da je ta monarhisticno absohif'sticna uredba veljavna samo na verskem in na notranje cerkvenem polju. Tudi v politicnih stvareli demokracija

Transkripcija

1 LIST ZA INTERESE DELAVSKEG-A LJUDSTVA Stev 5 (>05) Chicago, Miij, 19<)6 Leto I (Vol 1) Slava prvemu majniku! Zopet je soltice s zarki svojimi toplimi obudilo naravo k zivljenju- Bel a, tnrtvaska odeja se je umaknila solracnini zarkoni in povsod sili iz zemlje novo zivljenje, ki zavija zemljo v praznicno obleko In tudi delavci liite v industrialnih kraijih na shode v praznicni ol> leki da dvignejo svoj g-las proti svojim iztnozgovalcem in izsevalcetn, proti knvictiemu druzabnemu redu, ki je zakrivil da so dandaneljudje na svetn razdeljeni v dva ta- bora, v taibor izsesanih tqiinov in - pa pescico kapitalistov, ki si pri^ko mrtvih trupel teh trpinov pridobiva neizmerno bagatstvo Prvt majnik, mednarodni delavski praiztiik! Kako tajinstveno vpliva ta be>edai na zavednega proletarca! / Kjerkoli zive raizrednozavedni proletarvr, tam pociva tudi delo Yisoki dimniki tvornic osamelo strle proti nobu zivljemje call je zamrlo drdrajoce v vrtenje tvorni- znibcastili koles se je ustaivilo, ker je vsestvarjajoca sila proletarcev odpovedala nokorscino industrialnim niojtotccm Na ta dan lahko vidimo in gledamo, da se lahko vstavrjo vsa kolesa, ako je to trdna vnlja delavcev-trpinov in da najlepsi bankovei kapitalistov ne morejo sprav ti niti enega stroja V v dir prvem majniku imamo predpodobo splosne stavke, radi tega je titdi praznovanje prvega majnika v>cm kaprtalistom trn v peti Povsod, kjerkoli so kapitalisti mogli radi- praznovanja prvega majnika metati d-elavcem polena >od nope, so to tud; zvrsili Nebroj delavcev je moralo ratdi praznovanja I, majni ka presedeti1 vec mesecev v jeci, njih presedetr vec mesecev v ieci, njih otroci so pa moral: stradati In vzlic vsem sikanom h je misel za praznovanje prvega majnika prxlobila na milijone prlstasev krizem sveta, ki na dan jyrvega majnika zopet klicejo v boj katpitalizmn Na ta1 dan iz milijonov grl odmeva : Doli z danasnjo krivicno clovcsko druzibo Mi zahtevamo enake pravi'ce in enake dolznosti za vse Ijndi na svctu! svoje brezbrizne tovari-se proti molobu In ta klic 'bo odmeval toli'ko casa, dokler se ne porusi danasnja druzabna f-ta-vlba, na njenih razvalinah pat zgfradi druzlvn, v kateri 11 e bo siromakov, ne bogatinov J Z Od blizo in dalef demokracija to Krscanska je nova fraza, s katero bega Slovenec svoje, kakor se vidi, zelo potrpezljive citatelje Pravi: Boj sta si napovedali krscanska demokra cija in poganska demokracija Pogani to smo namrec po Slovenen ' in, socialni demokratje Klerikjilno glasilo je zelo nevedno, da rabi iznaz krscanska demokraci ja, kjer hi moralo reci pravzaprav katoli»ka Y tem tici namrec jako velika razlika Krscanska demo kracija je mogoca ako se misli na prvotno krscanstvo, 11a Kristnsov nauk in na zivljenje prvih, nepriznanih, jx>tlaceniih, preganjanib, trpincenih krrstjanov Katoliska de mokracija pa je absnrdna rec kar je, ni organizacija, ki hi bila demokraciji tako bistveno in tako tctneljito nasprotna kakor je kato liska cerkev Demokracija pomeni drnzabno organ izacijo, v kateri odlocnje ljnd-tvo samo o svoji usodi o svojem zivljenju v vsakem oziru Alvo hi katoli-ska cerkev posknsila postati res demokratcna, hi hil to njen konec, ka it i katolicizem nc ohstoji saino v >tro^g> verskih raaukih temvee ne hi hil vec, kar jc, ko hi izgmhil svojo znnanjo obliko a- n-redho svoje cerkve ki jc dejansko vaznejsa od vse vcrskc teorije To sc vidi ze ocltod, da jc katoliska cer kev irstanovila razlicne dogme, ki nimajo nicesar opraviti z vero, tem vee jirr» je namen saino, uvrstiti moc cerkve a vendar jib mora ka- za verske resni- tolican sjirejemati ce Tako jc n pr s papezevo zmotljivost jo, ki ne se je ze zato ne more pr pi>ati verskiin resnicam kt-r do papez a I'ija IX nihcc ni t'rdi!, da je papez nezmotljiv in ni lice 11 i zahteval, da hi se verjelo v to Kar pa pred sto leti ni hilo versko re-nicno ne more postati tako kar crez noc Katoliska cerkev pa vendar dane: zahteva vero v pape zevo nezmotljivost; katolican, ki ne veruje vanjo fjresi Cerkev je naredila iz te nezmotljivost i dogmo, da ntrdi svojo moc Da pa jc ta moc avtokraticna mora raztimeti, kdor le kolickaj lotjicno misli Organizacija z nezmotljivim ipapezem na celu ne more hiti drngacna, kakor ahsolntisticna Tu nima narod odlocevati nice-ar, temvee, ako hoce hi ti katoliski, mora shisati odlocuje pa papez, holje rekoc vatikan, rimska kamarila Ne more se niti ugovarjati, da je ta monarhisticno absohif'sticna uredba veljavna samo na verskem in na notranje cerkvenem polju Tudi v politicnih stvareli je kompetentna za katolicane; da v novem zakonu lahko nasli papez izda cncikliko o drzavnem sreco, <prepove in zakonu glede locitve cerkve in drzave na Francoskem in njegov spis obvezuje katolicane; papez obsod: drzavno naredbo o prestopa- 11 ju iz verc v vero v Bosni in nadskof Stadler se sjninta proti drzavvoliti locitve in nove zdruzitve? A- A zakaj naj bi drzava ne smela doti i 111 predpisoni ; cesar oznaci svoje ko cerlcev noce stalisce napram sokkim zakonom priznati novega zakona in naj ga ne katolicani se rnorajo drzati prizna in kdor misi i da mora res zrtvovati tega Vse to je ocitno, svojo sre raznmljivo, nepobitno co cerkveni vol j i, in naj jo vendar ima Slovenec zrtvuje Xihce mu ne brani tol'ko tega-- A zakaj predrznosti, da pisari o krscanski naj bi morali vsled tega trpeti tudi demokraciji! Zakaj tako tisti, ki mislijo drugace? Danes snielo laze? Ali misli, da z resnico je katolisko locenim zakoucem nom<»goce, j>orociti se vnovic Ali ne hi mogel pridobiti pristasev? Xajbrze hi bilo res tako A ravno mrtva crka zakona ne more zatreti s tern ob-oia klerikalizem in klerikahm politiko Sicer pa ima laz locbe je ta da ljudje, ki bi se v mi zivih cutov Posledica okrutne do- kratke iv»ge le jsih razmerah dmgic omozili in R P ozenili, poiscejo drugod, cesar ne smejo iskati v zakonu in tako se pos>pesuje prostitucijo in konkubi- Za nerazdruzivost zakona v Austriji so zaceli klerikalci agitirati kakor besni Povsod nabirajo podpise proti nameravani refomii zakona, a da hi jih lozje nabrali, la- /ejo da se vse kadi Tako n pr pripovedujejo, da l>ode v bodoce zakon vcljal samo tri leta in podobne prismodarije To je znamenje, da s cisto restiico tndi v tej stvari ne bi dosegli svojega namena AH ee bi tiwli nabrali kdove koliko podpisov, bi bile njih [K>le vcndar brezpomembne \ a/no ni, da je drzavi nekoliko tisoc fanaticnih, \ zapeljanib, nevednih ljudi, ki hocejo, da ostanejo razniere glede zakona neizdremenjene Pac pa je vazno da je ti»soc in tisoc ljudi, ki trp<^ pod tezo teh razmer, kajti to dokaztijc da jib je res treba izpremeniti Klerikalna hinavscina je malokje tako velika, kakor ravno v tem vprasanju \' tem, ko trdijo, da ho cejo varovati nravnost, so v resniei sedanje razmcre najvecja nevarnost za moralo Docim pripovedujejo zenaim, da lioceio scititi njih intere»e, vklepajo sedanje razniere ravno zene v* najhujse suzetrstvo Sredstva, s katerim bi se preprecilo locevanje takih zakoncev, ki sploh ne more jo ziveti skupaj, sploh ni Ogromno stevilo locenih zakoncev dokaznje to Locitev jc torej tndi danes mogoca in ne gre?e za to, da se se le dovoli mozn in zeni razhod, ako ne moreta ziveti drug z drugim Saj se toga tndi tedaj ne bi moglo prepreciti, ako drzavni zakon lie bi dovolil locitve; neznosne razmere razbijejo ljudje tako ali pa tako Toda kje ostane pamet, a ko se lioce takim ljudem, ki bi mor- onemogoci pores ki? Koniu naj to koristi? Katoliska cerkev sicer pravi: Zakon je nerazdruzljiv To je njena stvar in ce ravno liocc, lahko ostane pri tern? nat pa se hujse roci Klerikalci [?a imennjejo to v svoj*em stvu fsrizej- varstvo morale! Dosti je zakonov, v katerih trpi zena vec kakor moz Statistika pokazuje, da se izvrsi prav mnogo sodnijskih locitev na zenino zeljo A klerikalci ae Za vas bla- dobrikajo zenam, ces: gor skrbimo; prepraciti hocemo, da bi vas stnel moz zapustiti V resnici silijo le zeno, da mora pnetrpeti vse, va varujtmo mo/evo surovost, nemarno?t i t d, ker jemljejo tudi zeni pravico, da bi raztrgala vezi, katerih * ne mone prenasati Zlasti» prepovedjo druge poroke pa se zadene zeno se liujfce kakor moza V nav drinzbi j<e ze tako, da si moz izven zakona lahko dovoli marsikaj ne da bi se imt stelo v greli, ze na pa je v takih razmerah naj vecj a rcva Tega seveda klerikalci ne povedo R P Y ameriski republiki jc tak zakon if]>eljan in se vsle-d tega ni podrl wet Pri zadnjih dbcinskrh volitvali v Chicagu je bilo oddanih 27,- o<)7 glasov za?ocialistiicne kandidate Ako primorjaima izid volitev z izidom z leta 1904 v a:prilu, tedaj inoramo konstatirati, da se je stevilo socialisticnih glasov skoro podvojilo Ta i»zid pa dokazuje, da se socialistic glasovi ntnoze, ce to kapitalistom vsec ali ne

2 S O C IJA L IS T IČ K A D EM O N S T R A C IJA U B R IS E L U Kako prošle godine prirediše brisclski socijalisti i ove godine,* l>ar dana prije novačenja (ov g i veljače) dcmostraciju protest protiv belgijskog regrutskog sistema, za oslobodjenje sposobni momka od vojničke službe Ovogodišnja demostracija razlikovala se od prijašni kroz srčan i je govore skupštinski govornika, takodjor 'kroz većeg posjećenja radnika na i>ti Povod tomu povećanju dolazi kroz ogorčenje iz ruske revolucije i protu-vojnička propaganda u Francuskoj i Italiji Demostracija sastojaše iz brisekke socijakiem pa rta je, i povorka poeme od njihove kuće Radničkog doma preko unutrašnji gradski ulica Je«dna od radnika sastavljena glazba svira revolucionarne pjesme Zastave i vrpci nose nadpise: Rat protiv Ratu! Dolje sa antvorpskom tvrdjom! Dole sa novačen jem! Živila naoružana narodnost! I 10 sati u veće saknpiše se demostrarrti u \ iktoria Sal o\tle bese održani razni govori, od socijalist'ciki vodja Balndervehie kaže, u subotu je novačenje, to znači od rioooo h iljada mladi ljudi, koji n \-ojnički godina stoje hilja bit će uzeti i na 2 ili 3 godine n vojarne poslati Naša današnja demostracija je protest protiv tinvstrukoj nepravdi, protiv novačenju, protiv nadomiještenju kroz novake, i protiv vojni - nama Program radničke partije traži sveopće razoružanje, i urediti narodnu vojsku, koja će na život i prava naroda pazit i sigurnost za državu čuvat ima Zakunite sc nama da vi kao vojnici, socijalizmu iznevjent ne čete, i da vi stim prijatelje od države na vašu stranu dobit nastojite Kaže se domovina mora se naoružati i braniti Imate vi volju na vašu braću pucati? (V ika: N'c! N e!) Jedan drugi govornik, Leo