VPLIV KOMUNICIRANJA NA ODNOSE MED ZAPOSLENIMI V ORGANIZACIJSKI ENOTI

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "VPLIV KOMUNICIRANJA NA ODNOSE MED ZAPOSLENIMI V ORGANIZACIJSKI ENOTI"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management kadrovskih in izobraţevalnih procesov VPLIV KOMUNICIRANJA NA ODNOSE MED ZAPOSLENIMI V ORGANIZACIJSKI ENOTI Mentor: red. prof. dr. Joţe Florjančič Kandidat: Matej Beranič Kranj, junij 2010

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Joţetu Florjančiču za strokovno pomoč in podporo pri nastajanju diplomske naloge.

3 POVZETEK V diplomski nalogi z naslovom»vpliv KOMUNICIRANJA NA ODNOSE MED ZAPOSLENIMI V ORGANIZACIJSKI ENOTI«sem analiziral vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi na carinski Izpostavi Gruškovje. Predstavil sem odnose med posameznimi ravnmi zaposlenih v organizacijski enoti, in sicer komuniciranje med cariniki sodelavci horizontalno in komuniciranje carinikov z nadrejenimi vertikalno. Predstavil sem, kako vpliva komuniciranje na odnose med zaposlenimi ter na splošno organizacijsko in delovno klimo med zaposlenimi, z neposrednim vplivom etičnega kodeksa zaposlenih v carinski sluţbi. V nalogi je predstavljena specifičnost komuniciranja v carinski sluţbi. V drţavni upravi se ta vsebina v prvi vrsti nanaša na Uradni list Republike Slovenije, pravilnike in navodila Generalne carinske uprave ter ustne usmeritve nadrejenih za uporabo zgoraj omenjenih aktov, medtem ko, za primerjavo, te specifičnosti v gospodarskih druţbah ni zaznati. Na teoretični ravni sem v nalogi osvetlil spoznanja o komuniciranju, komuniciranju v organizacijah, pojmu etike oz. etičnega kodeksa, organizacijski klimi, medsebojnih odnosih in zadovoljstvu zaposlenih. V raziskovalnem delu diplomske naloge sem na podlagi izvedene ankete proučil vpliv notranjega komuniciranja in uporabo etičnega kodeksa na organizacijsko in delovno klimo, zlasti na medsebojne odnose med zaposlenimi na carinski Izpostavi Gruškovje. Po jasni opredelitvi raziskovalnega problema sem naredil še načrt raziskovanja. Za definicije potrebnih hipotez in vzorčnih povezav so bili podatki in informacije pridobljeni iz razpoloţljivih sekundarnih (literarnih) virov, ki so med navedenimi viri. Z izvedbo anonimne ankete so se potrdile ali ovrgle hipoteze, ki sem jih zastavil v samem začetku izdelave diplomske naloge. Anketa se je izvedla med zaposlenimi na carinski izpostavi Gruškovje. Ključne besede : komuniciranje, etični kodeks, medsebojni odnosi, carina

4 ABSTRACT The dissertation with the title»the Impact of Communication on Employee Relations in an Organisational Unit«provides an analysis of the impact of communication on the relations among employees in the Customs branch Gruškovje. The dissertation describes the relations between individual employee levels, that is the communication among customs officers co-workers horizontally and the communication between customs officers and supervisors vertically. The impact of communication on relations among employees, as well as on organisational and working climate in general, is explained, including the direct impact of Code of Ethics for employees of customs service. The specifics of communication in customs service are defined. In the context of Public Administration, the communication relates to the Official Gazette of the Republic of Slovenia, rules and instructions of the Central Customs Administration and the oral guidelines concerning the use of the above mentioned acts, while, for example, these specifics cannot be found in corporations. The theoretical part defines communication, communication in organisations, ethics and code of ethics, organisational climate, human relations and employee satisfaction. The research part of the dissertation comprises a survey on the basis of which the impact of internal communication and the code of ethics on the organisational and working climate, as well as on employee relations in the Customs branch Gruškovje, was determined. Research problem identification is followed by a research plan. Data and information needed for defining the necessary hypotheses were obtained from secondary sources, listed under Bibliography. The anonymous survey confirmed or rejected the hypotheses, defined at the beginning of the dissertation writing. The survey was conducted among the employees of the Customs branch Gruškovje. Key words: communication, code of ethics, human relations, customs administration

5 Kazalo 1 UVOD OPREDELITEV CILJEV NALOGE TEORETIČNE OSNOVE KOMUNICIRANJE POJEM KOMUNICIRANJA VRSTE IN NAČINI KOMUNICIRANJA KOMUNIKACIJSKI PROCES METODE IN TEHNIKE KOMUNICIRANJA OVIRE PRI KOMUNICIRANJU ORGANIZACIJSKO KOMUNICIRANJE ETIKA IN ETIČNI KODEKS KAJ JE ETIKA? JAVNI SEKTOR IN ETIČNI KODEKS CARINSKA SLUŢBA IN ETIČNI KODEKS MEDSEBOJNI ODNOSI IN ZADOVOLJSTVO MED ZAPOSLENIMI CARINSKA SLUŢBA RAZISKOVALNI DEL OPREDELITEV PROBLEMA HIPOTEZE METODA RAZISKAVE REZULTATI RAZISKAVE IN ANALIZA ANKETNIH VPRAŠANJ TEST HIPOTEZ UGOTOVITVE RAZISKAVE... 62

6 5.1 KRITIČNA ANALIZA PREDLOGI SKLEP LITERATURA IN VIRI PRILOGE... 67

7 1 UVOD 1.1 OPREDELITEV CILJEV NALOGE Vsako delovno mesto naj bi človeku nudilo dobro počutje oziroma bi z njim moral biti zadovoljen, saj na njem preţivi tretjino dneva oziroma tako rekoč večino svojega aktivnega ţivljenja. Komuniciranje znotraj organizacij je neposredno povezano z zadovoljstvom zaposlenih in s tem z organizacijsko klimo. Zadovoljni zaposleni so pri svojem delu uspešnejši in pripomorejo k boljšemu doseganju ciljev organizacij. Podobne ugotovitve veljajo tudi za carinske organizacije. Namen in cilj naloge je analizirati primere iz prakse ter jih povezati s teoretičnimi dognanji, primerjati zaključke raziskovanja primerov in dokazati hipotezo, da je komuniciranje v organizaciji in poslovanju, predvsem v javnem sektorju, pomemben element, ki vodi v uspešnost organizacije oz. podjetja in jo vodilne organizacije in podjetja uporabljajo kot instrument za doseganje še večje uspešnosti organizacije in njenega poslovanja, ter da uspeh posameznih organizacij ni zgolj naključje, temveč premišljen nabor akcij sposobnih in uspešnih vodij in vodstva organizacij, ki se zavedajo, da je etično poslovanje za organizacijo ključnega pomena, ter da na kratki rok neetično ravnanje sicer prinese koristi, ki pa se na dolgi rok izkaţejo za zanemarljive, in da neetično poslovanje organizacij lahko privede do slabega poslovanja, v določenih primerih tudi do propada. Prvi del naloge bo vseboval pregled dosedanjih teoretičnih analiz, mnenja priznanih avtorjev in njihovih spoznanj s področja komuniciranja in etike. Ker pa je komuniciranje zelo širok pojem, se bo naloga opredelila na oţje področje komuniciranja, to je področje notranjega komuniciranja in uporabe etičnega kodeksa v carinski sluţbi. Komuniciranje je stična točka podjetij in organizacij; brez ustrezne komunikacije organizacijska enota teţko uspešno posluje, njihovi rezultati pa se lahko izgubijo v mnoţici drugih, kar je lahko za samo organizacijo in predvsem kader zelo slabo. Tako bo v nadaljevanju diplomske naloge predstavljen tudi etični kodeks zaposlenih, se pravi komuniciranje v povezavi z etiko. Pojem civilizacija označuje specifične tehnološke in duhovne doseţke ter druţbene odnose, ki jih je določena druţba dosegla v času in prostoru. Bistveni steber civilizacije je komuniciranje. Ljudje smo socialna bitja, ki za svoj razvoj potrebujemo medsebojno komuniciranje. Potrebe posameznikov po komuniciranju se med seboj razlikujejo, zato se v druţbi oblikujejo različne interesne skupine, ki druţijo ljudi s skupnimi interesi. O komuniciranju govorimo, kadar ima informacija, ki jo posameznik prejme prek svojih čutil, simbolično vrednost, tj. da se na kaj nanaša in ima določen pomen. Opredeljena je kot proces izmenjave sporočil v socialnem okolju, pri čemer zbuja spoznavno aktivnost, čustvena stanja in vedenja. Komuniciranje je mogoče tudi med enim pošiljateljem in več prejemniki, ne nujno hkrati. V takem primeru govorimo o mnoţičnem komuniciranju, ki ga odlikujeta uporaba mnoţičnih medijev in javna dostopnost. Komuniciranje je dinamični proces, v katerem si vir in prejemnik izmenjujeta svoje vloge, zato je pomembna vloga povratne zveze. Komuniciranje se dogaja v socialnem okolju, v Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 1

8 katerem delujejo tudi številne psihološke spremenljivke (znanje, izkušnje, prepričevanje, vrednotni sistem, čustva, mnenje pomembnih drugih ljudi). Tematika diplomske naloge je komuniciranje v organizacijski enoti, in sicer vpliv organizacijskega komuniciranja na zadovoljstvo zaposlenih, v našem primeru carinikov, v povezavi z etiko, se pravi z uporabo etičnega kodeksa v carinski sluţbi. Ker je komuniciranje širok pojem, se bo diplomska naloga nanašala samo na vpliv komuniciranja v organizacijski enoti. Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede communicare in pomeni posvetovati se, razpravljati, vprašati za nasvet. Komuniciranje torej zadeva posredovanje in prejemanje informacij. Komuniciranje je medsebojno izmenjavanje informacij, ki so vsebinske in čustvene narave. Sporočamo svoje misli in svoje občutke. Sogovornik ta sporočila sprejema in se nanje odziva. Komuniciranje je dvostranski proces, je dajanje, sprejemanje in vračanje sporočil o miselnih vsebinah ter o občutkih in razpoloţenju. Komuniciranje je prenos simbolov, ki so splošno sprejeti s strani skupine. Sprejetost simbolov v skupini pomeni enako pojmovanje simbola pri vsakem posamezniku. Da bi ljudje lahko prenašali informacije, obstajajo določeni simboli, s katerimi je prenašanje informacij sploh mogoče. Simboli morajo biti razpoznavni. Osrednji del in ne edini del komuniciranja je informacija. Namreč če nimamo informacije od kje dobiti, ali pa jo nimamo kam posredovati, komuniciranja ni. Za komuniciranje sta torej vedno potrebna tudi tisti, ki informacijo pripravi in odda, rečemo mu oddajnik in tisti, ki informacijo prejme, rečemo mu prejemnik. Ko govorimo o etiki, se ne moremo izogniti pojmu»morala«. Dejstvo je, da se pojma»etika«in»morala«dostikrat zamenjujeta in imata tudi podoben izvor saj sta obe besedi nekoč pomenili isto ethos (značaj) v stari grščini in mores (morala) v stari latinščini. V slovarju slovenskega knjiţnega jezika je morala: kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica dobrega in slabega; priznavanje, izpolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj; etika pa je: filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; načela o dobrem in zlem; moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu; poklicna etika. Tako lahko enostavno rečemo, da je ETIKA veda o moralnem odločanju in ravnanju, MORALA pa norma (stvarnega) obnašanja v skladu z etiko. Etika je pravzaprav filozofska disciplina ali panoga, ki se ukvarja s tem, kaj je dobro in kaj je zlo. Lahko bi tudi rekli, da je etika teoretična filozofska refleksija o nravnosti oziroma o pojavih, ki so moralno pomembni. Po Sruku (1999, stran 138) se glede na glavni vrsti svojih nalog deli na teoretično in normativno.»če nam prva pojasnjuje, npr. kaj je moralna sodba, druga moralno sodi. Če prva ugotavlja, kaj je moralna Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 2

