVENIJA www.mvzt.gov.si, e: gp.mvzt@gov.si Kotnikova 38, 1000 Ljubljana t: 01 478 4600, f: 01 478 4719 Aktualni izzivi informacijske družbe Dr. Davorka Šel 29.5.2009 1 Vloga Direktorata za

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

PROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro

PROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 2015 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših

Prikaži več

ZELENA DOLINA

ZELENA DOLINA REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZELENA DOLINA Evalvacija programa dr. Janez Drobnič Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje

Prikaži več

Pomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019

Pomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019 Pomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019 Presaditev ledvice je najboljši način nadomestnega zdravljenja KOL... ...za bolnike, ki so

Prikaži več