Meismans, kaže: Mi od narodne vojske budemo kod svibanjskog biranja zastupnika sv -m nepravdam pobjedim bitku objavili R A D N IČ K I Z A N A T L JIS K 1 PO K R E T U CHICACJO U nedelju, dne 22 ožujka, održan je pouzdani sastanak kod gosp Stajdohara, na kojem je bilo prisutno raznih struka zanatlija i obrtnika Na sastanku se govorilo o jk> t robama radničkog zanatninskog pokreta u Chikago te je zaključeno da se u Chikago čim prije n- stroji jedno zanatninsko pomoćno društvo, i odmah sc je birao odbor koji da pozove prvu skupštinu ( sjednicu) 1 bujica) zanat ninskog pokreta poplavila je Hrvatske radnike 11 Chtcaigo, i nema više sile ni zapre kc koja hi je mogla zaustaviti u njenom slavobitnom toku Prvu sktrnstinn koja se je održa'lat na dan 3 travnja i na kojoj se je udario temeljni karneti jednoj farmi radničke organizacije naime radničkom satmtninskom društvu Pozvana bješe i druga skupština, na kojoj je opet došlo do izraženja neslomiva volja naših radnika zanaitnika, da si stvore središte oko l*>jcg b: se okupljali i u kome će njegovati slogu i bratsku' solidarnost, koja je potrebna dašnjem obrtničkom i zanatu im kom staležu, da se bore prema ovdašnjim mračnjacima, i lopovluka koji nas eksplotišu nacionalne Skupština je bila sazvana 11a dan 10 travnja, na kojoj sc je zaključilo, da se što u kroćem nikli izrade društvena pravila1 i podnesu sjednici M AKSIM G O R K IJ Ne\v York Od nekoliko dana već boravi ovdje u našoj sredini mili gost, >oznati ruski pisac, cvjet revolucije, Maksim Pjcškov Gorkij On je umjetnik, ali u prvoj je liniji agitator N jegova je sva umjetnost prožeta agitacijom Iz svega što on piše, struji neka snaga, koja razdire ustaljeni, konvencionalni red O11 jc agitator svijeta izopćenih, on je cvjet revoluc je On je onaj gorki odakle i njegovo ime, koje si je sam dao koji poznaje n tančine patnje i gorčinu potlačenih, on jc branič ne samo svog naroda u cjc- losti, već je bratnć p giavito pri krečenih u pravu, onih, kojima ne dadoše ni najprimitivnijih prava čovječje časti I hi ne sumnja u pobjedu pravice i i-iine pa je u tom pogledu navjestitelj nove vjere I njegovu djelu Na> dnu života odgovara hodočasnik starac Luka ir prenoćištu, gdje se jc skupio društveni talog u mjestu prokletstva i pokvarenosti u onoj špilji gdje je leglo očaja i propalosti 11a pitanje kuda ide, ovo: 1 Malorirsiju Čujem, da «e tamo pojavila nova vjera 1 taj cvjet odilazi tamo, gdje se nada novoj vjeri, l ako i «otištcui i po tlačeni u Rusiji kreću za novom vjerom, koja Li im donijela spas koja bi ih zbavila iz patnja, propasti g o rčin e Čovjek 'je isti na odgovara Luka na pitanje, gdje je istina I njegovim Malogradjan ma klikne očajnim krikom domaća kći kad je onaj kućni u-ki krug i ona nepodnosiva atmosfera njene okoline tjerala u smrt: Ja hoću živjeti! V Djeca sunca nastoje, da k sebi privuku one najpotlačcnjc one najniže Nitko ne pozna bolje patnje i utuke naroda od ruskog cvjeta, koji ho-onog prodje do skrajnega kraja majčice Rusije i sluša kucaj narodnog srca u gospodskoj kući u pustim asilima pronoćištitn:» klateža i najnižih slojeva, pod šatorima u stepama i ntedju hukom i lomljavom teškoga rada radn čkih ruku I što je on tuj vidjeo, sto je doživjeo ili čuo, sve to odzvanja <>i>ct u njegovim djelima, sve se to diže nekim prosvjedom naviještajući revoluciju E vo takov cvjet vam jc Maksim Gorkij on koji je propatio toliko toga živjeo i bratio sc s evjetima radio sa radnicima, plaiidovao n stepi sa Ciganima : ipak se je moj narod digao, da s led ja zbaci ono teško brente koje ga je pri ti skalo k materi zemlji On se jc d gao, on će pobijed ti i stvorit će si novu umjet* nost: umjetnost radosti, svjetlu i ponosnu umjetnost Međju inima ove je riječi izrekao Maksim Gorkij nedavno prigodom svečanog dočekat u klubu berlinske secesije Time je izrekao vjeru u pobjedu narodne borbe; toj vjeri je dao izraza i u novome svijetu, 11a prvom koraku u ovu slobodnu zemlju On vjeruje u svjetlo pravde i istine, kojima je on ustrajan i agilan htčonoša U B I B E N E, I BI P A T R IA (Gdje je dobro, tamo je domovina) Ima ljudi, koji, govorećio socijal zrnu i socijalnoj demokraciji i tepajući gornju latinsku poslovicu*, misle, da su nešto vanredno umnoga kazali; obično tada uadovežu svoja tumačenja, i na koncu konca prikažu, kao da je gornja rečenica i njen smisao tek nastala sa *oci- jalnom demokracijom Socijalna je demokracija bez domovine tako vele ti mudraci ; ona je nepatriotska Socijalni demokrati nemaju ljuba1 vi domovinske; oni sc ne bore za hrvatske narodne ideale, već naprotiv naučaju narod, da jc omi je domovina gdje je dobro Prema tome svome načelu oni odobravaju i -eobu našega naroda u A- rneriku 7a to su soc jalni demokrati najveći narodni neprijatelji i tudjrnskc sloge, izdajice domovine; treba da ih se čuva svaki (»ištcni Hrvat ini itd Badava socijalni demokrati svakom zgodom tumače -voia načela: uzalud svagdje glasno i jasno ističu svoje stanovište i u ovom kao i u svim drugim pitanjima Protivnici naš: mudro šute i ne osvrću se na razlaganje socijali'ta samo da hi i na dalje mogli pjevati svoju staru pjesmu Nika da za to ne može hiti suvišno, na to pitanje se povrat'ti Je r još uvjek ima naivnih ljudi, koji vjeruju na rieć naših protivnika1, te koji nisu imali zgode čuti socijalno demokratske razloge Da >tvar možemo valjano obrazlž ti i proučiti, nužno je, da -e prije svega u >oznamo sa nazorima naših protivnika o domovini; tinte ćemo ujedno i viditi, stoje to domovina i sto se pod njom ima razumi cvati Mtiog ma ćc možda to hiti ćirdno i suvišno, ali će se otimah osvjedočiti, da imaju krivo Je r zaista većina ttašhi ljudi, a osobito protivnici, >od riječju domovina' s\c drugo razumiju, nego što hi -e razumjeti imalo Najobičnije se pod domovinom razum jeva zemlja rzmcdju nekojih granica, bilo državnih, pokrajinskih ili tolx>ž narodnosnih; gradovi, ženila-, doline, planine, rijeke, šume, to su dijelovi domovine O njihovoj sc ljepoti pjeva i sanja, za njih se krv prolijeva, život gubi, bori se naravno sve satno u pjesmama, zdravicama ili najviše 11a papiru Narod, koji živi na toj rodjenoj, posvečenooj krvlju natopljenoj i proslavljenoj grudi, dolazi tek u drug: red ; on jc nekakova pepeljuga u ljubavi domovinskoj Svi l>ez razlike jezika, vjere i (Hirijekla koji žive unutar dotičnih granica smatraju sc obično jednim narodom a'ko to na stvari i nije i stina Za sve moguće teorije, povjesne istine itd, koje su u tu svrhu nužne, već su sc postareli patriotski >ov je strica ti i učenjaci Njihova je umjetnost upravo bez granica Oni veoma lahko od crnoga naprave b jelo i obratno Ljudi, koji tjeraju taj lijepi j>osao okrstišc se sami rodoljubima, patriotama itd Dnigi razumni stvorovi nazivaju ih šovenima, šovinistima što znači: zasirkanci 1 pre* tjeranci u nacionalnim pitanjima Šovinisti svakoga naroda su slijepi za prava, ljepote, sposobnosti, kulturo itd drugih a osobito njima mrskih naroda, dok opet narod, u kojem su slučajno rod jetri ili bar odgojeni, uzdižu i hvale preko svake mjere, pak često i onda, kada je što vrijedno za kuditi u mjesto pohvaliti Najbolje ćemo te šoviniste prikazati primjerom iz Ugarske, gdje je madjarski šovin zam veoma razvijen Madjarski šoviniste drže cijelu Ugarsku zajedno sa Horvatskotn i Slavonijom za magyarsku zemlju, a svakoga državljanina o vih zemalja proglasu ju pravim Ma- (Ijarom I ako mnogi narodi u ovim zemljama žive još pored Madjara, koji dapače n ti ne znadu ntadjar- 4 uga jezika, te se ističu kao posebne narodne skupimo hrvatske, srp- %ke rumunjske itd Nu za to šovi- ni-ti već imaju gotovu teoriju, naime svi su ti državljani sada samo politički Madjari, a pravi tek imaju postati t j imaju se (Kimali jariti Koji to noće od dobre volje učiniti, ima se državna vlast postarati da im djeca na silu uče niadjarski jezik, dotvju madjarsko ime itd Svima onima, koji ne pristaju uz te lude njihove nazore, vele da su izdajice naroda, da ne ljube svoje domovine itd Naravno, da -vi ti počasni nazivi u prvom redu zapadaju madjarske socijalne demokrate jer ne pristaju uz njihove šovinističke nazore i namjere, jednom riječi za to jer pod riječju domovina i rad za domovinu ' ne smatraju ono to ovi šovinisti hoće A da li su ti šovinisti za to u i stinu veliki narodni prijatelji? Ni govora o tome Kod Madjara kao i kod nas Hrvata -e to osobito lijepo vitli, jer se patrioti u vijek nalaze tamo, gdje trci«guliti puku kožu s ledja naravno ne izuzev ni sam madjarski puk Naprotiv nrkada ih nema tamo, gdje narodu treba K»magati u bijedi i nevolji, i gdje se treba boriti za njegova prava Istih t h i takovih zasirkanih šovinista ima i kod nas te su si na vlas slični sa svojom braćom po nazorima moriju Madjarima Nu da je ostalo samo na tako ludim nazorima ni pri jada, nego sc kod nas valjda da glupost bude veća išlo još dalje Kako je M»znato, naši su pametni pohtičari-šovinisti u svojoj ludjaćkoj zaslijepljenosti razjarili borbu do noževa ne samo izmedju našega) i kojega stranoga naroda, nogo su tn borbu duboko razvili i trkorjenili u jednom te istom narodu koji je slučajno dobio dva imena Povoda za dvostruko ime dao jc naš zemljopisni položaj, povjcstii razvoj i vjerska isključivost Naš narod rra svom istoku i ugoistoku vcecinom jc pravoslavne vjere, piše ćirilicom (pismenima, koja su nastala od grčkih i latinskih slova), te jc u prvo doba svoga povjesnoga razvoja stojao pod uplivom grčke (bizantijske) kulture, a kašnjc je bio pod Turcima, a djelomično jc još i danas Tako se sve do najnovijega doba razvijao odjelito od sviju dijelova u središtu (Rosna), u sjeveru i sjevero-zapadu i zapadu, te je konačno u doba nacionalnoga projioroda od doba pučkog mudraca Dositeja i jezikoslovca Vudcai K aradiića poprimio i poseb-