9 opredelitev, druga moralno opredeljuje. Teoretična etika ali metaetika razglablja o pojmu moralnega principa, normativna etika pa formulira in pojasnjuje moralna načela.«etika je pojem, o katerem so razmišljali ţe v stari Grčiji, v današnjem času pa je etika postala tudi pomemben element poslovanja organizacij in podjetij. Vse uspešne organizacije in podjetja se zavedajo, da je etično poslovanje v očeh odjemalcev zelo pomemben element ter je lahko instrument za doseganje poslovne odličnosti in uspešnosti. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 3

10 2 TEORETIČNE OSNOVE 2.1 KOMUNICIRANJE POJEM KOMUNICIRANJA Pojem komuniciranje je relativno star, saj ga zasledimo ţe pri antičnih filozofih. Pojem»komuniciranje«izhaja iz latinske besede communicare in pomeni posvetovati se, razpravljati, vprašati za nasvet. To pomeni, da se s komuniciranjem izmenjujejo informacije, znanje ter izkušnje med sodelujočimi osebami (Moţina, Damjan, 1994). V bistvu je komuniciranje proces prenašanja sporočil, ki poteka v različnih oblikah na relaciji med sporočevalcem in prejemnikom sporočil preko komunikacijskih kanalov oziroma poti, pri čemer lahko rečemo, da je komuniciranje proces prenašanja informacij z medsebojnim sporazumevanjem. Definicij pojma»komunikacija«oziroma»komunicirati«je veliko, vendar so si med seboj zelo podobne. Kratkih, jedrnatih opredelitev glede bistva komuniciranja je zelo malo, večina avtorjev opisuje bistvo komuniciranja z več stavki ali celo v več odstavkih. Oglejmo si nekaj krajših opredelitev. Lorbek citira Schramma, ki pravi, da komuniciranje»v bistvu obsega izmenjavo misli, občutkov ali razumevanja zaznavanja«, ter Wrighta, ki opredeljuje komuniciranje kot»proces prenosa mnenja med posamezniki. Lipovec meni, da je»komuniciranje oddajanje sporočil tako, da jih prejemnik sprejme, in sprejemanje sporočil«. Moţina pa navaja, da je»komuniciranje proces prenašanja informacij z medsebojnim sporazumevanjem«, saj»se v komuniciranju odvija nek proces vzpostavljanja stikov in oblikovanja vzdušja razumevanja dveh oseb«(moţina, Damjan, 1994). Ugotovimo lahko, da so si definicije zelo podobne, pri čemer skoraj vsi poudarjajo, da gre za določen proces sporazumevanja, katerega bistvo je, da morajo biti osebe, ki med seboj komunicirajo, naravnane tako rekoč na isto valovno dolţino, da bi dosegle namen ali cilj komuniciranja. Komunikacija je bistveni element za obstoj sleherne organizacije. S komuniciranjem se oblikujejo odnosi med člani in med skupinami v organizaciji. Kakovostna in pravočasna informacija je v današnjem poslovnem svetu bistvenega pomena. Informacije se prenašajo s komuniciranjem, zato je le-to ključnega pomena. Komuniciranje je prenos simbolov, ki so splošno sprejeti s strani skupine. Pomembno je, da sprejetost simbolov v skupini pomeni enako pojmovanje simbola pri vsakem posamezniku. Da je prenašanje informacij s strani ljudi sploh mogoče, obstajajo določeni simboli, ki pa morajo biti tudi razpoznavni. Torej je komunikacija proces, v katerem vsi udeleţenci sprejemajo, pošiljajo in interpretirajo sporočila oz. simbole, ki so Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 4

11 povezani z določenim pomenom. Je vedno dvosmeren proces, saj je povezana s sočasno medsebojno zaznavo in hkratno medsebojno izmenjavo sporočil. Komunikacija nam omogoča usklajevanje mnenj, doseganje različnih ciljev, pa tudi vzpostavljanje, vzdrţevanje in spreminjanje medosebnih odnosov. Čeprav je veščina komuniciranja najpomembnejša izmed vseh, ki jih ljudje sploh imamo, se je le malokdaj načrtno učimo. Pošiljanje sporočil je učinkovito kadar: je sporočilo razumljivo, pošiljatelj mora biti vreden zaupanja, pomembna je povratna informacija (feedback) o tem, kako je sporočilo vplivalo na prejemnika. Komunikologija je veda, ki se ukvarja s komunikacijo občil, ţurnalistično, organizacijsko, javno, skratka mnoţično komunikacijo. Interpersonalna komunikologija je veda, ki se ukvarja s primarno, to je neposredno komunikacijo med ljudmi. Komuniciranje ima v človeški druţbi več funkcij: omogoča zasebne, poslovne ali kakršne koli odnose med ljudmi in med deli druţbe, omogoča prenos druţbene dediščine, posamezniku omogoča spoznavati in spremljati dogajanje v okolju (Florjančič, Ferjan, 2000, stran 15,16) VRSTE IN NAČINI KOMUNICIRANJA Lahko rečemo, da se kakršne koli delovne aktivnosti v organizaciji ali izven nje praviloma začnejo ali končajo z raznimi oblikami komuniciranja. Na splošno bi dejali, da razne oblike komuniciranja potrebujemo za: dajanje ali dobivanje informacij, medsebojno izmenjavo podatkov, mnenj, vzdrţevanje poslovnih, trţnih stikov, delovanje in prenos idej, zamisli, rešitev, začenjanje, razvoj in končanje nekega dela; nabavo, prodajo, pogodbe pregled, usmerjanje in usklajevanje trţnih poslov, dejavnosti, reševanje tekočih in potencialnih problemov, raziskovalne namene (Moţina, Damjan, 1994, stran 85). Poznamo različne vrste komuniciranja, kot so verbalno in neverbalno komuniciranje, pisno in govorno komuniciranje, trţno oziroma marketinško komuniciranje, etično Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 5

12 komuniciranje, osebno in medosebno komuniciranje, komuniciranje znotraj organizacij in komuniciranje organizacij z okoljem ter drugo. Pomen komuniciranja organizacij z okoljem in komuniciranje znotraj organizacij so najprej spoznale dobičkonosne organizacije, šele kasneje so se pomena komuniciranja začele zavedati tudi organizacije javne in drţavne uprave. Šele na podlagi meritev rezultatov svojega dela skozi stopnjo zadovoljstva uporabnikov njihovih storitev je pričelo komuniciranje v nedobičkonosnih organizacijah zlasti v javni in drţavni upravi dobivati na pomenu. Komuniciranje zajema vsa sredstva in metode, s katerimi ljudje prenašamo informacije. Psihologi komunikacijo opredeljujejo na neverbalno in verbalno. Med verbalno komuniciranje prištevamo govorno ali pisno komuniciranje, med neverbalno pa prištevamo govorico telesa, intonacijo govora in dejavnike okolja, v katerem komunikacija poteka. Neverbalna komunikacija ima bogato semantiko. Toda neverbalni simboli imajo lahko več pomenov. Neverbalna komunikacija je primerna za področje odnosov, manj pa za jasno izraţanje vsebine. Pri neverbalnem komuniciranju je po mnenju psihologov bolj aktivna desna moţganska polovica. Verbalna komunikacija ima kompleksno sintakso, a pomanjkljivo odnosno semantiko. Pri verbalnem komuniciranju je bolj aktivna leva moţganska polovica. Z njo odkrivamo pravila in zakonitosti, mislimo v besedah, analiziramo stvari in jih poimenujemo. Najpogostejši način komuniciranja je govorno komuniciranje. Proces človekovih govorjenih (in tudi napisanih) besed ter besednih zvez je tesno povezan s človekovim načinom mišljenja. Ljudje namreč svoje misli posredujemo z govorico (Florjančič, Ferjan, 2000). Najpogostejše je besedno komuniciranje (ustno ali pisno). Nebesedne komunikacije se izraţajo z gibi telesa, z besedno intonacijo, načinom oblačenja ali s signali (npr. semafor). Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije in avdiovizualnih sredstev so se moţnosti elektronske komunikacije močno razširile. Telefonske naprave s številnimi funkcijami za posredovanje in sprejemanje sporočil v realnem času ali z zamikom, faks, elektronska pošta, internet itd., omogočajo hitro in enostavno pošiljanje, sprejemanje, shranjevanje in iskanje sporočil po različnih kriterijih. Posamezniki lahko uporabljajo več različnih sredstev komuniciranja, kar prispeva k boljši obveščenosti, hkrati s tem pa se pojavlja nevarnost izgubljanja informacij, napačnih razlag, zadrţevanje informacij ipd. Informacije lahko potujejo po formalni organizacijski strukturi, lahko pa tudi po neformalnih poteh, zato lahko komunikacije delimo na formalne in neformalne. Komunikacijske poti so lahko vertikalne in horizontalne, notranje in zunanje, direktne in informativne. Vertikalna komunikacija poteka po hierarhični lestvici, horizontalna komunikacija poteka med organizacijskimi enotami iste hierarhične ravni, notranje komunikacije so znotraj upravne organizacije, zunanje pa prihajajo iz okolja. Direktivna informacija izraţa avtoriteto dajalca informacije in usmerja delovanje sprejemnika, informativna komunikacija pa ima zgolj naravo obvestila in ne zahteva sprejemnikove dejavnosti (Brejc, 2000). Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 6

13 2.1.3 KOMUNIKACIJSKI PROCES Pogoji, da proces komuniciranja lahko poteka, so: oddajnik, sprejemnik, sporočilo in komunikacijski kanal. ODDAJNIK ODPOSLANO SPOROČILO SPREJEMNIK KOMINUKACIJSKI KANAL Slika 1: Elementi komunikacijskega procesa Da komunikacija lahko poteka, morajo biti prisotni vsi elementi komunikacijskega sistema. Pogoji morajo biti prisotni v časovnem intervalu, v katerem naj bi proces komunikacije potekal; lahko so prisotni hkrati ali ne. Obstaja tudi moţnost, da komunikacijski kanal poslano sporočilo shrani za določeno časovno obdobje, tako da ga sprejemnik sprejme z določenim časovnim zamikom. Oddajnik je oseba ali naprava, ki proizvaja in ali oddaja sporočila. Pri tem mora upoštevati določena pravila komuniciranja, da bi s procesom komunikacije dosegla svoj namen: sporočilo mora biti razumljivo, da bo sprejemnik natančno vedel, kaj mu oddajnik ţeli z njim povedati; oddajnik mora vedeti, kaj ţeli doseči s sporočanjem; razumeti mora tiste ljudi, katerim sporočilo posreduje, ker so ljudje različni in na isto sporočilo različno reagirajo, zato mora oddajnik ljudi opozoriti in jih razumeti; hkrati mora oddajnik opazovati tudi lastno ravnanje v procesu komuniciranja. Sprejemnik je oseba (sprejemalec) ali naprava, ki ji je sporočilo namenjeno in ki sporočilo sprejme. Njegov odnos do sporočila je lahko različen: odklonilen, ker oddajnik ni bil dovolj prepričljiv in se sprejemnik ni ogrel za sporočilo; nezainteresiran, ker sprejemnik ni dobil dovolj podatkov in sploh ni pokazal nobenega zanimanja za sporočilo; nevtralen; Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 7

14 zainteresiran, sprejemnik je zavzet za sporočilo, ki ga je tudi prevzel. Prav tako, kot mora imeti oddajnik sposobnost oddajanja, mora sprejemnik imeti sposobnost sprejemanja sporočil, da bi bila komunikacija sploh mogoča. Sporočilo vsebuje dejstvo, mnenje, ţeljo, skratka nekaj, kar oddajnik ţeli prenesti sprejemniku. Izraţeno je z besedami, gibi ali drugačnimi znaki, zato sporočilo pogosto imenujemo kar signal. Biti mora razumljivo, da bo sprejemnik natančno vedel, kaj ţeli oddajnik povedati. Polega tega ne sme vsebovati nepotrebnih fraz in odvečnih besed, ker s tem samo obremenjujemo komunikacijski kanal. Komunikacijski kanal je pot, po kateri sporočilo potuje od oddajnika k sprejemniku. To so lahko telefonske linije, pisma, neposredni stiki in podobno. Šele potem, ko se oddajnik zaveda priloţnosti komuniciranja, izbere način, kako bo komuniciral: ustno, pisno, kombinirano ustno in pisno ali kako drugače. Izbrati mora tisto obliko, ki bo ustrezala sprejemniku in še trem dejavnikom: stroškom komuniciranja, porabljenem času in učinkovitosti posameznih vrst komuniciranja. Vendar so tehnično komunikacijski kanali sicer lahko vzpostavljeni, pa organizacijsko ne obstoje. V organizacijskem smislu nastane komunikacijski kanal šele s komunikacijo (Moţina, Damjan,1994, stran 5, 6). S komuniciranjem v nekem komunikacijskem kanalu nastajajo med ljudmi, ki v njej sodelujejo, določena razmerja. V najbolj preprostem komunikacijskem sistemu nastaja s komunikacijo razmerje med oddajnikom in sprejemnikom, ki zaradi sodelovanja stopata v medsebojni odnos, ki sproţa in zahteva komuniciranje. Komunikacije lahko potekajo na različne načine oz. smeri med istimi in različnimi komunikacijskimi krogi, vendar imajo ne glede na to komunikacije vedno enosmeren ali dvosmeren tok. Imenujemo jih enosmerne in dvosmerne komunikacije. Enosmerne komunikacije so takrat, ko sporočilo potuje le v eno smer, se pravi od oddajnika k sprejemniku. Enosmerne komunikacije so hitrejše in cenejše, pomembno pa je tudi, da so takšna sporočila kratka, jasna, dobro razumljiva in direktna. V bistvu so enosmerne komunikacije primerne za enostavna sporočila, ki ne predstavljajo dvoumja in nerazumevanja. Ker te informacije potujejo hitreje kot dvosmerne, dajejo videz večje urejenosti, saj se pri dvosmernih ţe pojavijo razne razprave, vprašanja in prekinitve, kar pa daje precej neurejen videz. Dvosmerne komunikacije so sestavljene in bolj zahtevne, saj mora sprejemnik sporočilo oddajnika razumeti in hkrati biti pripravljen in sposoben na povratno reakcijo. Pri tem mora seveda poznati potrebe, interese in čustva ljudi. Je komuniciranje, ki poteka od pošiljatelja sporočila do prejemnika in povratno nazaj od prejemnika do pošiljatelja. Prednost takšnega komuniciranja je v tem, da je proces komuniciranja sklenjen, kjer pošiljatelj dobi od prejemnika povratne informacije, prav tako lahko v primeru, da prejemnik sporočila ni razumel, pošiljatelj sporočilo dopolni in popravlja v tistih delih sporočila, ki mu niso dovolj jasni ali se z njimi v celoti ne strinja. Slaba lastnosti dvosmernega komuniciranja pa je, da je prenos sporočil počasnejši, kar ima za posledico povečanje stroškov za komuniciranje. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 8

15 O komuniciranju govorimo, kadar ima informacija, ki jo posameznik prejme preko svojih čutil, simbolično vrednost, tj. da se na kaj nanaša in ima določen pomen. V Mansteadovi in Hewstonovi Enciklopediji socialne psihologije (1995) je opredeljena kot proces izmenjave sporočil v socialnem okolju, pri čemer zbuja spoznavno aktivnost, čustvena stanja in vedenja. Komuniciranje je mogoče tudi med enim in več prejemniki, ne nujno hkrati. V takem primeru govorimo o mnoţičnem komuniciranju, ki ga odlikujeta uporaba mnoţičnih medijev (npr. radia, TV, časopisov, revij, interneta) in javna dostopnost. Komuniciranje je dinamičen proces, v katerem si vir in prejemnik izmenjujeta svoje vloge, zato je pomembna vloga povratne zveze. Komuniciranje se dogaja v socialnem okolju, v katerem delujejo številne psihološke spremenljivke (znanje, izkušnje, prepričanja, vrednotni sistemi, čustva, mnenje pomembnih drugih ljudi ipd.) (Malešič, Hrvatin, Polič, 2006, stran 10) METODE IN TEHNIKE KOMUNICIRANJA Metode in tehnike komuniciranja nam nudijo razne oblike komuniciranja, ki se jih najpogosteje posluţujemo predvsem pri izvajanju v procesnih funkcijah managementa. Uporabnost določene metode in tehnike komuniciranja je odvisna od različnih faktorjev: področja uporabe, števila ljudi, kateri sodelujejo v komuniciranju, vrste informacij, katere posredujemo ali zbiramo, pomembnost arhiviranja podatkov. Najbolj tipične metode so (Moţina, Florjančič, 1990, stran 15): delegiranje: pomeni prenos zadolţitev na drugo osebo s prepričanjem, da bodo zadolţitev v redu opravili; predavanje: je sestanek, kjer predavatelj zbrani skupini govori o temi, ki je poslušalcem še neznana; govorništvo: je jasno, precizno in logično ter prepričljivo izraţanje pred večjim številom ljudi. Ta metoda je za marsikoga nepremostljiva ovira, čeprav se je moramo večkrat posluţevati; poučevanje: je metoda prenašanja znanja. Ta metoda je potrebna vsakemu delavcu, ker je ena izmed njegovih glavnih dolţnosti, da prenaša znanje na druge; diskusija: je metoda skupnega reševanja problema v poslovnem, druţbenem ţivljenju, pri sodelovanju in odločanju v samoupravnem sistemu; pisanje poročila: je tehnika, ki je gotovo koristna za vse vodilne delavce. Poročilo mora biti napisano kratko, jasno, pregledno, brez nepotrebnih fraz in besedičenja; Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 9

16 intervju: je tehnika, ki jo najpogosteje, skoraj večkrat dnevno uporabljamo. Je načrten organiziran in neposreden pogovor med dvema osebama; analiza problema: je tehnika, ki je na eni strani povezana z odločanjem in postavljanjem ciljev pri delu, po drugi strani pa s kreativnostjo in sodelovanjem subjektov. Običajno menimo,a je problem analiziran takrat, ko ima na razpolago vsa dejstva, ki so potrebna, da izberemo pravilno rešitev (Florjančič, Ferjan, 2000, stran 75) OVIRE PRI KOMUNICIRANJU Načeloma se v vseh fazah komunikacijskega procesa pojavijo motnje, ki imajo za posledico pri prenosu izgubo informacij oz. sporočila med oddajnikom in sprejemnikom. Pri tem lahko v določenih primerih pride tudi do izgube dela sporočila, sporočilo izgubi pomensko vsebino ali pride do različnih vrst popačenj. Do motenj lahko pride kjer koli tako pri oddajniku ali pri sprejemniku ali pa v samem komunikacijskem kanalu. Motnje so lahko naslednje: sprejemnik nima interesa za sporočilo, vseh sporočil ne more dekodirati, ker jih je preveč, sporočilo je preobseţno, sprejemnik sprejema v tistem trenutku zanj najpomembnejša sporočila, sprejemnik sporočilo sliši delno ali pa ga sploh ne sliši, sprejemnik ne dojema oddajnikovih besed, sprejemnik pripisuje sporočilom drugačen pomen kot oddajnik. Motnjam se je načeloma zelo teţko izogniti, obstaja pa nekaj načinov, kako jih omiliti ali omejiti, da bi dosegli svoj namen. Ene izmed moţnosti za omejitve so na primer ponavljanje sporočila, šifriranje sporočila, kombiniranje sporočila (poleg pisnega še ustna razlaga povratne informacije) ali s selekcijo sporočila. Motnje pri komuniciranju v organizaciji Na področju uspešnega komuniciranja strokovnjaki ocenjujejo, da je za uspešno komuniciranje predpogoj, da spoznamo ovire, ki obstajajo tako v organizaciji kot pri posameznikih. V osnovi lahko raznovrstne ovire razdelimo na tiste, ki izvirajo iz organizacije, tako imenovane organizacijske ovire, in na tiste, ki izvirajo iz posameznika, tako imenovane individualne ovire. Vsekakor pa se, tako organizacijske kot individualne ovire, pri komuniciranju med seboj prepletajo. V organizacijah po navadi prihaja do ovir pri komuniciranju zaradi motenj, katere imajo značaj: pomanjkljivost organizacijske strukture, psihološko stanje udeleţencev med komunikacijskim procesom, napake udeleţencev med procesom komuniciranja. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 10