3 no narodnosno ime Srbi Naprotiv drugi dio našega naroda, naročito tia sjevero-zapadu i jugo-zapadu većinom ie vjere katoličke, u eijelome svom raizvoju stojao je pod uplivom rimskog papizma i zapadne kulture, kulture talijanske i njemačke, poprimio je latinicu za narodno pi-mo, a u novije doba, doba nacionalnoga preporoda poprimio je i jedinstveno narodno ime Hrvati Naravno pametnim ljudima to sve nebi smetalo, tla taj jedan te isti narod sa dva imena nastoje čim prije sjediniti u jednu cjelinu, da mu postave zajednički cilj jedinstvenoga nac analnoga ujedinjenja, te da onda uzrade na njegovom kulturnom, gospodarskom i političkom uzdizanju, osvješćenju i odobodjenjo Ne, oni su naprotiv proglasili i još uvijek proglasu ju Srb e posebnim narodom, a Hrvate isto tako, premda se nad ju u najvećoj neprilici, ako ih čovjek upita za nacionalne razlike izemdjt* Srba i Hr vata L mjesto da su stvarali povjesnu, kulturnu i političku cjelinu, oni su se se sve većnia izdvajali Tom svakom pojedinom narodu stvorili su» naravno uz obilate falzfikacije povjesnu posebnu slavu, junake, državno pravo itd, te svaki traže posebno nacionalno ujedinenje, djelomično iz njega isključujući protivnu stranu vlastitoga naroda (oli kolike zasukanostil), a djelomično mu naturajući srpsko ili hrvatsko ime Pošto danas ti naši šovinisti obe dlake nemaju u rukama kakove veće državne vlasti, nego se i jedni i drugi na Laze u manje više otvorenoj nacionalnoj potlačenosti, to vode svoju kobnu borbu za narod samo na papiru Dokazuju u znoju lica svoga (i naravno i sa dobrim razlozima), tla je Bosna srpska ili hrvatska, da su dubrovački pjesnici bili i Srbi i H rvati, istražuju jesu li narodne pjesme, jezik, običaji, nošnja srpska ili hrvatska To i još puno otalih besmislica i ludovanja koti naših političara skoro bez razlike naziva se borbom za nacionalne ideale, ljubavlju domovinskom itd Kad su naši političari ovako zahireni u pojmovima o vlastitom narodu, naravno da je onda daleko crnije i gore sasuta tudjim, stranim narodima, prema Madjarima, Njemcima i Talijanima Buržoazija ova potonja tri naroda nastoji naš narod nacionalno potisnuti, silom mu naturiti svoju narodnost Ta Okolnost je osobito dala priliku da porastu krila našim šovinistima, tla se oni istaknu, kao jedini nacionalni zatočnici 1 zbilja danas jtod nas nema ni jetlhie stranke, koja nebi imala manje više nastranih nazora u nacionalnom pitanju Eto kakovo je to domoljublje i patriotizam, što nam socialistima predbacuju, da ga mi nemamo Zaista naš patriotizam nije takove vrsti Svi ti patrioti bez razlike našli bi se u najvećoj stisci, kada bi ih čoviek upitao, što su do sada učinili za postignuće svojih ideala, što su radili? Ništa! Ali ne, nije baš ništa Učinili su puno, veoma puno, ali sasuo ništa dobroga za narod Dolazimo tako do naličja te medalje, što se zove borl>a za domovinu, patriotizam i rodoljub- J je V idili šino, da lice i onako ništa ne vricdi, ali je naličje zaista daleko golje i gore Kada to nalčje bolje pogledamo, viditi ćemo, da je lice gola firma naših patriota, kojom ssakrivaju svoje unosne poslove, bogaćenje, gulenje i zaglupljivanje naroda (Nastavit će se) 1X )1>IS IZ H A M BU R G A Kcč socijalizam zujala je prije 30 godina kao neko strašilo kroz uši čovječje onog vremena Danas ta r ječ bez -umuje [»»znata je svakom radniku Danas ta riječ struji kroz čovječji duh sa najvećom žestinom, i odnševljeva i krq»i duh radnika Danas je ta riječ omiljena u radničkom Življu premda prije 30 gi»l bacahu se prokletstvom i gnjušanjem na n ju!! Danas nema kunića na zemaljskom šaru gdje ta riječ n je razširena i jasna radniku»- stala Danas nije više ta riječ socializma riječ teorije, već je pozitivna nauka! Jednom riječju, danas je ceo život radnog sveta upravljen u ovu veličanstvenu nauku socializma (proučavajući je i u život pr vodeći) većim djelom sazreo je u njegovoj značajnosti, koja je po- tnla merodavni im, uls, oko koga se kreče život današnjeg čovjeka radnika, koji mina više mislenog izlaza, da se oslanja na koje kakve prijašnice i nade, već se je u- l»edio u nju i ova mu se srasla sa krvlju i telom njegovim, a (»1 ovih rad ja se nov naraštaj! l ez sumnje tla sazrenučc ove so- 0 jalistieke nauke nije nateralo i veru da promjeni svoje odielo Mi jos panftimo kako vera prije šiiia- Ijnše sasvim drugi ton, poredak, značajnost, silu itd a kako danas ima? Neka je Uzpivt dopušteno iz stotinu primjera, ovaj mali da navedemo Naprhnjer u ondašnje ilol>a (za vlade ritn pap zma) iljevoka ili nezvanićna žera ako 1»; rodilo djete, dobi jaše za ovo kaznu da kleči na zrnima pa-ulja (graha) usred crkve pred svjetinom bgom olaca; već to danas nema itd Danas se prca! ovom socialistickom naukom klanja i najokareliji čivtica, pristalica starinskog [»»redka; a idiotski joj se seljak d ivi!! Danas se i najveći protivnik socializma tieši sa rečinu: A! ta nemože e to nikad ostvariti, jer ljudi nisu jednake naravi! A uplašeni idiota zažinuri 1 uzvikne: To mi nećemo doživeti, a naši naraštaji neka krše glavu stini kako znadu itd Svakojako, ova soelalistička nauka prevladala je duhove misanaiz- 111a i [»»stala je temelj čovječjem životu današnjeg kapitalističkog j»»redka Danas nema države, naroda, kontinenta, gdje se ova nauka u je u vukla, n duhove [»»tlačeni proletarca! U modernoindustrijtskim zemljama ona je postala država u buržo- askoj državi! Uzmimo 11a primjer Njemačku, gdje je ovo nauka već»zakorijenjena Ova zemlja ima zvanično 3, birača socialistićki (»1 25 god svoje starosti pa na v 'še koji obuhvaćaju vojc familije do sku[»a u,000,000 duša A šta će se reći s onim pozitivnim e lementom, jezgrom sociailisticke bujnosti, koji su izvan gornjeg broja (prema buržoaskim zakonima) izključeni ; a to su mlade bujne e- nerg je od 16 do 25 K d- -svoje starosti, kojih ima u najmanjem broju «8 milijima : pa dalje oni koji su nezvanični, do najmanje 5 6 milijuna duša; gde ukupno Njemačka može preko 25 milijuna duša socialisticki broj ti Sve ostale sekte i partije jesu indiferentne, i s dana na dan izumiru jer su neprirodne, a naravno sociailistićka mora da raste I glavnom socializam nije ljudska želja, već je prirodna nužnost Sistemi ljudskog života tako su se kroz slepi put razvijalli, dok -u u današnjem društvu, dok su danas kapitalistički sistemi došli, i nazad se nemože već se mora napred da ide! Kao prirodno, nitko neće dozvoliti, da danas što posjedava, dade razdielki, niti onaj što crkava od gladi, neće sebi dozvoliti da crkne, već se mora sa onim u koštac Inatiti, koji posjedava njegov dio 1 akodjer n tko neće dozvoliti, da danas što po-jedava na i- tom stepeno nepomično ostaviti; već kao naravno mora svoje gospodarstvo uveličavati u život privesti ; da se jiodieli sva kultura na sve stanovnike podjednako, j»»sle izvesn<g vremena, j»od današnojom pro- izvadnjom robe, došlo bi isto, t, j došlo bi isti stepen, sa koga smo prvi put i»*šli Isto tako i 11a udruženje kako li!»-rali i anarhiste kažu! Jedino nečju socializam je novorodjeno diete prirodne nužnosti, kome njegova q»»ha života na redu dolazi; da živi!!! Pa onda šta je to prostom riječju -ocijalizam kazat:? To je jedno ujedinenje: jedno društvo jedne zemlje, jednog kontinenta, ili cele zemaljske kruglc, u kome prestaje više m oje i tv o je u kome prestaje naše i vaše, već [»staje samo naše Društvo jedno, u kome prestaje privatna svojina, a na mesto ove dola obšta (obča) svojina, koju danas jednom rieču nazivaju komuna Prirodna stvar kad prestane m o je i tvoje mora prestati kradja i laž, ubijstvo, zatvor, robije i kockanje, i sva nevoljanstva Neće nitko imati [»»voda ih uzroka da od dragog ukrade, jer će onda ukrasti od saiikg >ebe, ah na djavola, kamo će sa ovim ukradjenitu, kad ga nema gdje i nema zašto upotrebiti! Znači biti lud ji!i ledast, pa sa jedne gomile uzeti, a na dragu gomilu o staviti a obadvie prpadaju njemu Medjutim, [»»voda ili uzroka današnjem loj»»vu daje današnji sistem života, u kome jedan posjedava 6 milijarda bogatstva, a 6 mil ljudi umiru od gladi nemajući kruha da j etili Jedan primer ću ovde navesti; Prc kratko vreme, Nemački car \ i letu primio je u andrenciju miliardistu Alfreda Beitha, mladog i neoženjenog bogataša, koji stanuje u Londonu Park Lave a ima svuda svoje vike; a [»»sjednik je zlatnih i diamantski rudnika (brda) u južnoj Africi,'»sjedava (> milijardi maraka, gdje ovaj novac donosi J 1 -', kamata godišnje, tako se mladi buržoa Beith seta i uživa; a gotovina mu radi godišnje još višak od 15 milijuna maraka (ili bolje reći 15 milij grade mu krvave i znojavc radničke snage) Patriarhalni Mikado japanski rat ie vodio ( t j setleo i pa za[k»vjedao da stoka pod nož ide) boreći se i braneći 11 milijuna maraka, koje godišnje kao čist prihod od imača i plate u žival! Mikado ima godišnju nlatu 6,000,000 maraka; dalje -000,000 maraka kamate od ratne naknade, koje je pobedjena Kina pre 10 godina u sumi 40 milijuna mark platiti morala: onda 1 mil mark prihoda od njegovog imanja, koje vredi 2 mil mark, koja je velika 2310,000 hektara A japanski narod neka zapuši lista sa 2 3 urine ili neka uzme x/ i klg, riže dnevno, pa neka pije vodu, i oduševljen bude svoju krv proliti, da M kadu popne ovu brojku od 11 do 15 milijuna! Socialistićka nauka stojeći na o- vakvitn odnosima, kakvi u današnjem kapitalističkom sistemu vladaju postala je socijalna i zapletena, tako, da ju je u brzo nvučno proučti, svatati i pojmiti, o-obilo kad se uzme u obzir današnje neškolovanje, i običajno basnoslovje, vera i druga zatucivanja mozga N epozna valačke mase ogtomnog svela zemaljske krugle: koji je neiiaučan i nemile sebe da predstavi i objasni svoj [»oložaj i dostojanstvo čoveka koje on trol»a u svom životu da zauzme! Ali naprotiv tome analiziraju se zadjuju duhovi, koji ovott vješt socializma raznose po celom svetu, i masa sveta bndise, i dolazi k saznaju srvoje sviesti i dostojanstva, i tu su već dani današnjem sistemu izbrojeni Jedna najnovija svijest socializma pre par dana odskočila je iz Nemačke u Ameriku Chikago, a zapalila je jednu veliku buktinju, koja «e zove Proletarec a koja se zaplamtila med ju Jugos lov enima koji u Ameriki žive Mi joj iz Evrope šaljemo snage vatre neka što pre zapali ceo svet, neka izgori Paučine, u kojima su se upleli bedni radničk: duhovi, koji su morali svoje rodjeno mjesto u Evi opi da ostave, pa da jvreko mora u daljnu Ameriku idu krvavog kruha da traže Neka živi nova buktinja Proletarec neka zagrmi i odjekne struja socializma oko cijele zemaljske krugle! - Neka jednodušno zagrmi radnički glas proletera sviju zemalja: da je u stanju snažna radnička nišica razmrstati kapitalistički mozak Hamburg, 15 Miirz 1906 V Djurakić Petrograd Vlada je poduzela najodlučnije i najoštrije mjere protiv agitacija, da se ponovno [»krene generalni štrajk telegrafista i željezničkih namještnika <> sii omašnosti cerkve v A v striji pričajo sledeče številke: Premoženje posameznih škofij iznaša v Olomucu 14211,938 kron, Praga 11508,516, Dunaj 6,946,944, Soluograd <»442,560 Vratislava (avstrij«ki delež) 6,418,038, Ljubljana , Przemysl 1,951(»40, Gradec 1560,544 Lvov 1,544908, K raljev gradeč , Brno 1,504, 172 Briksen 1,431,810 kron, Celovec Trient 1, Dohodkov na leto: majo škofije O lomuc 571,of>8 K, IVaga 501,868, Dunaj , Solnograd 253,270, Vratislava 213,270, Ljubljan 82, 114 Przemvs! 8o,(joo Gradec 74, 320 Lvov Kraljev gradeč 60340, Brno 69540, Briksen 58,* 632 Celovec 65644, Trident 74,- 0^4 K Ubogi škofje!