17 Prva takšna organizacijska ovira je organizacijska struktura. Komunikacijske teţave nastopijo skoraj vedno takrat, kadar eden od udeleţencev komunikacijskega procesa zavzema višji poloţaj kot drugi. Več kot ima organizacija organizacijskih ravni in dlje kot je sprejemnik sporočila od oddajnika sporočila, teţje je uspešno komunicirati oziroma pošiljati sporočila. Naslednja organizacijska ovira je strokovna specializacija. Medtem ko postaja znanje vedno bolj specializirano, strokovnjaki na številnih področjih oblikujejo svoj ţargon ali okrajšave in si s tem poenostavijo medsebojno komunikacijo. Teţave pa nastanejo, ko so pri takšni komunikaciji prisotni ljudje iz drugih področij dela, bodisi iz iste ali pa iz druge organizacije. Tako imenovana različnost ciljev je naslednja organizacijska ovira za uspešno komuniciranje. Po navadi gre za to, da imajo vodstvo neke organizacije in zaposleni v njej različne cilje. Prav zaradi tega mnogokrat prihaja do neodobravanja odločitev, nezadovoljstva in nerazumevanja. Statusni odnosi oziroma status posameznika je lahko velika ovira za uspešno komuniciranje, ker se pogosto uporablja za izoliranje vodstvenih delavcev od stvari, ki jih ne ţelijo slišati, in ker vpliva na obseg ter vrsto informacij, ki jih podrejeni pošilja navzgor oziroma nadrejeni navzdol. Jasno je, da to oviro močneje občutimo pri močnejši hierarhiji. Med pomembnimi organizacijskimi ovirami so tako imenovane individualne ovire. Posamezniki v vsakodnevnem komuniciranju včasih uporabljajo besedne zveze ali fraze, ki niso vsem jasne, so zamegljene ali celo absurdne. Takšne teţave v komunikaciji povzročajo individualne ovire, med katere teoretiki prištevajo nasprotujoče si predpostavke, semantiko, to je preučevanje načinov uporabe besed in njihovih simbolnih pomenov, čustva in spretnost komunikacije ORGANIZACIJSKO KOMUNICIRANJE Predhodno so bile v nalogi omenjene številne teorije oz. definicije glede komuniciranja, pri čemer se zaključki mnogih avtorjev, ki so se ukvarjali s področjem komuniciranja, niso bistveno razlikovali. Tako lahko govorimo o komuniciranju kot procesu sporazumevanja med posamezniki s pomočjo verbalnih in neverbalnih znakov v določenem komunikacijskem kanalu. Organizacijskemu komuniciranju danes pripisujemo pomembno vlogo med organizacijskimi in managerskimi disciplinami. Še posebno pomembno vlogo ima pri upravljanju človeških virov in pri drugih, sodobnejših oblikah upravljanja, kot je denimo upravljanje znanja, drugače znano tudi kot management znanja ali ravnanje z znanjem. Druţba znanja kot logična posledica informacijske dobe namreč vse bolj vpliva na to, kako se posamezni sistemi prilagajajo obstoječim potrebam druţbe v celoti. V ospredje se vse bolj postavlja pomen človeških virov ter njihovih sposobnosti in kompetenc kot konkurenčne prednosti organizacije, v skladu s tem pa tudi znanja kot osnove za oblikovanje in razvoj slednjih. Vse študije teţijo k temu, da se pri zaposlenih pridobi ţeleno visoko motivirano podporo organizaciji in njenim ciljem, kar lahko doseţemo s korektno komunikacijo, v kateri razloţimo tudi razloge, zaradi katerih naj bi zaposleni podprli organizacijo in ji bili s tem zvesti. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 11

18 V uspešni organizaciji se ljudje, ki le s to upravljajo, komuniciranju in sporazumevanju med seboj enostavno ne morejo izogniti, če ţelijo uresničiti svoje in organizacijske cilje. Organizacije se preko procesa organizacijskega komuniciranja oblikujejo in hkrati soustvarjajo dogodke v njih in okrog njih. Notranji odnosi v organizaciji prispevajo h komuniciranju med vsemi zaposlenimi in k posredovanju sporočil, ki spodbujajo motivacijo in tako tudi pripadnost organizaciji. Komuniciranje drţi skupaj vse elemente organizacije, kar je osnova uspešne organizacije, posebej pa je pomembno za njeno usklajeno notranje delovanje (interni odnosi), saj uspehi podjetja prihajajo od znotraj. Organizacijsko komuniciranje sestavljajo horizontalno komuniciranje, to je komuniciranje med sodelavci, vertikalno komuniciranje, to je komuniciranje med nadrejenimi in podrejenimi in obratno, ter komuniciranje organizacij z okoljem, torej komuniciranje predstavnikov organizacij z okoljem. Glede na poloţaj hierarhije ločimo vertikalno in horizontalno komuniciranje. Vertikalno komuniciranje pomeni komuniciranje med različnimi hierarhičnimi organizacijskimi ravnmi. Ločimo vertikalno komuniciranje od zgoraj navzdol, ko nadrejeni posredujejo navodila za delo, in od spodaj navzgor, ko podrejeni iščejo informacije in sprašujejo nadrejene. Horizontalno komuniciranje pa poteka med osebami na isti hierarhični ravni, ki je navadno hitrejše in uspešnejše. Horizontalno komuniciranje O horizontalnem komuniciranju govorimo takrat, ko le ta poteka med zaposlenimi v organizaciji na isti hierarhični ravni. Ugotavlja se, da je neformalno horizontalno komuniciranje tisto, ki se med zaposlenimi pojavlja nenačrtovano in ni predpisano s formalno organizacijsko strukturo, ampak je vzrok zanj radovednost, medsebojna privlačnost in socialna interakcija. Izraz potreb zaposlenih po informacijah v organizacijah imenujemo neformalno komuniciranje. Horizontalno komuniciranje poteka v vse smeri v formalnih in neformalnih strukturah vsake organizacije. Udeleţenci tvorijo pri tem komunikacijska omreţja različnih oblik. Izkušnje in raziskave so zgradile precej trdna vodila za izbiranje med oblikami. Horizontalno komuniciranje je vse bolj v pozornosti managerjev, saj bodo s tem načinom posredno vplivali tudi na zadovoljstvo zaposlenih. Horizontalno komuniciranje ima pomembne organizacijske funkcije, in sicer: zagotavlja koordinacijo dela s tem, da zaposlenim omogoča razviti ustrezne medsebojne odnose; zagotavlja način pridobivanja relevantnih in za sodelavce skupnih informacij; je formalni komunikacijski kanal za reševanje problemov med sodelavci; omogoča sodelavcem medsebojno podporo. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 12

19 Vertikalno komuniciranje Funkcioniranje in značaj komuniciranja v delovni organizaciji je predvsem odvisen od razmerja med horizontalnimi in vertikalnimi komunikacijami. Vse je odvisno od medsebojnega razmerja teh dveh, saj lahko pričakujemo, da se bodo negativne karakteristike posameznega komuniciranja dopolnjevale s strani drugega komuniciranja. Ne sme se dopusti, da pride do blokiranja obeh dimenzij komuniciranja ali do razraščanja negativnih karakteristik tako horizontalnega kot tudi vertikalnega komuniciranja. Kadar govorimo o komuniciranju med nadrejenimi in podrejenimi, govorimo o vertikalnem komuniciranju. Pri vertikalnem komuniciranju govorimo o dveh smereh komuniciranja, komuniciranje navzgor in komuniciranje navzdol. Od zaposlenih prihaja komunikacija navzgor in je za vodstvo ključnega pomena. Učinkovita je takrat, kadar je prosta in brez omejitev. Poleg tega, da zaposleni seznanjajo nadrejene s svojimi interesi, je to tudi način, da povedo, katera problematika jih zanima in da komentirajo zadeve, ki so povezane s podjetjem. Zaposleni imajo namreč zelo specifične potrebe po informacijah. Najbolj jih zanima kadrovska in organizacijska politika podjetja, kamor sodijo plače, moţnosti za napredovanje v višje plačilne razrede, tekoče poslovanje organizacije, načrti za prihodnost, informacije, ki so povezane s samim delom organizacije, ter delo v drugih sluţbah (sociologi in psihologi). Naslednjo komunikacijo v organizaciji, ki je ključna za zaposlene, saj prihaja od vodstva, imenujemo komunikacija navzdol. Značilno je, da ta način uporabljajo vodje za pošiljanje informacij zaposlenim, za kar porabijo skoraj polovico svojega časa. Za učinkovito sodelovanje in pripadnost zaposlenih je potrebna njihova dobra informiranost, saj pomanjkanje informacij ali njihova nepopolnost ustvarjata podlago za govorice, nesporazume, predvsem pa nelojalno vedenje. Zaposleni, ki čutijo, da jim informacija ni bila podana ali jim je bila dana nepopolna informacija ali pa celo napačna, bodo dobili vtis, da jih ima vodstvo za nepomembne. To povzroča nezadovoljstvo, nelagodje, zaposleni pa so tudi manj zavzeti in motivirani za delo in ne čutijo pripadnosti organizaciji. Odkrito in pošteno komuniciranje ustvarja med zaposlenimi zaupanje, občutek varnosti in lojalnost, kar organizaciji daje močan značaj in močno pomaga prebroditi obdobja, ko se od zaposlenih zahtevajo dodatni napori in odrekanja. Z rastočo velikostjo organizacije se stopnjuje pomen vertikalnih komunikacij, saj čim večja je organizacija, tem bolj se razvijajo vertikalne komunikacije. Vertikalna komunikacija se stopnjuje tudi, kadar nastopi stopnjujoča delitev dela, kjer potekajo vertikalne komunikacije predvsem od zgoraj in je za njih značilno, da je večji del njih vzpostavljen z normativnim sistemom komuniciranja in da niso osebne, temveč statusne komunikacije. Za posamezne organizacije, kjer stopnjujejo vertikalno komuniciranje, je značilno, da je pretok informacij skop, zato so za uspešno funkcioniranje vertikalnega sistema bistvene tudi horizontalne komunikacije. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 13

20 Komuniciranje organizacij z okoljem V organizacijah vse bolj dozoreva spoznanje, da so usodno odvisne od okolja, v katerem delujejo. Iz okolja dobivajo temeljne elemente in informacije za svoje delovanje, svoje produkte ali storitve pa v okolje tudi prodajajo. Organizacije si zato vse bolj prizadevajo, da bi s pomočjo komuniciranja identificirale vse pomembne elemente okolja, ki bi lahko vplivali na njihovo uspešno delovanje. Pomembno je tudi dejstvo, da velika hitrost sprememb v okolju delovanja organizacij in povečana konkurenca silita organizacije v spoznanje, da je komunikacija z okoljem za uspešno delo le-te velikega pomena. Vsaka organizacija predstavlja odprt sistem, ki deluje v določenem okolju. Zato je značilno, da vanj nenehno prihajajo vplivi in draţljaji iz obkroţujočega okolja, iz nje pa sevajo pobude in akcije za samo vzdrţevanje in prilagajanje okolju. Vse te vplive, draţljaje in pobude, ki prihajajo iz okolja ali iz samega sistema, predstavljajo informacije. 2.2 ETIKA IN ETIČNI KODEKS KAJ JE ETIKA? Etiko opredeljujemo kot seznam načel, opredeljenih v obliki kodeksov, ki učinkujejo kot vodilo ravnanja kaj se šteje v določenem druţbenem okolju za pravilno in kaj za napačno obnašanje in ravnanje (Brejc, 2000, stran 66). V slovarju slovenskega knjiţnega jezika je morala: 1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica dobrega in slabega; 2. priznavanje izpolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj. Etika pa je: 1. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; načela o dobrem in zlem; 2. moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu; poklicna etika. Etika in še posebej etika managementa, poslovna etika in etika organizacij so danes, kot ţe dolgo ne, nadvse aktualna tema. Etika je tesno povezana s kulturo kulturami organizacij, kulturami deţel in tudi kulture so zanimiva tema, še posebej v Sloveniji, na kriţpotju vplivov (Tavčar, 2000). Etika je filozofska disciplina ali panoga, ki se ukvarja s tem, kaj je dobro in kaj zlo. Lahko bi tudi rekli, da je etika teoretična filozofska refleksija o nravnosti oziroma o pojavih, ki so moralno pomembni. Po Sruku (1999, stran 138) se glede na glavni vrsti svojih nalog deli na teoretično in normativno.»če nam prva pojasnjuje, npr. kaj je moralna sodba, druga moralno sodi. Če prva ugotavlja, kaj je moralna opredelitev, druga moralno opredeljuje. Teoretična etika ali metaetika razglablja o pojmu moralnega principa, normativna etika pa formulira in pojasnjuje moralna načela.«etika obstaja ţe od nekdaj, toda kot filozofska disciplina se je prvič pojavila z nastankom Grčije. Etična vprašanja in dileme so večinoma sporne, saj se ukvarjajo z Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 14

21 razločevanjem med dobrim in slabim. Spornost je zaradi tega jasna. Meja med dobrim in slabim pa je zelo teţko razvidna, saj je črta med njima izjemno tanka. Kaj je torej sploh etično vedenje? Za odgovor na to vprašanje je treba najprej natančneje opredeliti etiko. Etika se, kot veda filozofije, primarno ukvarja s teoretskim pojasnjevanjem in kritičnim ocenjevanjem morale, to je z raziskovanjem izvora človeške moralnosti, namenov, kriterijev moralnega vrednotenja in razumevanja smotrov, ciljev, smisla moralnega značaja, obnašanja, delovanja ter samozavedanja posameznikov ter širših druţbenih skupnosti (druţin, organizacij, narodov, nacij, itn.). Morala je kot glavni predmet raziskovanja etike človeški fenomen, saj je le človek tisti, ki lahko postavlja neke vrednote in poda kritiko do drugih ljudi ter v končni fazi tudi do samega sebe. To pa pomeni tudi, da je etika veja aksiologije kot obče teorije vrednot, ki izhaja iz nravne drţe do sveta. Takšna drţa se najde v starogrški besedi ethos in v latinski mores, ki pomenita: bivališče, običaj, navado, značaj. Lahko rečemo, da je etika neke vrste nauk o sprejemljivem načinu skupnega ţivljenja ljudi v njihovem naravnem bivališču (Jelovac, 1998, stran 14,15). V slovarju slovenskega knjiţnega jezika je etika opredeljena kot filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo. O etiki torej govorimo, ko se pogovarjamo o človeških odnosih in o našem odnosu do soljudi. Lahko rečemo, da etična načela pravzaprav usmerjajo moralno delovanje. Ni skrivnost, da je neetično vedenje prisotno v vsakdanjem ţivljenju (laţ, kraja, oškodovanje ), toda ko takšno vedenje in ravnanje postane preveč razširjeno, lahko zelo škodljivo vpliva na delovanje (tudi ekonomsko) druţbe. Povsod na svetu obstajajo etični sistemu, ki postavljajo ločnico med dobrim in zlim, zato je etika univerzalna in lastna celemu človeštvu (Jaklič, 1996, stran 80). Toda kljub temu neka globalna etika ne obstaja, saj se razlikuje med narodi in se spreminja s časom. Zaradi tega enotne definicije etike skoraj ni mogoče napisati. Etično vedenje je v precejšnji meri odvisno od naslednjih dejavnikov: posameznikovega odnosa, pogleda organizacije, kjer posameznik deluje, pravne interpretacije in širše druţbene definicije Imamo razne zanimive razlage etike, pri čemer ena izmed njih etiko opisuje kot umetnost delanja pravih stvari. V skladu s to razlago etično začnemo delovati in ravnati takrat, ko delamo prave stvari. Začne se z našimi občutki, konča pa s tem, kako se odzovejo drugi. Tu izhaja tudi razlika med etiko in moralo. Etiko definira kot javno, splošno in skupno dogovorjena pričakovanja. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 15

22 Ko v sedanjem času poslušamo vladne razprave, lahko ugotovimo naslednje: ţe samo omenjanje besede etika v takšnih krogih vzbudi spomin na nekaj, kar je v bistvu najpomembnejše za človeško usodo in njegovo ţivljenje, a je v realnem ţivljenju povsem odsotno. Sama beseda etika se uporablja v akademskih raziskavah, danes pa je postala ţe modna muha, s katero se pridobiva privrţence. Etika je izgubila pravi pomen, ki ga je imela nekoč v stari Grčiji, oziroma v časih, ko sta etika in morala še igrali pomembni, če ţe ne kar najpomembnejši vlogi pri sooblikovanju javnega ţivljenja v drţavi (povzeto po Etika se ţe od samega začetka sooča s teţavo, kako najti splošno veljavno merilo, pravilo ali določilo, s katerim bi se dalo ločiti dobro od zla. Grški filozof Zenon je vpeljal pojem kriterija, kar je predstavljalo temelj za nadaljnji razvoj teorije etike in morale. Kriterij namreč predstavlja tisto merilo, načelo, po katerem se nekaj ali nekdo klasificira, ocenjuje in odloča z moralnega vidika. V moralni praksi in etični teoriji so kriteriji sredstvo razločevanja dobrega od slabega, sprejemljivega od nesprejemljivega, poštenega od nepoštenega, pravilnega od napačnega. Kriteriji so torej kazalec moralnih principov, saj omogočajo orientacijski okvir v moralnem obnašanju posameznikov in skupin. Če ne bi bilo resničnih kriterijev, potem bi bilo vsako moralno ocenjevanje čista improvizacija, naključje in samovolja. Brez meril ni vrednot, brez vrednot pa ni morale. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da so razlike v moralnih standardih in etičnih sistemih posledica različno opredeljenih kriterijev v posameznih druţbah, kulturah (povzeto po tistim, kar zakoni izrecno prepovedujejo, in tistim, kar izrecno dovoljujejo, je prostrano sivo področje, kjer se lahko dogaja marsikaj neetičnega. Oţenje tega področja s podrobnejšim obveznim normiranjem bi utesnjevalo svobodo delovanja ljudi. V tem sivem področju je vsak človek, tudi poslovneţ, sam s svojo presojo in svojo vestjo. Odločanje med etičnim in neetičnim, poštenim in nepoštenim, pravičnim in nepravičnim v poslovnem delovanju zato ni nikdar črno-belo. Za vsako zadevo in v vsakih okoliščinah je na ramah poslovnih ljudi mnogokrat teţka odločitev: kako trdo ali popustljivo velja slediti posameznim vrednotam? Zato tudi ni ne popolnoma etičnega in ne popolnoma neetičnega poslovnega delovanja (Moţina, Tavčar, Zupan, Kneţevič, 2004).«Zakaj etična načela? Krepijo ugled institucije in posameznika, prispevajo k učinkovitosti delovanja, prispevajo k kvalitetnemu demokratičnemu vodenju, imajo pomembno usmerjevalno in uporabniško funkcijo. Razseţnosti etike v svetovnem merilu: varovanje človekovih pravic, Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 16

23 boj proti korupciji, etične volitve, etično lobiranje, aktivnost Sveta Evrope, dejavnost Evropske unije, aktivnost Zdruţenih narodov, ureditev v Sloveniji JAVNI SEKTOR IN ETIČNI KODEKS Drţavljani načeloma zaupamo uradništvu in oblasti, kako je pa to naše zaupanje zlorabljeno v smislu neizpolnjevanja dolţnosti in zašite pravic drugih, pa je bistvo etike v javni upravi. V spremenjenem druţbenopolitičnem, druţbenogospodarskem in druţbenosocialnem sistemu je pričakovati tudi pri nas novo kvaliteto ţivljenja in bolj demokratične druţbene odnose, predvsem pa bolj kulturne in humane odnose med ljudmi in tistimi sistemi, ki nudijo ljudem predpisane usluge in storitve, in ki morajo pri tem upoštevati človekovo osebnost in dostojanstvo. Takšnim prizadevanjem morajo slediti predvsem tiste institucije in ustanove, ki opravljajo dela javnega pomena in ki nudijo svoje storitve najširši druţbeni populaciji, npr. razni zavodi in ustanove, predvsem pa drţavni oziroma upravni organi, ki so pooblaščeni, da uresničujejo pomembne človekove interese. Prav drţavni oziroma upravni organi so na podlagi zakona pristojni odločati o pravicah, obveznostih in drugih pravnih koristih strank v postopkih. Prav ti organi so dolţni opravljati svoje delo etično in moralno odgovorno, do ljudi oziroma strank v postopku pa nastopati tako, da jih ne podrejajo, omalovaţujejo in ne spravljajo v neenak poloţaj. Zaradi tega je potrebno sprejeti posebna pravila, namenjena njihovemu ravnanju in odnosu do druţbe in strank v postopku (Boštic, 2000, stran 8). Pojma morala in etika predstavljata moralne vrednote in moralno integriteto človeka kot posameznika in kot subjekta v druţbi v odnosu do soljudi in do druţbenega okolja. Etika vključuje način ravnanja oziroma obnašanje človeka do sočloveka, ustvarja primerne medsebojne odnose v druţbi ter ustvarja in plemeniti konvencije ravnanja v druţbi. Moralno in etične norme predstavljajo večjo skladnost pri ravnanju ljudi kot pravno predpisane norme (Boštic, 2000, stran 16). Javni sektor je zelo širok in zajema vse organe, katerih delovanje je v javnem interesu, in sicer: Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 17

24 organe drţavne uprave in druge drţavne organe (drţavni zbor, drţavni svet, ustavno sodišče, računsko sodišče, varuha človekovih pravic, pravosodne organe ), uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (občinske uprave), organe javne uprave (javne zavode, javni gospodarski zavodi, javne agencije ). Organi drţavne uprave delujejo pod okriljem vlade ter za njo pripravljajo predloge zakonov, podzakonskih aktov in drugo. Izvršujejo zakone in druge predpise, ki jih sprejema drţavni zbor, med drugim tudi ratificirane mednarodne pogodbe, drţavni proračun, podzakonske predpise in druge akte vlade. Po vstopu Slovenije v EU pa organi drţavne uprave izvršujejo tudi akte, ki so jih sprejeli organi EU. Ena izmed prioritet večine drţavnih organov je tudi opravljanje inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov in zakonov. Javni usluţbenski sistem Javni usluţbenski sistem, to so skupna načela in druga skupna vprašanja sistema javnih usluţbencev, razen sistema plač v javnem sektorju, v Sloveniji ureja Zakon o javnih usluţbencih (ZJU). Pri sprejemanju ZJU je zakonodajalec sledil standardom, ki so se razvili v evropskem pravu in jih drţave članice Evropske Unije upoštevajo pri oblikovanju pravnih ureditev javnih usluţbencev. Ti standardi zahtevajo od posameznih nacionalnih ureditev, da vzpostavijo takšen sistem uprave, ki bo deloval po načelih kakovosti in učinkovitosti. Zavzemajo se za pribliţevanje javne uprave uporabnikom z vzpostavljanjem javnega in odprtega delovanja, za smotrno organizacijo dela v upravnih organizacijah in učinkovito upravljanje s človeškimi viri, za vzpostavitev takšnega sistema, ki bo omogočal razvijanje strokovnosti kadrov in polno odgovornost pri opravljanju delovnih nalog, ter za vzpostavitev učinkovitega notranjega in zunanjega nadzora nad delovanjem sistema. Tradicionalno opredeljevanje usluţbenskega razmerja kot enostranskega javnopravnega razmerja izhaja iz stališča, da se sluţba v drţavi ne more enačiti s sluţbo pri zasebnem delodajalcu. Drţava nastopa v usluţbenskih razmerjih iz pozicije suverena, ki poleg tega, da podeljuje pooblastila za odločanje v upravnih zadevah, ureja tudi pravice in obveznosti javnih usluţbencev, ki izhajajo iz opravljanja upravne dejavnosti kot njihovega poklicnega dela. Razvoj upravnih sistemov v zadnjih dvajsetih letih je vplival tudi na zaposlitveni reţim v javni upravi. Zaradi krčenja področij, kjer je potrebna intervencijska vloga drţave, in umika drţave s posameznih področij s procesi privatizacije in deregulacije, je prišlo do izločitve velikega števila zaposlenih v javni upravi iz javnopravnega reţima v zasebnopravni reţim. Tudi uvajanje prilagojenih managerskih metod in tehnik, značilnih za zasebni sektor, v sistem upravljanja javnega sektorja, je vplivalo na zaposlitveni reţim v javni upravi: sistem plač, uvajanje fleksibilnejših oblik zaposlovanja, struktura delavskega predstavništva in kolektivnega dogovarjanja, decentralizacija, ipd. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 18