4 'PROLETAREC' List za intercse delavskega ljudstva Izhaja enkrat v meseeu Icdajatelj: Slovenska Socialistic zveza v Aimriki NaroCnina za celo leto v Aineriki 50c Za Avstrijo : 3 krone Ndslov: ** PROLETAREC, 683 Loomis St, Chicago, 111 'PROLETAREC' Devoted to the interests of the Laboring- classes Published mouthly by the Slovenian Socialist Association of America, at 683 Loomis St, Chicago, 111 Subscribtion rates 50c a year Advertisements on agreement r Entered as second class matter January 11th ISO'S at the Post Ottice at Chicago III, under the act of Cougresa of March 3, 187# KAKO NAJ SE FOSlLJA DE- NAR V STARO DOMOYINO klamne fraze le prosoa, navadna vaba za njrh kseft Narodnost je fraza, vera vaba, drtii^e reklaanne fraoc, pa humbug A'ko bi se tem ljudem slo v resnici za maruxlnost, bi, v prvi vrsti pocfucili stlovenske delavxre v Anieriki, naj za posiljatev denarja v star domovino pri postnih upraviteljih (postmaster) zalitevajo postne naktaznice ( Internaciontail Money Order) v anigleskem Tn slkivesiskean jezrku in se naj za denarne pos;ljatve posiluzujejo le ameriske post, ker Zdr <irz garantirajo, da bode vsaka dcnta'rna posiljatev dosj>ela v domovino le amerislka drzavna posta, ki,'sakemu narodii ustreze nada tindi s tem, da izdaiva med narod - no postne demarne ndfcaznice v dveh jezmcih % Ker to patriot je, ki so vzeli nanodnost v za'kuip, da ot!el>ele svoje denarne mosnje, pozabiili opozoriti ameriske Slovence, naj se denar v stano domovino posilja le potjem a- mei iiske poke, priporocamo mi a- rneiisfkim Slovencem glede posi'ljanja denarja v staro domovino naslednje Kjerkoli : je vecija sloven ska naiselbina, naj naprosijo Sloveruci -jx>stnega upravitelja za d vojezicne mednarodme denanie na'kazn ice iin sioer OT'gfkskem ini slovenskem jeza'ku Kdor ne ma pi-sat i», naj na p»:sti zabteva mednairodno denarno naikaznico, jo ]winesc doinov, donna pa naprosi kaikego rojo(kia, ki ana pisati in citati, da nw dblkcno napise naslov ( itne, tkra'j, dezelo), pot em pa lahko ob priliiki sain rzroci denar na posti, za kair mu postni uiratdnik ta'koj izroci potrdibi, katero je treba lvraniti Na postne nakiuznice se naj pise le 5 crnilom Dru^i del i>ostne nakaznice, ikateregu murai napisati posiljalec detiarja se gflasi in je popolniti 11 pr For the : suun of fi-ve Dollar? and 50 cents SvLta pert tolarjev in 50 ceivtov Payable to Jozef Ivrasovec Se izpliaca Jozef Krasovec Town (or City) of Ljubljana Mesto Ljubljana No 2 Presernove 11 lice, Street, Ct unity, Canton Tlu ni {xjtrebno nic napisati', aiko je v kraju, kamor se posilja denar, postni urad A'ko pa na tain postnegta' ivrada, se jxi na to mesto zapise j>ostni n«rad, ki je dolocen za kra>j, kaniiur je namenjena denarna ptj'ljatev Province, Kranijsko Dezela, Mej ameriskimn Slovene i, sploh med Slovani in Talijani vobce je darvdajies iimogo lju<li, ki se pecajo Kraivjtlko posiljanjem de-nia/rja v staro domovino Ti baranrtavci in menjavci Avstrija Coiwvtrv, Avstrija DrzJava, tteiiarjiemi se v to svrhu posluaujejo bonibosticne reklaine v list ill, ki posiiljalec dcnarja svoj natancen 11a- V tret j em dclu j>a mora napisati so navadno njih la^tnina, pri tem slov aatrjujoc, da so dobri narodnjiak? Sent by laka Sloga Posk»i ali posteni kritstjauje Posluzujejo Ja'ka Sloga se sploh fraz, o katerih so prepricani, da vlecejo pri priprostem na- i>t 110 Blue Island co>ta N\t 1 10 Blue Island Street rodn Pri ti vrsti ljudeh so vera in Town or City, Chicago Me narodnost, kakor tudi vse druge re- sto, Chicago State of Illinois Drzava Illi nois Nia' postivi nalkaznci ni treba pisati dvakrat, kakor je pisano 11a tesn vzorcu, temvec le enkrat Tu smo p'sali divajcrat radi tega, da so v«iaki amvr mill jive angleske besede, ua vsatkdo ve, kako je treba napisati denarno nakazivieo (Jilkar je Avwtrija tudi glede denairni'h posiljatev sklenila pogodbo z Zdr dirz, vekjaijo te It; postne pri st oj bine za poiiljanjc dtrnairja Za natoznice, ki ne presegajo $10, le 8 centov I'qc-ku $10 do $20 10 centov roke pravega ad^sata Do sedaj imamo v Amerilki angleske, nemske, talijanske, franoo- l'rtjko $-io do $30 1'reko $30 do $40 l'reko $40 do $50 sfke, ceske it<l ineckian:tdne postne PleJkp $50 do $0o denaime na'kuznice, le v jugoslovanskih jezrkih jrh iscemo zaman In 1'reko $70 do $80 l'roko $0o «lo $70 kje je vzxok? l'reko $80 do $90 Nasi veli'ki jfugoslovan-siki pa Preko $yo do $100 triot je', ki ob vsa'ki priliki jjovdarjaijo v <svojih list Mi, da so sucialisti mare vec }>oslati kot $100 Kdor ze- Z eno denarno nakiaznico ne ne brezdomoviaici, izdajalci svojega li j>uslati vec sioctakov, mora za vsaki stota'k napi'sati po eno nak&iznico nswodta, n:so radi zasebnih iuteresov podtocili narod, da najhitreje uu Kdor zeli naloziti demur v mestni najsigurneje posilja denar v stanc* Ijubljiaiisiki hranilnici, ali kaikein drugem denarnem zavodru v 15 ceintov 20 centov 25 centov 30 centov 35 centov 40 centov 45 centimv 50 centov na Slovenskem, naj «?e direktno pismeno obrne 11a doticni flaw;*! in pojasni, da l»o po denarni postni naflcaznici Zdr drz j>oslal detiar doticncmu zavodto, ki naj imi v potrdilo poslje vloznd knjizico \ saki denarni zavotl na Sloven skem bode rad ustrgel ti zel j i Kdor pa noce zaupati denarja ne denarnim aavodom na Slovensikem ali ameriskim bamikairr, doticni naj napise za vsaikili $100 denanno 11akaznico za Zdr drz im naj jo naslovi ma samega -sebe Denar potem lailvkv lezi eno leto na pisti Predno mine leto, pa mora vsaiodb zopet zamenjati cek in napisati znova dename nakazinice V tern sihicaji ne dobi posiljalec nie obresti, pac pa mora pluca'ti postue pristojbine, ker v Zdr drz se nimamo postno lira>- n'lnicnega urada Ali za denar se mil ni tireba bati, ker garatitina'jo njega Zdr drzaive za K(K>rkoli zeli kako pojasni'io glede posilja-nja denar j a, kdor ni ta tiavodi la nafeivniel, naj t$e obnie za jxjjasnilo na ivpravnistvo Proletarea, ki bode radovoljno in brezplactio dojxxsflalo mm tozadevue iiiformacije PREVLADNA MOC TRUSTA Le kratek cas nam se preostia'ja, da razmotrivaimo in obsojamo moc trusta, pripoznamu mjega prevladno silo, katero je jjotrdil uradlno pred nekaj leti znani predsedini'k Zdr drz Mckinley Ko t>i se ta elovek dames vsaj se eukrat prebudil iz trdnega, vecnega spanja1, ko bi se njegove kosti sklenile diruiga z drugo, tedaj bi se eul iz njegovih prsi mocan in krepak glas, kak) r ob casti agtacije za predi?edniski stolec, ki bi aineriskeimi ljudstvu oznanjeva'l da skusa l>oilireii in razdejati mogocno poslopje, ka<erega je svoje dni sam zgradil in sezidal Ta glas bi oznanjeval neka'ko tako-le : Oj, trust, le kraitek cas je se odmerjen tvojemu i tn-itankn L ra se bl za polnoci, kakor pred novini letom Ljiwlski glas pa naznanja, da se moras iwnak- je socijalizem In ce razmotrivamo danasnje goy]>oclarske raztnere, tedaj priznamo brezdvonmo, da je trust nevarna bolezen, jetikar, ra-k, ki razjeda danasujo cluvesko druzbo, ki tuiiicuje ti niti zavladal praletarijat dtisevuo, iizicno in ginotno Sploli, kaj je dailies trust, kaj nam za jautr obeta? Y trudu niso zdruvcni le repuibl'kanci, an^/uk >o zdnizeni tiidi deimokratje Obe ti kapitaltsticni strainki jki vodite direktno v denarno aristi ikracijo, ki je za ljudstvo nevarn-ejki, kakor nekdaiija modrukrvna eropska aristokrac ja, ki pa lxjde lude kmaki le se na agledu v kakem starinarccvem imizeju Ako liocemo spoznavuti m c tnnsta, tedaj je najprvo jx>trebik), da upremo svoje pogled*? gosikxlars'ko poljev ogroinno pretnogarsko stavko, ki je pricela <lnem z 1 aprila t I, spl» Ji v vsako staviko, ki ise bi je v korist delavcev trpinov Kaniorkoli j)ogledamo, vidimo le gorje Kjer bi imelo delati deset ali vec delavcev, vid 'mo, d)a so mine, le eden pri brdem 10 ali 12 urnem dehi 11a dan Trust nam placuje na>e <lelu nizko, mejtem ko iadelke v primeru s pr «hi'ktivnimi tix>ski prodaja za naj'visje cene Trust spioli postavlja cene pridelkom, iki so ne-naiime in ki imajo le edini nannen, da pescica kapkali>tov zivi razsipno in razikosno Ta lui'stop trusta pa logiono zahteva 1 td}x>r 11a drugi stnani, nas logicno klicc v boj, nas druzi v unijah in nas uci «>f[x>znavati ediaii pravi gosjkxlarski nauk nauk socijalizma Trust nas izsrkava ka'kor o^romn i polip in ee ne bonio poskrheli, da njega veje ne b do segale do neba, tedaj bo twrcil trust it;in in nase potjonnce A'ko pa liocemo trustu se pravocamio izpotlrezati lorenike, j>ot ean se moramo zdmiziti jxxl rdecim, revtullrcioivarn im >naix>roni socializma, jxxl iwapomom r»a katerem se bleste besede : svaboda', ena- 1«><t in bra-tstvo Tmrstu v korist se zlorabljajo zakoni v Zdir drz idi dandanes iumaiivo sikoro zalkltna, s ikaterim bi se <lalo nastopiti proti trustu A <vzlic presrlni premoci trusta, pit vstaja cloveski d/uh, ki se ne dia za vocno iricovati v snzenjske verige in okovv in klice trjx'ce clovestvu jxxlo ziaistavo sociailiznia v boj proti terou nenasitneimi inolohu Ii> trpece clovesfcvo jjoslusa ta glow, ker je pricelo navidevati, <la edino socializem lahko prvnese vseiii ljudein brez razlike na spol narodnost all ve ro eiualko svobodo na go>ipodairskem in politicnem polju SpLh xii vec dalec cas, ko Ixxle amerisko Ijudstvo zaklicalo: Tlie Trust must be destroyed AH prej, ko se to zavrsi, se likar na prenaglinio Hranimo svoj sin dnk 11a suhem Bodirno jxxrpezijivi, mi mi in korakaiino slozmo k) zacrtiani prort i na-prej Ako se spodlaiktne ali pade nas brat, jiutrtn ga puistiiik) da bo spoziuil, da je pax lei \ko se deli beraoeiii, ki cviwka nad'legiijejo ob cesi, inrlosdnta1, kaiksnc posledioe nodi to? Mesto, da bi j h danes poginilo do set in tako prebudilo clovesko druzbo iz spanja, da bi si saiiia pomagala, b i prisel cas, ko jih J»cxle l*>ginilo na tisoce in katerim cloveska druzl>a ne 1x> nvgla vec j>otiiagati \ i,-e jezite mid ljtidhiiki zainevajo ogroiruihi svot za nabavo novih t<»pov Blagoslovite' jili! Ti pa triotic ' veklar dehijejo, da se bo neziiansko liitnr> piriblizal cas ko puske ne bodo posiljale vec svojih smrtnonusnih krogelj n>ed ljoidi, j>a tmli sablje neb do vec isekale Borite se tudi obupno proti mracnjakom, ki zt*le da bi zopet zasijali zlati casi sv inkvizicije Hvalezni jim bodite, ker Cudi le ti jxnnagajo, da Ixxleta stopala v najkrajsem ca- Mi svoboda in sorijalizetn pr ti zarji v el iik eg a dneve, ki niina vecera! /akrke \i>u okna, <la nastaiie cim hitreje krioanje po luci 2elite si trinogov, ka j t i iz njih gnilili in trhlili trnpcl pogaaija silno in krastio drevo, <lrt*\i> svob de in socijaliznia! A t R ZAC» k 1 X I AI <J SE J E DV IGN I- LO KR1NKA RAZ OBRAZ JE PADLA Koniur bog pod el i urad, teiivu tmli podeli pamet Tako nekaiko se glasi stari izraz reakcionarcev I'a stari izraz je i^topil ocivklno pri nekaterih uradnikiih S N P J- f> K)linoiTia v prakso Frank Klobucar je st* ;>re<l letoni izrazil pismeno, da ni p sat elj, dta cestita doticnim, ki pisejo to, kar 011 misli Pisal bi tudi sam, ce bi bil le pisatelj itd 13og tmi je baje podelil urad v S M P J in k<# blagajni'ku jednote, 1nu je lie ibliodno potreben tmli dar phi»ajteljstva Radi tega ga je tudi l>og rtagloma obdaril tu s sposobnostjo pisatelja, da je napisal v ( Has Svobode clanek Plehnatim social tsitoin v I odgovor *e ise ne 111 itini, je g Frank Klobuear eestital tenmii clanvku le s svojim podpisom Naj bo, kakor hoce 1 Konstatirati le hocem, da je v istem dopisu razkr mkan absolutizerrt, ki je ze bujno ovetel ob casu ikaanovitve jednute, in da se vsiljuje mracn-jasfki kleri'kalni kli'ki Ako v ikaterikoli d'rustvu jjo priporoci'ln o- scbnili prijateljev predsedinik imemije delegate, pcrtem je to ocividen

5 absolutizem Na tak način je g Franik Klobučar, tako vsaj on pripoveduje, prip mogel L-odt Frank Petriču v delegaitstvo na prvem zborovauju S N P J V vsakem kon- Stitucjo-ielmem društvu se voli delegate in se smatra izvoljenim dotičnim, 'ki je dobil navadno večino gtesttv Pri Karičevem delegatstvm, so pa imeli Klobučar ut konzorti povsem tajne namene, ki se pa na srečo članov jednote niso uresničili Usrljevonje farski kliki pa dokumentira Klobučar s tem, da socialisti najbrže niso ljubemu bugcu všeč, ker j Hi zti njih pregrešno življenje že kaznuje na tein svetu s tem, da obule njih soproge, jim zgori pohištvo itd Naubratno se pa dobrim članom jednote nesocialistunt nč žalega ne zgodi že na tem svetu In da se ta namen po- pjlnoma doseže, sta pa potrebna spovedni listek in pa očcnašek pri sejah Ker sem že nekoč prijtoročal upeljavo spovednega listka in Očenaša, n tura m danes priznati odprto, da tti bil to resen moj namen Ako to zamolčim, bi morda še Klobučar meni kut tajnemu zavezniku ponujal svojo desnico Plehnatim socialistom v odgovor se glasi napis članku v Gl Sv Ko- ste dovolili svcuj podpis temu članku, g Klobučar, tedaj ste mislili gotovo na komične, pleltnale figiite, kakor ste vi sami in vaši konzorti Očitate na*i laži, ta/tvinu itd Kdo je večji tat kot vaši konzorti, 'ki k riče: D rži tatu, drži tatu! ' da bi i x> zon»ust odvrnili od sebe Ali je pri Glas Svobode ali jednoti kaj vaše lastnine? Mar niste vsega, kar je boljšega taikorekoč socialistom ukradli AK ste vi, g Konda, izviđali načelni načrt G la«* Svobode in nabrali naslove slovenskb scialistov, ki žive razstneseno v Zdr drž Ali niste obliko lista posneli po projtali Z o ri, katero lo izdelali socialisti, katere sedaj Imenujete plehnjake Ali niste prisvojili si cd Tomana naslove, katerega sedaj nesramno napadate najbrže iz same hvaležnosti v svojem ll-tu G Konda! Je li kevlaj izšel iz vašega peresa' kak socialističen članek v G las Svobode? Ali se niste tozadevno z vso uljudujostm obračali do socialistov, do plehnjakov, če niste kakega članka preplonkali iz kakega <fnize ga socialističnega lisita K je je turej vaše dek)? Ali ni vse to tatvina? In koliko je pa vašega in vaših konzortov dela pri jednoti Propangavl stične članke so spisali vedno drugi, podpisal' ste jih pa z vašim imen:m ali pa z diuševno ničlo John Stonichem Kot novinarju bi vam morala biti gotovo znana tudi zgodovina naprednega gibanja v ameriških Slovenc h Kadi tega mi baje ni treba navajati imena dotič- nega ki je prvi klical za ustanovitev svobodomiselne jednote in kojega klic je našel tudi globok odntev v srcih vseh pravih prijateljev svobode in napredka Le mimogrede un lenim, <la je bila ta propaganda že globoko razvita v Glas Naroda, predno je pričel izhajati Glas Svobode Sploh je Iti 1 Sakser preje naklonjen ti ideji, kakor katerikoli sedanjih osrednjih uradinidoiv jednote Sodr P e trič, katerega sedaj v 'omišljavosti imenujete podrepno mulio, je pa privatno več storil za ustanovitev jednote, kot vsi sedanji jednoličarski mogotci, ki se boliajo s tujimi tisčaki, ki so lastnina članov jednote Ali ni sovir Petrič organiziral društvu Triglav v La Salle-u 111, na katerega ste danes tako pon o sn ic ) Petričevi agitaciji bi se da ki mnogo pisati, ki je bila v resnici koristonosni za ustanovitev jednote AH jaz molčim o nji, ker je članem dobro znano, koliko je sodr Petrič storil v agitator ičnem oziru Iz hvaležnosti ste jm metali sovir Petriču polena pod noge, ker ste uvidel da se ne da korumpirati, in sicer toliko časa, da je izstopil iz jednote Pravila jednote ste preplonkali iz privil družili jednot In tudi predlug za centralizacijo jednote ni vaša lastu na, dasi ste vprav na centralizacijo tako ponosni G Konda in konzorti kaj je torej pristno vašega? Vaša lastnina so le laži, obrekovanje in literarna tatvina Odgovorite vendar, kdo je plehnat So-li socialisti ali vi Hinavci? Na korajžo me kličete Dobro! Ali odprto izjavljam, da vam l»ode preje zmanjkalo laži, obrekovanja in tatinskih produktov, kakor meni poguma za nastopati v javnosti in ras razkrinkavati Jaz vem da resnica v oči kolje, /a moj >ognn» se ne bojte, če»e gre za to, da -e pow takim gosjioduin kakor ste vi resnica brezobzirno v obraz Na korajžo klicani Simon GOSPOlX>M O KO LI G L A S SV O BO D E Priznani, da ne pitani tako lepo > sati kakor gospodje v uredništvu Glas Svobode Pa meni ni zameriti, ker jaz si moram od svoje rane mladosti služiti - težkim delom svoj vsakdanji kruli Ali če pisati ne znam gladko, i mam pa možgane, s katerimi vsaj lahko logično mislim, da s svojo neokretno roku ne zapišem takih l»edastoč kakeršne sedaj čitam v Glas Svobode Koliko K>jma o revoluciji in revolucionarnem praporu socialistov imajo sedaj v uredništvu Glas Svifcode, dokazuje dopis Proletarec v novem boju, ki je bil skovan v uredništvu Glas Svobode Ta dopis dokazuje, da so Konda in njegovi pomagači tako ozkih možganov glede revolucije, kakor avstrijski predmarčni državni pravilniki in (»olicajski uradniki, ki so v svoji nevednosti takoj slišali v zraku žvižgati cepce in videli v duhu oboroženo ljudstvo z gnojnimi vilami, ki luče z fizično silo vničiti tron in altar, ako je pred petnajstimi leti kak govornik na shodu iziutil besedo revolucija Ti ljudje ne vedo, da zgodovina sama uči, da je bilo dokaj nekrvavih revolucij in da socialisti sploh stremijo za revolucijo duhov, to je duševno revolucijo In tak: nevedneži', ki se niso nič učili, k večjem vdrihati t»o poštenih sodrugib ali pa br>kati po blatu moralno propadlih farjev, mi očitajo da sem jaz komu spisodil svoje ime za ]>odpis Seve ti go9i>odje so vzeli merilo jx> sebi ker sami poljubno preobračajo dopise, mislijo, da ie tudi drugod tako prole Pozdrav vsem zavednim tarcem, listu pa obilo vspeha Nace Žlembergar G LEN C O E, OHIO Mislil sem, da imam kot naročnik Glas Svobode, ki ima na svojem čelu ponosen napis K dor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo pravico do ubram- Ih\ ako n k* napadejo klerikalni nazadnjaki Ali uredništvo Glas Svobode me je ]>odučilo, da se v uredništvu smatra lc to za svobodo, ako se g Kondu in njegovemu listu j>oje slavo Jaz sem uredništvu sedaj hvaležen za ta poduk, ker sem spoznal, da je omenjeni rek le reklamna fraza za zasebno podjetje G M V Konda Fran Boštjančič, ki ni napadel le mene, ampak tudi socialistični klub v (Ilencoe jhj taktiki obrekovalcev, se danes sam jezi, da so v uredništvu ( ilas Svolmde zasukali dopis po svoje Vranjačič bi -e b 1 rad radi nekaj drnzega pritožil Njega jezi, da se mu je vzela blagajna društva Bratstvo st 4 S N P in da ga je sudrug Žlembergar na sejah radi nespodobnega vedenja večkrat pokarhal Ker pa \ ranjačič ne zna pisati, mu je pa H>magaI njegov sosed, katerega x> domače vsi i menujejo knhtnadel Ta človek še -ploh ni slišal nikdar 1»e se do socialist, dokler se nismo tukaj organizirali zavedni delavci v socialističnem klubu \ ranjačič in njegovo i>omagač mi očitata, ker snio vstanovili socialistični klub da hočem razdru- žiti rojake v naselbini, dasiravno vprav socialistični klub že šteje nad 50 članov Istotako tudi društvo Bratstvo šteje lepi število članov Ali je morda to razdružitev rojakov? \ ranjačič in njegov mazač tudi nekaj čenčata o socialistični veselici ki se je vršila dne 10 svečana, katere dobiček je bil namenjen za I*xl»oro stavkajočih premogarjev Seve bi bila Vranjačič in njegov pomagač ttajrajše prva pri delitvi x»d >ore, dasiravno nista centa dala za sklad lačitata mi tudi, da ne morem nikogar živega videti, če se ne vpiše v socialistični klub No, komu sem pa že storil kaj želega? Besedo glavar je pa Vranjačič slišal iz usta njegovega starega očeta, ko ga je uč 1 moliti očenaš Tz ust zavednih delavcev je gotovo ni čul Res je, da je Vranjačič nekje na Dolenjskem bil za mežnarja Kasnej je prišel v LeiJien, ker z menoj knlial fižol in jiolemo, ker za drugo jed nismo zaslužili, dokler -i nismo s jknnočjo socialistične organizacije zboljšali