25 Zakon o javnih usluţbencih (ZJU) definira javne usluţbence kot posameznike, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju, pri čemer loči uradnike od drugih javnih usluţbencev (t. i. strokovno-tehničnih javnih usluţbencev). Uradniki so javni usluţbenci, ki v organih opravljajo javne naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali z varstvom javnega interesa. Delovna mesta, na katerih omenjena dela opravljajo, so uradniška delovna mesta. Strokovno-tehnični javni usluţbenci pa opravljajo spremljajoča dela na področju kadrovskega in materialno finančnega poslovanja, tehnična in podobna dela, ki so potrebna za nemoteno izvajanje javnih nalog. Funkcionarji v drţavnih organih in upravah lokalnih skupnosti (ministri, predstojniki vladnih sluţb in organov v sestavi, ţupani) niso javni usluţbenci. Delodajalec je pravna oseba, s katero je javni usluţbenec v delovnem razmerju. V drţavnem organu je to Republika Slovenija, v upravi lokalne skupnosti pa lokalna skupnost. V imenu delodajalca nastopa predstojnik, ki so mu zaupane naloge v zvezi z odločanjem o zaposlovanju in drugih zadevah upravljanja s človeškimi viri. Kadrovsko odločanje je torej v domeni upravnih managerjev, funkcionarjem pa so pridrţane odločitve splošnega pomena (npr. določanje skupnih izhodišč za sistemizacijo). Kodeks ravnanja javnih usluţbencev je dokument, ki velja za vse javne usluţbence. To so, kot pravi kodeks, osebe, ki so zaposlene pri drţavnih organih, upravah samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega prava, ki preteţno izvajajo upravne naloge. Sprejela ga je Vlada Republike Slovenije v začetku leta 2001 na podlagi predloga Sveta Evrope. Je sestavni del načel izvrševanja javnih nalog od trenutka, ko javni usluţbenec potrdi, da je bil z njim seznanjen, vsak javni usluţbenec pa je dolţan storiti vse potrebno, da se ravna po določbah kodeksa. Namen kodeksa je opredeliti načela opravljanja javnih nalog, po katerih se morajo ravnati javni usluţbenci, sluţi pa naj tudi kot pripomoček javnim usluţbencem za uresničevanje navedenih standardov. Kodeks uvaja številne zapovedi ravnanja, ki ustrezajo liku etičnega drţavnega uradnika. Na prvo mesto med njimi uvršča zahtevo, da mora opravljati javni usluţbenec javne naloge na podlagi in v mejah ustave, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, zakonov in podzakonskih predpisov, častno in v mejah kodeksa ter spoštovanja človekovega dostojanstva. Vsak javni usluţbenec je dolţan ravnati v skladu s kodeksom, zato je zelo pomembno, da je z njim dobro seznanjen. Pomembno pa je tudi, da v primeru morebitne dileme, kako ravnati v etičnem smislu, javni usluţbenec poišče pomoč pri svojem predstojniku. Vse določbe kodeksa so tudi del pogojev za zaposlitev javnega usluţbenca, njegova kršitev pa ima lahko za posledico uvedbo disciplinskega postopka zoper domnevnega kršitelja. Načela izvrševanja javnih nalog v sistemu javnih usluţbencev so v ZJU urejena v dveh delih. V prvem delu so navedena skupna načela sistema javnih usluţbencev, v drugem delu pa tudi načela, po katerih naj bi ravnali le javni usluţbenci v drţavnih organih in Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 19

26 upravah lokalnih skupnosti. Ta načela je potrebno šteti med temeljne sestavine etičnega kodeksa javnih usluţbencev. Vsebino etosa v javni upravi opredeljujejo besede poštenost, nepristranost, pravičnost, odgovornost ipd. Etični kodeks, katere koli profesionalne dejavnosti, sestavljajo pravila, ki jih določena profesionalna skupina oblikuje kot kriterij ravnanja in obnašanja. Etična pravila so odsev druţbene stvarnosti v zavesti posameznika. Nastanejo s procesom internalizacije, v katerem se zunanja druţbena pravila pretvarjajo v lastna načela. Etična načela povezujejo tiste, ki skupaj delajo, zato etični kodeks na posamezne poklicne skupine deluje povezovalno, saj temelji na skupnih vrednotah (Brejc 2000, stran 69). Skupna načela sistema javnih usluţbencev so: Načelo zakonitosti določa javnim usluţbencem, da izvršujejo javne naloge na podlagi in v mejah ustave, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, zakonov in podzakonskih predpisov. Načelo strokovnosti tvori celoto z načelom zakonitosti in zapoveduje javnim usluţbencem, da izvršujejo javne naloge strokovno, vestno in pravočasno. Pri svojem delu morajo ravnati po pravilih stroke in se v ta namen stalno usposabljati in izpopolnjevati, pri čemer pogoje za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zagotavlja delodajalec. Načelo uvaja konkurenčnost med javnimi usluţbenci in jih spodbuja k stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju in usposabljanju, kar zagotavlja uporabnikom javnih storitev kvalitetnejše obravnavanje. Načelo častnega ravnanja, po katerem mora javni usluţbenec ravnati pri izvrševanju javnih nalog častno, v skladu s pravili poklicne etike, zagotavlja uporabnikom spoštljivejše obravnavanje. Načelo zaupnosti zapoveduje javnim usluţbencem varovanje tajnih podatkov, ne glede na to, kako so jih izvedeli. Načelo je izvedeno iz narave izvrševanja nalog v javnem interesu ter iz standarda lojalnosti zaposlenih do delodajalca. Načelo odgovornosti za rezultate sili javne usluţbence, da kakovostno, hitro in učinkovito izvršujejo zaupane javne naloge, in vzpostavlja odgovornost za rezultate njihovega dela. Načelo dobrega gospodarjenja uvaja tudi na področje javne uprave princip dobrega gospodarjenja, ki je značilen za zasebni sektor. Javni usluţbenec mora gospodarno in učinkovito uporabljati javna sredstva, s ciljem doseganja najboljših rezultatov ob enakih stroških oziroma enakih rezultatov ob najniţjih stroških. Načelo varovanja poklicnih interesov izhaja iz neodvisnega delovnega statusa javnega usluţbenca in ga ščiti pred vsakršnimi posegi v njegovo delo, ki je opravljeno v skladu s predpisi. Tako mora delodajalec omogočiti plačano pravno pomoč javnemu usluţbencu ali nekdanjemu javnemu usluţbencu, zoper Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 20

27 katerega je uveden kazenski ali odškodninski postopek pri izvrševanju javnih nalog, če oceni, da so bile te javne naloge izvršene zakonito in v skladu s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja. Poleg navedenih skupnih načel morajo v drţavnih organih in upravah lokalnih skupnosti upoštevati tudi naslednja načela: Načelo javnega natečaja zapoveduje za uradnike obvezen izbirni postopek preko javnega natečaja, razen v primerih, ko je z zakonom drugače določeno. V postopku javnega natečaja se kandidati obravnavajo enakopravno; izbira se opravi na podlagi izkazane boljše strokovne usposobljenosti. Javni natečaj zagotavlja enakopraven dostop do vseh sluţb v javni upravi pod enakimi pogoji in s tem preprečuje pojave kot so zveze in poznanstva, politično kadrovanje in korupcija. Načelo politične nevtralnosti in nepristranskosti pomeni, da uradnik izvršuje javne naloge v javno korist, politično nevtralno in nepristransko. To načelo ščiti uradnike pred nedovoljenimi posegi politike v njihov poloţaj in v področje njihovega strokovnega dela ter jim narekuje, da izvršujejo naloge nepristransko in v korist vseh drţavljanov. Načelo kariere omogoča uradniku kariero z napredovanjem. Kariera je odvisna od strokovne usposobljenosti in drugih delovnih in strokovnih kvalitet ter od rezultatov dela in se ne uresničuje avtomatično s potekom določenega časa. Načelo prehodnosti zagotavlja moţnost, da je pod zakonsko določenimi pogoji javni usluţbenec premeščen na drugo delovno mesto v okviru organov. S tem zakon pospešuje mobilnost zaposlenih, ki je v korist tako javnih usluţbencev kot delodajalcev. Omogočena je premestitev po ţelji javnega usluţbenca in premestitev zaradi delovnih potreb mimo njegove volje. Načelo varovanja poklicnih interesov, ki se vsebinsko prekriva z istoimenskim skupnim načelom sistema javnih usluţbencev, zapoveduje varstvo uradnika pred šikaniranjem, groţnjami in podobnimi ravnanji, ki ogroţajo opravljanje njegovega dela. Delodajalec mora omogočiti plačano pravno pomoč uradniku ali nekdanjemu uradniku v sodnih postopkih, ki so sproţeni zoper tistega, ki je pri delu oziroma v zvezi z delom uradnika storil dejanje, s katerim je bil oškodovan uradnik ali njegov oţji druţinski član; delodajalec lahko zavrne plačilo pravne pomoči, če oceni, da je postopek sproţen iz neutemeljenih razlogov. Če se v sodnem postopku uradniku stroški pravne pomoči povrnejo, jih uradnik povrne delodajalcu. Načelo odprtosti do javnosti omogoča drţavljanom pridobivanje informacij o delovanju uprave in o rezultatih opravljenega dela uradnikov. S tem se priznava uporabnikom vloga neformalnega zunanjega nadzora.»pravila primernega vedenja sicer opisujejo in določajo uredbe in kodeks javnih usluţbencev, vendar javna uprava vedno bolj teţi k temu, da bi bila vsaj v nekaterih elementih blizu poslovnemu svetu (Sagadin Leskovar, 2006, stran 83).«Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 21