zaslužek in razmere pri bratovski skladnici Vprav Boštjančič, vulgo \ ranjačič, se i ma zahvaliti socialistom, da je za-, mogel priti v Ameriko in da je dob 1 rezervni delež iz bratovske skladuice Ali ui res tako Boštjančič? Ali taki človek nezasluži druzega, kakor da se mu pljune v obraz? Ne samo jaz, ampak vsi sodrugi mu svetujemo, da je boljše, če odrine iz naše naselbine, če misli delati prepir, kakor ga je delal v Neff, () Na kakšni stopinji izobrazbe je pa Boštjančičev jknnagač, znani Kuhmadel, dokazuje dejstvo, da so se pri praznovanju Jožefa dne 17 marca t 1 vprav po katoliško suvali in da se je zahvaliti le temu, da ni prišlo do kake nesreče, ker je bilo več naših sodrugov navzočih Toliko v odgovor Nace Žlemberger T rsi (Slovensko-italijanska a- hanca) Koliko so morali socialni demokrat je že pretrpeti psovk, kolikokrat so bili izdajalci, brezdomovinci i t d, ker je njih stranka mednarodna, akoravno niso slovenski socialni demokratje nič manj Slovenci, kakor gromobesedni prvaki italijanski socialisti ne manj Italijani, kakor frazasti patriotje i t d Združiti sc na polju praktičnega dela in skupne koristi s somišljeniki druge narodnosti, to je bil v očeh slovenskih narodnjakov greh naravnost proti naravi S frazami je tukaj seveda kaj lahko dosezalo uspehe Ali kdo ne >ozna danes povesti o farizeju, ki je hvalil boga, da ni tak kakor tisti? Volitve v cenltio komisijo za duhodninski davek so v Trstu zopet pokazale, da je buržoazija ena armada, ako gre troti delavcem, pade tudi narodnjaštvo v kos Socialni demokratje -o letos v tretjem razredu kandidirali ker je dosti delavcev, ki morajo plačevali dohodninski davek In če bi bila narodnost za meščane res meja preko katere se nikakor ne -me K>dajati roke tujcu, bi bili morali socialni ileinokratje zmagati z veliko večino, i uda ko je buržoazija videla, da nastopa delavstvo, -o bile naenkrat jx>zabljcne vse narodnjaške trditve, rdeče-belo-zele- no, belo-modro-rdeče, čmo-rdečezlato in črno-rumeno je bilo naenkrat Vse eno, Italijani, Slovenci in Neme, i reden lovci in avstriakanti in ' Drang nacb Osten, vse je bilo združeno v enem taboru in složno proti delavcem Tako so dobili med 4,1 jo glasovi 114 glasov več kakor socialisti, ter so zmagali \kcijo je vodilo italijansko društvo I a tri a k: je na xdo vse moči In uiti ta mednarodna alianca jim ni mogla prilsriti večje večine, kakor 144 glasov, pri čemur pa prihaja v poštev, da <gromu a večina delavcev sploh nima volilne pravice v komisijo Za politično bodočnost tržašk b nacionalistov v-eli barv je to 'labo znamenje In morda še doživimo čas ko se bodo tudi pri političnih volitvah ravno tako združevali proti nam Tako se pokazuje mcevnost \ sega frazerstva G Konda nravi v Glas Svo- IhkIc, potem ko je naštel koliko odstotkov gradiva se je v]»orabil«j v to ali drugo smer o drugo je pa ročno nesočijoiuo ractn/hrilhtnje 1 rav imate g Konda! Proletarec ' se ne bode nikdar bavil s socialnim razmotrivanjem kaikefšnhn se bavi Glas Svobode, ki bo pričel kmalu pr nasati članke o zakletih princezinjah in družili prismodarijah Proletarec se bavi s socialističnimi razmotrivanji, ki posegajo glolx>ko v današnje socialne razmere ( I Kondu sta besedi socialističen in socialen kranjska klobasa kakor mu je še mnogo družili besed j z devitimi x'čati zapečatena knjiga L Moskvi siv sada< po svim željezničkim kolodvorima i tvornicama u koj ma se pojavljuju znaci ponovnih nemira, p la v lje n e jake vojničke straže

6 Strahopetci navadno pojo samiseboj, kadar gredo sikozi gozd To delajo zato, da jih ni strah Temu podobno dela tudi Konda, ko krici v enomer : vi ne boste n*- kdar odlocevali v jwdnoti! Ta le stavek je KoikIii najibolj priljuibtjen in se ga tudi najraje posluzuje, kadar se gre za odgovor Je pa tudi njegova najvecja uifceha v strahif, in zato bi ga najraje zapisal cez eel list Glas Svob, ko bi bila shicajno taka fomnaeija v modi Tcga pat danes se ni, da bi vladala taka zurnalisticna anarhija, kar konda gotovo obzaluje Do eela neiumevno nam je prihajala ta Kondova prika/zen pred oci ; a ker se pri'kazuje ze delj easa, kakor Konda sain v nj ego vein listu, sino dobili tudi do eela jasnejise i>ojme o njej N espom i n)j anio se, da bi se kedaj tako spozaibili pa rekli, da hocemo mi odloccisiti v noti jed- ; ne, tega absolutno nismo nikdar trdili! Ali ce se cloveka zgra- Li kot se je napr Mrtitia Kondajta in pairnjegovih zagovornikov pa se jih pri jaz*m prici vprasa o tern in onem, je vendar bolje, da se ti ljudje v strahui domislijo kaj drivzega, kot tisto, kar vse se jih je vprasalo In kaj naj bi se domislili inozje driuzega kot to, kar najilx>lj branijo za kar se In najibolj boje? kaj branijo, za kaj se boje? Branijo to in boje se za to, kar ni pra-v nic v nevarnosti! J a, ali je Konda vzel jednoto v zakup ali v nukup za 99 let? ali je 011 mogoce kak jerob jednote? Kaj vendar to, ta' nervoznotst g Konda? Ceanui to? Ta c usodepolna branitev, ki ni jalisticna naloga, ktere Konda seveda prav nic umestna in 11a mestu s socijalisticnimi resoluctjami ik'jk)zna; in kikanje cez to nalogo gosfpod Konda, ne bo nic letarcu v Pro- napram eentr odlntru S jhjinaigalo X P J, ocividno izdaja mozakarje okoli taj-nistva in podjetnistva Gl Ker snio Koiiklu povedali, da je S'v' Po cemu neki ta trick? goljuf in sle-par jt potem menil, da se Nevemo cemui bi sli gasit \ Ljubljano, ako gori Siski pred ljifdstvoni opravici at em, v? ako se Kaj nasprotiviku zaluca v obraz «pravite! Mi mislimo da bi vsaka par jxjillih psovk in pa ze staro fra zo: patrnlja take ognjegasce, ki laziijivci To je za Kondo bi sli seveda gasit proti Lju/bljani dovolj trala sivmljivim in jih takoj sma- ; stem meni, je stvar pri poravnana Fraza: laznjivci naj odmeri in po \7ro- jx>goltne ono tnpko in gren- Kozlerjevem vrtu vprasala kih njih namiena : kako to, da ko be>edo gredo goljuf in slepar gasit v Ljubljano, ko Stem gori ven naj bi bil lnvdic izgnan dar v Srski in v Lj irblj z an ni belcebuibam \ seka'kor zelo cildni og- vsaj nja Vsekaikor lahko patrivlja iz tell ljiidi izvlece, da so ali bedaki ali pa so pretriganci, ki so hoteli napraviti potom takcgiu tricka' doforo knpcijo Nekako talko hoce trckirati tndi Konda, ko brani ozir hoce branirti nekaj, kar sploh ni v n-evarnosti Odlocevanje v jednoti tuidi v nevarnosti biti ne more; kajti otdloceva'ti nima posameznk, niti centr odibor, anipak oelaj jednota iwlje (VTsaj»tako bi moralo biti!) V t-em, sluca lacije j iv hoce biti le Konda nekak s'pecijeler* iprotektor jvdnote, kar za ga pa ni nrhce x*stavil On je samo tajnik pa utl in <lriiizega nic! Sicer bi pa imelai jednota, a>ko bi» postal a kdaj ta'ko realkcijonarna v i stint vzornega' protektorja v Kondi Domislirno se na tisto blato v pa raid iz ui, predno je bog dahnil v njega, pa iniamo >liko Da ho ce biti Konlda prcrtektor S N P J je vsekakor znac lno; toda 11a njegovo auitoriteto se soc i j a-1 i st i ne bodo azirali Socijaliistom se ni slo nikdar za to, kdo bo odloceval v jednoti, slo pa se je zaito, in zato se bo se sk> kako se bo odlocevalo in go spodarilo v n'jej! Ako so soci j alisti clani jednote, imajo ra»vno tis-te -pravice govoriti o gospodarstvi* in kako se bo odlo cevalo kakor en domi&lja/vi Konda Do sedaj se socijalistt iiapram jednoti niso nvogli izra'ziti odiprto, kajti Konlda je postal socijalistoan protiven Ker so socijalisti etvergicni v boji* za pravo stvar, to Kondo seveda jezi, ali poniagalo nm ne bo nic Socija'lrsti hocejo principjflno po socijalisticnih natceliih odiprav it i vse vsiljive jerobe in ljnds*vo poweiiti, da so taki ljiulje nevarni, kar mislimo je tmli knhurno in socijalistdcno delo! Knltiviranje vrta ali driszih nasa/dov ne pomeni sanio kopaiti in sejati treba je ttvdi cistiti in ngonaibljati skodljiva nircesa razninete g Konda? Xasa naloga torej ni sanio ta kot je Kondova : braniti to, kar ni v nevarnosti ittd, temvec bojevati se v kulturnem smislu v korist slovenskega delavstva v A- ineriki Soci j alisti se nikakor necejo dovoljiti za- s Kondovimi predlogi in nasveti, naj bi bili bolje liiberalni pa pit- 1 li ljvuli naj uganjajo svoj humbug ne g Konda; kadar huiubivg presega prag Kondove 'kuce, takrat je socijalistov dolzlu-ot, da ga prunejo za lase; kar se je prthcno zgodilo Tako se ni zgo- <lilo saimo znjiim; tako >e bo zgodilo tmli zdriiginii To pa ni naloga enega ali dveh okoli Proletarca, ampak je so- na- nazori od moza, ki lioce videzivo polagati toliko respekta na osebno cast in postenje Ali kdor jxizna Kondovo trickarstvo si l»o takoj na'jasneni, c*l kod to pride I 'red vsem se lailiko ulprasamo : ali na> more osejba, ki sino ji poveilali v ubraz da je goljuf in slepar razzaliti stem, aki» naim je zalucal Nikakor ne, dok frazo: laznjivci? nase trtlitve nespoklbije z dokazi, da n i slepar! Vsa-k jurist lahko K)ve, da je treba v tein shucaju v dusego reliebc- konkretnih nc fraz, tenivec dokazov in s tuni ob enem dokazati, da jc* tula trditev napram sebi o- neosnovana Saiiu> dokaz zan lore odlociti, da je bil prvi laznjivec; ako se ga ima seveda! Konda»a je hotel stem 'trickom* provociranje le pokriti s frazo, ki se je je posluzil napram prici stem, da ji je dejal laznjivec, s cimer pa 11 i dokazano, da Konda ni slq>ar all goljuf To dokazati je treba vsekakor pri sodniji ( KI Kondeta bi bilo to zelo lej>o, ko bi to dokazal Dokazite Kon da! Konda pi sari privatno vsem svoj im zaupnikom, ako se prav ponizno ne prikrive k njemu, da so napacno pouceni o razniirah okoli jed odbora in sploh zadnjih dogodkov okoli Gl Sv Da so eni napacno pouceni niirah o raz v jednoti, radi priznamo; saj te je ipoucil Koiula v privatniii pismih, kjer se lahko laze kolikor se kcrnui' zljubi Ker je pa vzlic temn le se precej tacih, ki so napacno pouceni o tern kakor Konda sain pravi javno da hi bilo zelo hva- mislimo, lezno, ako hi Konda ze enkrat te Ijudi poucil ; saj inia tednik in stakini razpolaganjem se lahko marsikaj doseze glede pouika Konda! zacnite ze vendar enkrat ohjavdjati Vase prave nauke, gle de zadnjih razinir okoli jednote til Sv javtio, da nehodo ljudje v napacno jwuceni- Ven torej s tenii nauki in pravimi pouki Konda! Fereat napacnini poukom! \ ive Veritas! SLOW POI>P DRl'STVO SLO VENIJA, ST 44 C S B P J Chicago, HI, 16 april 1906 Slov Podp drustvo Slovenija je tlalo pregledati fin knji^e, od tega casa, kd je bil clan Iranik Klobucar f 111 tajniik, in naslo vse v redu, in tudi tisti denar, kateri je &osp Pece, tenkratni clan druslva, *jsial ik> guspe Pavlini Yerscaj, nunrec «svdto $263, /a katere 011 trdi, da niso 'frisli v drustveno blagajno Ta kratni f n tajnik Fr Klobncar una ]>a to svoto v knjizeno da je prej el denar 15 jnnija 1902 in odracnnal l>osteno' driiatvenenm blagajniikn Za kar drustvo Slovenija hoce, la pride to v javno-t in da laliko vsaikdo vidi da je to drzna laz, kar je >sp Pece pi sal ces go*p Klobucarja v zadevi drnstvenrti f inane ( iosjk*ln Pecetit pa ce ta di>pis ni k» vulji, naj se preprca sain, vide! bode, 'koliko je dolzan ;n koliko je placal Fr Ferdina, (Drustveni pecat) tajnik, 570 Throop Str Opomba urediiistzxk Ker je tajnik drustva Slovenija izrecno v pismiv zahteval, da >e ta dopis od beside do besede natisne je nrednisiki oclbor v so^lasjn s asrednjim odlorom SI ovenske socialist icne zveze v Anieri-ki sklenil <ki se 11 jegovi zelji ugodi ker Sinatra <la je vsatkdo za dopis odgovoren, katerega je jxxlpisal s svojim iinenoni Pnoletarec sploli ni Gl Svotxxle, v katerem se le taki dopisi objavijo, ki so g Kondatu vsec I'redniski ocfrbor pa odklanja odgovornost za vsaki dopis, Iki je jxxlpismtt s K>lnini itmenom in v katerem >e polemizira proti osebaoii, ker -sodrugi, ki so v uredniiskeni odboru, nimajo casa, ne denarja, da bi se preprcali o resnici tak ill ijx>lenii'k Sploli pa to ni niti njih dolznost! Ako Ixxle krtika javna in vsakoinnr dovoljena, potom je mogoce, da se prince slov dela/vci v Anieriki samostojnemu misljenju, da botlo z raznimi narodnimi in pomedli klerikalniini jerobi, ki se jim vsiljnjejo 11a vsefa vogalih SHEBOYGAN, Wis C'enjeni sodring iire<hiik! Ko je luwlic v prvic prisel na svot, je mislil, da bo s svojo vabo takoj pridobil na milijone dus Ira ker inu prve dni sla je psetiica v kilasje, je po stal o-saiben, radi cesar so mu ^xxiletele njogove nakane Vrnil se je v pekel, odkoder je prigual s sabo rvel»roj vragov, da bi inn pomagali pri ikisolovu Ali vzlic ptxlvujeni agitaiciji je zgubll se vec dus Tako nami prijxjveduije narodna pravljica i 1uw lie n duselovcu, za katero pai ne mo ram jamciiti, da je re»tiicraa Pac pa to, o eemur nam pri >oveduje narodna pravljica, sedaj gledam v Ohicagu Le razlika je v torn, da ne nastopajo paklenscdki, j>ac pa bitja, katerim pravimo navadno ljudje in zoj>et ljudje (i Konda si je nadjal socialisticno krlnko A ker so crkaski socia-listi 11 j emu obrnili hr<bet, ker so so cialist sj>oziiali njegove sefbicne na- mene, se je g Konda lako razsrdil, <la je v svojem listu na-likal socialiste za roparje in presice A ker se tc fine psovke 11 *0 pomagale, so priskocili 11a pomoc se njegovi zluglasni zavezniki, ki so 11a ^ocialiste razlili golklo gnojnice, da bi tern prcje s tern S fivzovem cinotn prijxxmugli g M V Kundatu do slavne zniajge Ali tifdi g M V Konda ni drzal ikrizem svojih rok Xekaterim 11arocnikom je i^slal ikar jk> deset iz- tisov 10 stev (ila> Svobcxle, da bi slov da je to edini slovenski delavski list v Ameri'ki \ Konda je tudi delavve tern Wje prepricad, sedaj vdaril le po \x>di On ni pac racimal s tern, da imajo delavci tu di mo^gane, s katerimi lahko *aimostojno mislijo \ sled te-ga svetujem g M V Kondatir, kakor tiwli njegovim konzortom, 11a j opuste svoje stare lazi, naj v prvo ocistijo svoj list, ob katerem visi mnogo blata, potem j-e le naj naistopijo v javnosti Kar se pa moje osebe tice, \ am pa g M V Konda odprto povem, ce mi ne zaupate nairocnino in denar za knjige, katere sem prodal, da pr- dem cez dva meseca v Chicago in Vain vse osebno izrocim Ako mi pa ne zaupate, mi pa pisite Sjxjsodil si bom denar i<i» ga izrocil Yam L ci te x- N K>/navati polozaj delavca-trpina od druzilh, aiko ste sami tako ozkih mozganov, da ne poznate zivljenja Moj na*lov se glasi : t Joe Ferencak, P S ave, Shebo\gan, \V'is CLENCOE, OHIO Due 1 6 aprila 19c/) Kcr vsi listi molce o razmerah v nasi naselbini, naj slovenski delavci zvedo x> Proletarcn, da /e od 1 apriila t 1 pociva delo v prcntogo- 'kopili Do sedaj se nmaino nobenega stavkokaza v nasi sredi in vse ka/e, da ga tixli ne lxule Due 13 in 14 aprila se je vnsila konferenca delavskih zastopn'kav iiv lastnikov premogokopov v \\ lieelingu, ki je pa koncala brez v^akega rezultata 'ker se delodajalci vpirajo opraviicen;m delavskim zaibtevain Z, eno be>edo: podpisati j(» placilne lestvice noce- Due 14 apriila je imel Midi socialisticm kind) svojo sejo, na kateri se je s^lemlo, (la s» i>«l iistega <K/hicka zadnje ve-elice vplaca v dbrambni ski ad za Moyerja, Havwooda in F>ettibona, katere hi radi kapitalisticni lopavi spravilii jiistienitn ]x>tom na dri«gi svet, kjer ni tvornic,

7 plavzev in druzrh enalkfh peklov, da b: na tern svetu zadavili krepko organizacijo zapadnih plaviarjev in rndarjev Ostali prebitok veselicc se bode pa vjkjrabiil za dostojno praznovanj«e i majnika pravega delavskega prazni'ka Due 15 aprila so je vrsil v Neffs, Ohio, v prostorih ge Ane Dernac protesten shod napram natneravanemu justicnemu urnoru v lk>i>sie-u, Idaho Shod je sklcala ceska socialisticna organizacija Shoda so se vdelezili tudi sortritgi iz Glencoe, Ohio Na shodu se je govorilo v raznih jezikih Slovens'k: je govoril sodr Zlenibergar, ki jt*med drirgim dejal, da x>jdejo slovenski zavedni delavci vsikdar ramo ob ramo z dmginrri narodi v boj, akose pre za pravice delavstva ali proti tiesramneimi nasrljtu biirzoazije Danes se j>o pravlj'ci prazmuje vstajetije Krista, oznanjevakra korounisticnih narjkov, tako na j?e probudi tiuli slo venski proletariat iz dnsevnega spanja in se dvi'gne proti vsem krivicam Prporocal je s toplimi besedami, naj vs: glasnjejo za predlagano re-olmcijo, ker se gre za ziv- Ijenje treli nevstrasenih bojevni'kov za pravice proletariata Xa shodn se je sprejel soglasno p ret Hop, <la bodo <lelavci iz Neffa in Glencoe sikinpno praznovali 1 niajnik Mednar sociali-ticm klmb, Glen coe, Ohio \ San Franc sen jc policija napadla s svojimi gorjacanii dola vcc, 'kt so koncaitteim protestncm sikxiu demon strirali proti namcravanemu jat>tictiemu lunoni v Itlaiho, katerc^a nrislijo zvrsiti z ve st i oprcxle Miners Owners Assoc ation tolovajev na Mover jn Haywood u in Pett lx>nu, ker se ti trije odborni'ki Zapadne zaveze plavzarjev in riwlarjev niso dali odkupiti Y slavni repiibliki vrlih in svobodnih moz bodokmalu zavla*lale prave tnrske razmere, ako bodo se vprihodnje delavci voli'li konimpiranic mescanske jx>liti'kar j e v postavodaijne zastope in javne sluzbe Kakersno vlado si kdo izvo li tako pa iana! Da so protestni shodi z<i]>er nanneravani justicni uanor v I dahu vzdraimili ze nekol'ko javnost, dokazitje dejtstvo, da so ze Midi nekaiteri kapitalisticni casniki pricel i pisati proti kapitali>t enim zarotufkomgusarjem v Idalut in Colorad-u Salt Lake Herald pise: Nacin, ka'kor se je odvedlo Mo ver j a in Haywooda iz drzave Colo rado v Idaho, je snmljiv Yazno je, dai se ob ti jwiliki spornni na to, da je foil Mover ze preje emkrat eno leto zaprt v joci v Telleridn, ne da 'hi prislo do obravnave Mejtem lastniki rudn Ikov in so 11 j ill jurist icni oprcxle v zvezi s pinkatonci priceli nafoiranjem dokazev, kar delajo roc in dan s podvojeno silo (lorosta/stie izpoved: <lveh natoricnih zlocincev Harry ( )rcharda in Steve za obtoz- Adamsa tvorijo jxxllago bo Obe dr/avn prici sta priznana morilca ki lioceta si rositi zivljenjc, in -na jxxllaigi njijiv izpovedi liocejo zakon in red ljubeci drzavljatii v Coloradu in I (lain* izrociti voditelje Zapadne zaveze plavzarjev in rudarjev vislicam Slovenski delavci! Ako nocete, da bodo nasi nedol-zni bratje obeseni, alko nocete, (la se lx>de cikaska zalorgra izza leta 1887 zopet ponovila v Bois«ic, Idallio, te<laj so vdele/njte protestnh shadov, k at ere sklicujejo sedaj socialistic 11a strauika iti lavct ]>o vst Aiineri'ki pa strokovno organizirani de- G Konda trdi v Cilas Svo bode, da je v zadnji stev f)i od~ s obkov psovk in hujskanja proti S N P J, Glasui Svobode mi Kondi Mi izrekamo pf Kondu svoje sozalje, ker ta stavek jasim dr>kazuije kot 'holi dan, da se ]t p Kondu price! omracevati njegov dull Ta dnsevna bolezen se jo pri Komlu za'jedla tako globoko, da jc pozatwl da sta on in jednota dva razlivna pojnia, kakor lepa'k in 1ctak, ali varscina in i>orostvo in da kdor njepa/ kaze slovenskenui narodn v Amcriki, v popolnv naigoti, stori najkoristnejse dclo za narod, kcr svari narod predi spretnim slcparjeni, ki liocc tia troske slovenskega naroda ziveti lcno in ndobno zivljenje l ake ck>veske usi zajedalke ima vsaki clovek pravico I>obi jati I* Rostov u na1 Donu obdfrzavala -c s'knpstina zcljeznicara, na kojn sn navalili kozaci da jiv rasprsc, te sn iv sknpstinare pncali i usmrtili dvojicu, a osmoricn ozlijc<lili OKLIC ZM'EZE SVETOYN1II I X DUSTR 1 1 ELNI II DE- LAjVCEV (Industrial li'orkcrs of the World) P o z o r!!! V ncdeljo tine maja *c lx*k> vrsili na raznih krajih mesta Cliieaiga krotestni sliodi v prilog ujetnikmv uratlnikov Western Fede ration ot Miners: Mover, Haywood in Pefetihona, ki so hili zavratfno odue'liiani' iz dtr/ Colo, v Boise I<lalio, z iramienom, da jih ima id'oska just'ca ki iina l*razdivt>mno izdeflan obraivnavni naort ]>o kapitali'stih j>ri rofki () zadevn