28 2.2.3 CARINSKA SLUŢBA IN ETIČNI KODEKS Na podlagi 80. člena Zakona o carinski sluţbi (ZCS, Uradni list RS št. 56/99), ki se sklicuje na 14. člen tega zakona, se uporablja kodeks etike, ki ga je sprejel generalni direktor in konferenca Sindikatov carinikov Slovenije. Tako morajo pooblaščene osebe upoštevati in ravnati v skladu s pravili etičnega kodeksa zaposlenih v carinski sluţbi, ki izhaja iz Ustave Republike Slovenije, Deklaracije Zdruţenih narodov o človekovih pravicah, drugih mednarodnih sporazumov, ZCS in drugih zakonov ter iz splošnih moralnih načel, ki veljajo v naši druţbi. Zaposleni v carinski sluţbi z etičnim kodeksom sprejmejo osnovna načela etičnega obnašanja, kjer so začrtane temeljne etične vrednote sluţbe, ki so jih dolţni upoštevati in izvajati vsi zaposleni ter tako prispevati k ugledu in veljavi carine v Republiki Sloveniji in svetu. Tako se ţeli v carinski sluţbi z etičnim kodeksom zaposlenih: v danih pravnih okvirih zagotoviti korektnost in poštenost ravnanja, poskrbeti za dobre medčloveške in delovne odnose, do sodelavcev in strank zagotoviti prijazen, vljuden in hkrati strokoven odnos, z etičnim ravnanjem, obnašanjem in komuniciranjem skrbeti za ugled in veljavo carinske sluţbe. Etika carinskih delavcev je skupek moralnih vrednot in ravnanj, ki so pomembna za carinske delavce in jih ţelimo v carinski stroki še posebej poudariti in razvijati. Tukaj pa nastopi razmerje med moralnimi in pravnimi normami etičnega obnašanja. Pravne norme oz. zakoni (podzakonski akti, uredbe, pravilniki, navodila itd.) so zapisi obveznih in splošnih veljavnih norm; na osnovi zakonov je torej moţno razsojati kaj je prav in kaj ni. Kar je zlo, narobe in grdo, skratka nemoralno, ne more biti prav. Zato so zakoni in zakonitosti pri odločanju prvo vodilo tudi za etične vidike odločanja nasploh, še posebej pa v carinski sluţbi. Zakoni carinskim delavcem pomagajo pri etičnem odločanju, ni pa nujno, da jim tudi zadoščajo, ker: pravni red temelji na kodifikaciji tistega, kar ni dovoljeno. Po zakonu je vse drugo dovoljeno, dopustno, kar pa še ne pomeni, da je vse tudi moralno. Na drugi strani pa zakoni ne morejo predpisovati tudi vsega, kar je dovoljeno; je mogoče zakone, ki nekaj prepovedujejo ali dovoljujejo, različno tolmačiti, saj noben zakon ne more predvidevati vseh primerov in raznih spletov okoliščin, zato je lahko presoja včasih tudi neetična; več kot je zakonov in bolj, kot so razvejani in kompleksni, manj je moţnosti za nadzor in uveljavljanje zakonov. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 22

29 Med moralnimi in pravnimi normami obstaja bistvena razlika predvsem v sankcioniranju. Medtem ko so moralne norme sankcionirane pri človeku samem (občutek sramu, slaba vest, neprijeten občutek ipd.) ali pa ga obsodi druţba bodisi z izolacijo, obtoţbo, so pravne norme sankcionirane s strani drţave s pomočjo njenih prisilnih sredstev (opomin, denarna kazen, zapor ). Etični kodeks je namenjen vsem zaposlenim v Carinski upravi Republike Slovenije, ne glede na to, ali gre za vodilne delavce s statusom funkcionarja oziroma ostale vodstvene delavce ali pa za katerega koli zaposlenega v carinskih organih. Etične vrednote zaposlenih v carinski sluţbi so naslednje: Poštenost in nepristranost: vsak zaposlen je dolţan spoštovati predpise, ugotavljati zgolj objektivna dejstva in se izogibati zlonamernosti. V svojem ravnanju mora biti pravičen in še posebej pozoren na nepristransko izpeljavo postopkov pri vsaki stranki. Izogibati se je treba vsem dejanjem in okoliščinam, ki bi lahko posameznika pripeljala v podrejen poloţaj, kot tudi sprejemanju daril; Korektnost: potrebno je ustrezno in dosledno uporabljati zakone in druge predpise ter navodila in pojasnila carinske sluţbe. Vse skupaj pa izvajati na pozoren in nepristranski način; Odgovornost: zaposleni so dolţni varovati zaupne podatke in informacije, s katerimi pride v stik pri opravljanju svojega dela in se zavedati posledic svojega ravnanja. S svojim doslednim in odgovornim odnosom do dela, mora zaposleni skrbeti, da vzdrţuje in krepi ugled carinske sluţbe; Pripadnost: s svojim delom in obnašanjem zaposleni, tako na delovnem mestu, kakor tudi v zasebnem ţivljenju, ustvarja ugled carinske sluţbe in se vede tako, da ta ugled varuje in povečuje; Vljudnost: zaposleni se morajo zavedati, da so v sluţbi drţave in drţavljanov RS in da se temu primerno vljudno vede, ter spoštuje pravice in dolţnosti svojih sogovornikov, v vseh okoliščinah; Spoštovanje in dostojanstvo: med zaposlenimi morajo odnosi temeljiti na spoštovanju, strpnosti, iskrenosti, kolegialnosti in osebnem dostojanstvu. Upoštevati je treba hierarhični red carinske sluţbe, se temu primerno tudi obnašati in se spoštljivo in dostojno vesti, tako do sodelavcev,kakor tudi do strank; Zaupanje in pomoč: s svojim pristopom, videzom in ravnanjem mora pri sodelavcih in strankah vzbujati zaupanje in po svojih najboljših močeh priskočiti ali ponuditi pomoč svojim sodelavcem in strankam, ki so v postopku potrebne pomoči; Enakost: vsakdo zaposlen v carinski sluţbi je dolţan spoštovati enakost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne glede na raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, druţbeni poloţaj ali drugo osebno okoliščino; Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 23

30 Gospodarnost: z sredstvi, ki so mu zaupane je dolţan ravnati smotrno in gospodarno ter se izogibati prekomerni porabi le teh. Postopke, ki jih vodi morajo biti vodeni smotrno in gospodarno, tako za carinsko sluţbo kakor tudi za stranko v postopku; Urejenost: s svojim osebnim videzom mora vplivati na pozitivno javno mnenje o delovnih navadah in na podobo carinske sluţbe. Skrbi za čistost in urejenost svoje obleke oz. uniforme in se pri nošenju le te ravnati po ustreznih pravilih, ki omogočajo profesionalen in enoten videz carinske sluţbe. S tem zaposleni izraţa tudi nek spoštljiv odnos do sluţbe in njenega ugleda. V carinski sluţbi so zaposleni moralno odgovorni za spoštovanje etičnega kodeksa in za kršitve odgovarjajo etičnemu razsodišču, ki se ustanovi na Generalnem carinskem uradu Carinske uprave RS. Etično razsodišče je kolektivni organ, ki obravnava primere neetičnega ravnanja oz. obnašanja v carinski sluţbi in o tem tudi odloča. Sestavljajo ga trije člani izmed katerih dva določi generalni direktor, enega pa Konferenca Sindikata carinikov Slovenije. Deluje na osnovi tega kodeksa in po določilih poslovnika, ki ga sprejme. Postopki pred etičnim razsodiščem se lahko začnejo na več načinov oziroma pobud, in sicer na pobudo: stranke, vsakega zaposlenega, vodje organizacijske enote, direktorja carinskega urada, generalnega direktorja, Sindikata carinikov Slovenije, etičnega razsodišča. Kršitev etičnega kodeksa s strani posameznika ni sankcionirana samo s strani etičnega razsodišča, ampak so kršitve sankcionirane tudi na podlagi Zakona o javnih usluţbencev in Zakona o carinski sluţbi kot laţja ali huda kršitev delovne dolţnosti. 2.3 MEDSEBOJNI ODNOSI IN ZADOVOLJSTVO MED ZAPOSLENIMI Medsebojni odnosi imajo v fazi komuniciranja odločilno vlogo, zato je dobro, da se dotaknemo tudi tega področja, in sicer v skladu s (Moţina, Damjan, 1993, stran 29) razlikujemo pet vidikov odnosov, ki so pomembni za komuniciranje, to so: odnosi med dvema osebama; to je običajno razgovor med dvema osebama. S tem načinom dobimo povratno informacijo najbolj neposredno; Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 24

31 odnos osebe do skupine: nastopa, ko ţeli posameznik informirati skupino o določenem problemu in dobiti mnenje skupine o načinu realizacije problema; odnos skupine do skupine: določena stališča ene skupine se posreduje drugi skupini in se tako išče enotno nastopanje obeh skupin; odnos posameznika do socialnega okolja; to je odnos do drugih, s katerimi se posameznik srečuje v določeni delovni sredini; odnos do samega sebe je vidik, ki se nanaša na človekovo uresničevanje, kot je samokritičnost, samoizobraţevanje, spreminjanje samega sebe in podobno. Medsebojni odnosi so povezani z informiranostjo, čim bolj so ljudje informirani, tem manj je moţen vpliv dvoma in večje je medsebojno vplivanje. To pa pomeni, da ima medsebojno komuniciranje poleg funkcije širjenja informacij še drugo pomembno funkcijo, namreč medsebojno vplivanje. To so naslednje postavke: moţnost odkrite kritike, razumevanje in medsebojna pomoč, varno opravljanje dela, ugled, ki ga uţivamo, počutje v oţji delovni skupini, disciplina na delovnem mestu, moţnost posvetovanja, spoštovanje osebnosti. Prejemnik je oseba ali skupina, ki sprejme sporočilo oziroma ji je sporočilo namenjeno. Ne glede na to, ali sprejme sporočilo posameznik ali skupina, ima lahko ta do sporočila, o katerem komuniciramo, različen odnos ali stališče. Odnos je lahko: odklonilen, ker odpošiljatelj ni bil dovolj prepričljiv in prejemnika ni ogrel; nezainteresiran, ker prejemnik ni dobil dovolj podatkov, argumentov, prepričljivih dokazov, in sploh ni pokazal nobenega zanimanja; nevtralen, prejemnik ni prizadet in ostane nevtralen; zainteresiran, prejemnik je sprejemljiv, zavzet za sporočilo, ki ga je uspelo pridobiti (Moţina, Florjančič, 1990, stran 25). Medsebojno zaupanje je temelj uspešnega komuniciranja. Na dobre medsebojne komunikacije oz. odnose lahko vpliva predvsem medsebojno zaupanje, ki lahko Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 25