ho govoril tindi Maflosim ( jorkij in sicer v West S de Audi torium Halle, Taylor in Center Ave Shod se l>o vrsil ol> 2 n'ri j>opoldne Vsi slovenski in hrvatski sodrugi, kakor vsi prijatelji dclavskega gibanja do zadnjega moia na krov! LI ST X 1 CA U R EDX I STY A Raznim hrvatskim i n slov en skim sodrtigom: Mnogo gradiva je mo rale izostatl za prih Stev; prihodn ic pride vsc navrsto, Pozdravi! Ivan Zvnha Hvala za gra<livo \lisel izvrstna Prinesenvo, ker nam primanjkujo prostora se le v prihodnji steviuki Pozdrav! Siiiunn K, Yirklen : Za ajpriilsko stev je bilo prepezno, zatonej v tej Pozdrav! Maria Terezija i pro stozidarji (KONEl) Ko je Skala ostavil ccsarioo, je odsel k najvojvodu Jozcfn, da ga n- K'ljc kot ucenca v protozidarsko 1 vo, ki je iniela svojc shajalisce na dvoru v dvorani castne ogrske gar de Komaj so sc pricele ceremonije /a vpeljavanje ucenccv, kar je pribe/al v dvorano brat vratar in zaklical : Nam prcti nevarnost Neka deklica je pritekla -s krikom : Bezite, bezite, cesarica mi sledi Izdajstvo, je rckel veliki mojster Bezite, bezite! Dvorana se je priccla hitro prazii it i - Le eden je -ostal Potegtiil jc krittko raz obraz, bil je Skala Jaz ostanem, je mrmral polirglasno Skala' je zaklicala Hlza, ki jc ravnokar vstopila v dvorano Elza,' jc zaklical Skala ko jc zagledal ljubki obrazek tsobaricc Prostozidarji so se priceli od vsch st rani vracati \ si izliodi so zasedeni, so klieali nekateri Mi -mo v ' pasti jc pristavil Skala Skrijte se bratje jaz bodem sam pricakoval cesarice Ta predl<»g je z vescljem sprejet \ si prostozidarji so sc -krili za vclikim zagrinjal tn veliki mojster je pa od strabu trepetajoco Elzo potegnil za sabo Skala je zo >ct zakrinkal obraz in stopil /a prvo zagrinjalo Tu je cakal cesarice Marija Terezija je k >rakala prva in je krepko jx>trkala na vrata ki so se takoj odprla Ko je hotela dvigniti zagrinjalo ji jc jia Skala pognmno stopil nasproti Kdo mi tnkaj brani vstop, jc vpra>ala cesarica Jaz, je rekel Skala in sncl krinko raz obraz Skala, je vskliknila veselo ce sarica Kaj iscetc v svctiscu' prostozidarjev, morale in resnicc, jc pripomnil Skala in se obrnil proti jczurtu Jaz iscem svojega soproga, je dcjala cesarica in naglo dvignila prv in drngo zagrinjalo Tn jib imamo, je rekel jezuit in si tnel rokc Cesarica je stala sredi prostozidarjev Kako je strtncla, ko jc vidcla tn vse visjc drzavnike in dvornikc nied njimi pa svojega sina Jozefa Xo, kjc so pa s«mrc jc cesarica pikro vprasala jeznita Jaz vidim tnkaj zbrane same zasluzne moze Tnkaj, je trinmfiral jezuit, ki je na svojo pest sel iskat po dvorani cesarja in Elzo, kcr jc vedel, da sta oba v dvorani Kaj je to Elza cesar, jc kricala ljubosirmna cesarica Tu jc nevarno nemoralno gnjezdo Vsi 1> jdcte v zapor, Elza pa v samostan Tako je! Ni tako, ne! je pogumno priccla Elza Ako me hocete obsoditi, ne da l>i me zaslisa'li, j>otem niste pravictri Naj govori, je rekla cesarica Kaj je vzrok, da je sem prisla Ljubezen, je odgovorila na krafko Elza In to meni, kar tako pove v obraz meni rckla cesarica njegovi soprogv' jc Aleluja, je pel A jezuit 1 i ima Vase velicanstvo dva mo/a jc preseneceno vpraiala Elza Dva sopr ga, sarica je ponavljala ce Katerega pa meni? Ona vendar ljubi Skalo je zaklicala Elza Skalo'' je mrmrala cesarica Ce sar se je pa pricel na vise grlo smejati Sitnvacija za Ijubosumno cesarico ie bila vnicevalna Mi smo osmesili cesarico, je petala naddvornica jezuitu Tega se- ne pozabi z lepa *Ti si povedal resnico moj sin, jc pricela cesarica in sc obrnila protl Jozcfu Sedaj verjamem, da jeznitje racunajo le z nasimi slabostmi Jeznitje so sami dokazak Oprostite, velicanstvo, dolcaz sc ni popolen, je spregv->voril kne*r Kamrtz Zunaj caka castnik, ki bo de Yasemu velicanstvu izrocil sc druge dokaze*' Xai vstopi, jc dejala cesarica Ystopil je ritmojster Racrenfuss, at sabo je pa vlckel patra Tgnacija, ki je kaj ncrad vstopil Dragonec je izrocil historicen v dvorano doknment cesarici ki ga je bitro razpecatila Zgubljeni smo jc mrmral je zuit Cesarica je citala liist jezuita Na obrazit se ji je citala jeza in zacudenje nad toliko nesramnostjo in hinavscino, ko je citala svojo lastno sp ved Ko je koncala s citanjem, se je obrnila proti Skali \ i -te se zal jtibili za mojim hrbtom v mo jo dvorno damo Jaz vam dpnscam Rodita srectia Sedaj je konec staremu sistemu, ki je bil z dan na temeljn tiasib slabosti Sedaj bodemo zidali na vet temelj lr in znanosti je prstavil Skala Na pamet je rekel cesar Na svobodo/' jc zaklical Jozef Na ljubezen, je dejal Skala in pritisnil Elzo k sebi Cesarica je veselo pritrdila in pri- }ateljs'ki >odala desnico cesarju SLOVENCEM IN II RVATOM priporocam nvojo gostiltio, dvoratio za veselice in drust zadeve Tociin izborno pivo Magnet, fina namizna importirana in domaca vina, izvrstno iganje itd Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaj! jo2e pola6ek, 636 BLUE ISLAND AVE CHICAGO, ILL

8 Dobrc nadc cloveka vcasih zelo pozdrave v bolezrri agonije, ali ten>bujisa se-povrne bolezen, ako se nade izjalove V Korrdovi agoniji igra veliko ivlogo ta naida da se tolazi, da bo Proletarec propadel Kotiida hoce vedeti, da niso Ijudjc za pametno idejo na svetu, atnpak, da so tivkaj za slepars&e nagibe, kakrsnim je Korrda podvr/en Mi mislimo, da so te nade zelo krvavo i-roiricne, kajti dokler bo kaj zavednib slov delavcev v Ameriki, se te platotiicne nade me IkkIo uresnicile in ako se Konda postavi na glavo! Vsled te^a je zelo priporocljivo, da si clovek, 'ki liira na tej botezni ne tntdi t: still strastn'li organov, dusi ki skradijo tnesii in G M V Konda se v vsaki Sievilki Glas Svdbode tolazi, da bode 'Proletarec' kmalu ponehal iz ba jati Tndi tola-zba, ce vprav slaba Kaj ne g Konda, ce hi ne bilo tega nepoklicanega Proletarca to hi sla usenica za Yas v klasje, to bi se mast li o zuljih slovenskega trpina-delavca v Ameriki Tako \'am pa Proletarec kali vodo, radi tega tnu /elite j>ogin, ker ga vnicite ne morete HRVATOM IN priporocam svoj SLOVENCEM moderni SALOON, tofiim dobro pivo in pristna vina, unijske smodke na razpolago Ptidite in prepritali se bodete! S spostovanjem Mihael Salarrmnac 804 So Aflport St, Chicago Saloon juts ranla!!!! Pilzensko pivo, prost prigrizek, dobra vina in zabava je pri meni Peter Badovinac 581 Throop Str Chicago, 111 mum******************** Me Sabath advokat in pravnl zustopttik v kayenskih In clviluih zadevuh PiSite slovenskil I3,7*I324 Unity Building 79 Dearborn St, Chicago, 111 Res 5155 Prairie Ave Phone Drexel 7271 Pozor! Slo/enci! Pozor! Vsim Slo/encem naznanjam, da izdeljjem opisali svojo bolezon in cini po vzoru stare domovine najfineje potoveje ozdravili V VSAKEM SLUCAJU lornj tiatnnko opisitc svojo bolezen, koliko Casa traja, koliko st«stari in vsc glavnc znake in to v svojem niatcriiem jezikn, tcr pisma naslavljajte na sledeci naslov: SMODKE Posebno viriinke «o nafile ie rnno go fcestilcev NaroCite, zahtevajte in preprifcali se boste! Kdor jih narofi 500 odposljem postnine prosto Z vsen spostovmje m Bahovec Bros 567 So Centre Ave CHICAGO, ILL POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON z modernim keglji&em Sveie pivo v s> dtiki* i buteljkah indraft; i r^zuovisiiiu pijace tt r unijske smodu po 1'otniki dobe najnovejsem kroju Unijsko delo; trpeiao in licno V zalogi imamo tudi razne druge potre bsrine, ki spadajo v <lelokrog oprave obltk Pridite in oglejte si na&o izloibo Z vsem spo tovanjem Cedno prenofi^fce / w nizko ceno Postrezba toctia In Izborna Vbem Sum nten- in drugim Slovanom se toplo pripmoda * Martin Potokar 564 So Center av c, Chicago Dr W C Ohiendorf, ft D zdruvnik zn notrurijc bolezni in ranocelnik /dravniskti preisk^va VirezpliiCno pl&cati Je le /dravl'u 647 In 649 Blue Island Avf, Chicafn Urttdup urn: Od 1 d» 1 po ol (>it 7 d'< 9 ivefer Iivon Uhic»K«boluiki naj piiflo cloven* ki ************************** r POZOR! Slovencern in Hrvatom naznanjamo, da izdelujemu raznovrstne POZOR! «J J DVORAK <fe CO Blue Island Ave, Chicago LISTU V PODPORO Sakuipljeno prigodom imendana Louise Mamek $2 J Polansek $250; Edv Kriegel 50 c Skinpaj $500 Ko&icek Bratje SALOON! Dobro pivo, wiskey, likere, vino, prigrizek 0«;lasHe se na Centrl! izvrstne smotke in -upti=u-,airti inrlrtii, i NI CLOVEKA, ;v_ ^g&ra^tr^un&lgpsqhmb pp WPP j] KATEKI N E HI BIL SE (1TAL V ( ASMKIH, AL1 SLISAL PRIPOVEDOV A I I OD LJU- \)\ O V E L I K KM ZN AN J V IN SILNI ZDKAVNISKI SPRETNOSTI, S KAfEttO VSAKO ROLEZEN IN VSAKEGA KOLNIKA OZDRAYI 8LATNI Dr E C Collins M I, ker jo ta slavni professor oil in i zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo,,zdravje'\ s katoro Zatoraj Knjipr*: ZDKAVJE je dokazal, dani cloveske bode, irpljenja ali bolez ni, katerc bi on popolnoma in teraeljito ne poznal i T K ojti Ki 5^1 ovonoi mi Yam priporooamo, da so, ako ste neniocm, slabi ali bolni, obrnote edino lo na Dr E C Collins M I, ker \ am on edini garantira, da Yas v najkrajsom casu popolnoma ozdravi, bodi si katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : Tajne spolne bolezni moske in zenske Ozdrav Ijen Keiima- Ozdrav Ijnia glavobola, Ozdravljen: kaslja, Ozdravljen : ziv^ne boti/aia in kroniriie tiele*ra toka in bolezni slabine in jetike lezni, pokvarjene krvi bolezni zelodca in izpadanja las \ organov Mark Lopet ich Alojzia Slama, Janez ZalNikovec, John Krnac, Olgft, La Clarkson, Nehr Box 86 Butle, Mont Box 1 4 Connorville, O Poleg t«h imamo 11a rozpolago so na stotine pismcnih zahval, katerih pa radi pomnajkanja prostora, ne moraiuo tu priob iti Dl H C COLLINS >1 IOS>l< 'AI 140 West 34th Street, IIN'N'IHTUTE, NEW YORK, N Y 5j Potem sractc 1 >i t i z mirro duso prepricani r kratkem popolnega ozdravljenja UZavo l ])r (', C'ol lins-a j'1 o- vorj< n»«1 «10 nre dopoldnt do 5 popoldne nuburblb LIrEL=vELS xla ilif J-V-iUi -is ilsi ;