32 komunikacijo oz. odnos pripelje do optimalizacije. Na nivoju organizacije morajo zastopniki le-te razumeti in uporabljati različne komunikacijske načine, predvsem glede značilnosti organizacij in ljudi, s katerimi prihajajo v stik. To pomeni, da morajo znati upoštevati komunikacije, ki imajo v formalni in neformalni strukturi druge organizacije svoj specifičen smisel. Bistvena značilnost procesa je pretok informacij, ustvarjanje mnenj v krogih ljudi, ki jih določene strukture zajemajo, in odpiranje novih perspektiv v gledanjih enega na drugega. Pomembno je dejstvo, da se zaupanje gradi z medsebojno komunikacijo, pri čemer je treba pozornost nameniti predvsem temu, da: se zaupanje ne izgubi z neizpolnjenimi obljubami, pride partner do občutka, da bodo dogovori korektno izpolnjeni, ne pride do občutka dvoličnosti sogovornika, bodisi z nerodnostjo v komunikaciji ali s protislovnimi čustvi oz. negotovostjo sogovornika. Ko začne posameznik delovati v določeni delovni organizaciji, v določeni delovni enoti, se pravi na svojem delovnem mestu, pride v stik z drugimi ljudmi oz. sodelavci. Z njimi bo navezoval določene stike oz. bo z njimi imel določene druţbene odnose. Odnosi so lahko različni, v glavnem jih delimo na primarne (spontane, nesluţbene) in sekundarne (formalno definirane, sluţbene) odnose. Kako bo posameznik kreativen in prodoren, je v veliki meri odvisno od njegovega znanja, inteligence, senzibilnosti za medsebojne odnose, njegove čustvene odzivnosti in notranje čustvene stabilnosti. Vloga posameznika v praktičnem uresničevanju komunikacije je opredeljena s formalno strukturo organizacije, ki jo predstavlja. S tem so opredeljeni cilji organizacije in odnosi med globalnimi in parcialnimi cilji, pooblastila, ki jih ima posameznik pri zastopanju organizacije, opredeljeni pa so tudi postopki, ki jih posameznik pri svojem delu uporablja. Poleg formalne strukture ima velik vpliv tudi neformalna struktura komuniciranja, ki je nekoliko močnejša, kajti posameznik jo doţivlja bolj neposredno, pri čemer so lahko vplivi včasih precej nejasni in njihove posledice se pogosto pripisujejo kar osebnostnim dejavnikom. Pojem primarnih druţbenih zvez, kot jih navajata Moţina in Florjančič (1990): Prva karakteristika primarnega odnosa je ta, da reagiramo na ljudi kot na enotne celovite ljudi, ne pa na neke segmente. V primarnem odnosu se udeleţenci vključujejo v interakcijo kot enotno in celovite osebnosti. Enotnost pomeni, da se reakcija nanaša na določeno osebo in se ne more prenesti na neko drugo osebo. Druga karakteristika primarnega odnosa je intenzivno vseobsegajoče komuniciranje. Komuniciranje ni omejeno na eno samo področje, ne vrši se samo v besedah, ampak tudi z drugimi znaki, udeleţenci v njem odkrivajo globlje plasti osebnosti in ni omejitve na javne oblike izraţanja in obnašanja. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 26

33 Tretja karakteristika primarnega odnosa je v tem, da odnos sam po sebi vzbuja osebno zadovoljstvo. Primarni odnos sam po sebi nudi zadovoljstvo. V primarnem odnosu je posameznik vrednoten kot človek in ne kot nosilec neke vloge (npr. stranka). Primarni odnos direktno prispeva k osebni sigurnosti in zadovoljstvu posameznika. Človek je zadovoljen, kadar so uresničene njegove potrebe, kadar dobi za svoja dejanja potrditev, pohvalo, kadar ima občutek, da je potreben in pomemben. Zadovoljen človek je tudi bolj uspešen. Prav to pa je pomembno za organizacije, saj zadovoljni zaposleni tudi učinkoviteje opravljajo delo, uresničujejo cilje organizacije in s tem doprinesejo k uspešnosti organizacij. Povezava med zadovoljstvom zaposlenih in uspešnostjo organizacij je ţe bila tema in predmet mnogih proučevanj in razmišljanj. Zadovoljni zaposleni bodo pomagali k uspešnosti organizacije, če managerji ustvarijo okolje, s katerim se bodo zaposleni identificirali, ki jim bo dalo občutek vrednosti in zaupanja, pravičnosti, poštenosti in sočutja, ki bo spoštovalo njihove vrednote in bodo deleţni priznanj (Moţina, 1998). 2.4 CARINSKA SLUŢBA Carinska uprava Republike Slovenije je organ drţavne uprave Republike Slovenije. Drţavna uprava predstavlja, poleg vlade, ki je politično izvršilni del, drugi del izvršilne oblasti v Republiki Sloveniji in sicer izvršilno upravni del. Poleg sodne in zakonodajne veje oblasti predstavljajo temelj oblasti posamezne drţave, med katerimi je najpomembnejša funkcija izvrševanje zakonov in nadzor nad izvrševanjem predpisov. Carinska uprava Republike Slovenije deluje kot samostojen organ v sestavi Ministrstva za finance na podlagi Zakona o carinski sluţbi (ZCS, Uradni list RS, št. 56/99), ki ureja oziroma določa specifičnosti carinske sluţbe na področju nalog in organizacije carinske sluţbe, pooblastil carinskih delavcev, zbiranja, obdelave in varovanja podatkov sluţbe ter posebnosti delovnih razmerij zaposlenih v carinski sluţbi. Slovenska carina je sodobna, dobro organizirana, opremljena in visoko usposobljena organizacija, ki opravlja svoje delo strokovno in javnosti prijazno. S kontrolo pretoka blaga carinska sluţba varuje druţbo pred vnosi škodljivega in prepovedanega blaga (droge, oroţje, blago z dvojno rabo, okolju in zdravju škodljive snovi ), hkrati pa ima pomembno vlogo tako pri olajševanju mednarodne trgovine kot tudi pri pobiranju proračunskih sredstev RS (carinske dajatve). Carina deluje tudi kot dober in pošten partner gospodarskim subjektom in podjetjem. Carinska sluţba je ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo (leta 2004) zaradi zmanjšanega obsega dela na organizacijskem in kadrovskem področju doţivela največjo reorganizacijo od časa osamosvojitve. Carinska sluţba ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo (v nadaljevanju EU) ni izgubila na pomenu, saj je obdrţala vsa dosedanja področja dela. Opravljati je prenehala sistematično kontrolo drţavnih mej s članicami EU, medtem ko se je okrepilo brezcarinsko poslovanje znotraj enotnega gospodarskega trga EU. Slovenska carina ima zlasti pomebno vlogo, saj je Republika Slovenija drţava z zunanjo mejo EU glede na tretje drţave (drţave nečlanice EU). Na Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 27

34 meji z Republiko Hrvaško ščiti enotni gospodarski trg EU pred vnosom blaga neevropskega porekla brez plačila potrebnih dajatev. Carinska sluţba deluje tudi na drugih področjih, ki so pomembna za evropski gospodarski trg, in sicer deluje na področju trošarinskega sistema, boja proti trgovanju s ponaredki in prepovedanim blagom, izvajanja skupne kmetijske politike (SKP) in pobiranju drugih proračunskih prihodkov. Poslanstvo carine v EU: varnost in zaščita prebivalcev, finančni interesi Skupnosti in drţav članic, preprečevanje nezakonitega trgovanja, pospeševanje konkurenčnosti gospodarstva EU, sodobne delovne metode, enostavno dostopno elektronsko carinsko okolje, preprečevanje in zatiranje goljufij, boj proti kriminalnim zdruţbam in terorizmu, sodelovanje z organi v drţavi in v članicah EU. Naloge carinske sluţbe opravlja Carinska uprava RS kot upravni organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance. Carinska uprava spada v skladu z zakonskimi predpisi skupaj z Davčno upravo RS pod Ministrstvo za finance RS, kjer deluje kot samostojen organ, ki je določen s carinskimi predpisi, in sicer z Zakonom o carinski sluţbi (ZCS) in Zakonom o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti. Zakon o carinski sluţbi opredeljuje pooblastila pooblaščenih uradnih oseb, podrobneje pa je opredeljen: v Pravilniku o načinu izvajanja pooblastil pooblaščenih uradnih oseb carinske sluţbe, v Pravilniku o uporabi prisilnih sredstev v carinski sluţbi, v Pravilniku o nošenju in uporabi oroţja v carinski sluţbi ter v Pravilniku o postopku, po katerem pooblaščene uradne osebe carinske sluţbe ustavljajo prevozna sredstva v cestnem in vodnem prometu. Pooblaščene uradne osebe so: Carinik, ki nadzoruje pretok blaga in ljudi ter promet čez drţavno mejo na mejnih prehodih, ki jih določi vlada. Opravlja carinski in trošarinski nadzor ter carinsko in trošarinsko kontrolo, odobrava carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga, opravlja nazor nad plačilnimi sredstvi, odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva dejanja v zvezi s carinskim blagom in trošarinskimi izdelki. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 28

35 Inšpektor, ki opravlja carinsko in trošarinsko kontrolo v zahtevnejših zadevah, inšpekcijske preglede, naknadna preverjanja carinskih deklaracij po carinskem zakonu, odobrava carinsko rabo in uporabo blaga, preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva dejanja v zvezi s carinskim blagom in trošarinskimi izdelki, opravlja nadzor in kontrolo nad delom carinskih uradov in izpostav, vodi upravni postopek v carinskih in trošarinskih zadevah ter postopek o carinskih in trošarinskih prekrških. Izterjevalec, ki izvaja postopke prisilne izterjave carinskega dolga in trošarin. Temeljne naloge carinske sluţbe so: opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora nad blagom ter carinjenje blaga; opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja obveznosti, določenimi s carinskimi, trošarinskimi in drugimi predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna sluţba; preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj, določenih s predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna carinska sluţba; kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga za katero so predpisani posebni ukrepi; pobiranje, vključno s prisilno izterjavo, uvoznih in izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu, trošarin, proizvodnih dajatev na sladkor ter drugih dajatev, za pobiranje katerih je pristojna carinska sluţba; izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike; izvajanje predpisov Evropske skupnosti in mednarodnih pogodb z delovnega področja carinske sluţbe ( Najpomembnejša carinska pooblastila, ki jih imajo cariniki in inšpektorji v skladu z Zakonom o carinski sluţbi (ZCS) so: pregledati in preverjati verodostojnosti osebnih dokumentov; vabiti osebe na razgovor in zbirati obvestila; zahtevati predloţitev dokumentov in jih pregledovati ter pregledovati baze podatkov in računalniške sisteme; odvzeti vzorce blaga in trošarinskih izdelkov; ugotavljanje namensko uporabo trošarinskih izdelkov ter odrediti njihov zaseg; zaseči dokumente, baze podatkov, predmete in vzorce; Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 29

36 vstopiti v prostore in na zemljišča, kjer se opravljajo določene dejavnosti, ter jih pregledati; ustaviti in pregledati prevozna sredstva ter ustavljati osebe in pregledovati njihova prenosna sredstva na celotnem ozemlju RS; opraviti pregled osebe; zadrţati osebo in jo privesti k prekrškovnemu organu ali predati policiji; uporabiti določena prisilna sredstva; nositi oroţje. Carinska uprava Republike Slovenije se organizacijsko deli na Generalni carinski urad in deset Carinskih uradov kot območne organizacijske enote po celotni Sloveniji, in sicer: Carinski urad Breţice, Carinski urad Celje, Carinski urad Dravograd, Carinski urad Jesenice, Carinski urad Koper, Carinski urad Ljubljana, Carinski urad Maribor, Carinski urad Murska Sobota, Carinski urad Nova Gorica, Carinski urad Seţana. Carinski uradi, ustanovljeni v večjih gospodarskih in prometnih središčih, imajo svoje notranje organizacijske enote, in sicer blagovne in mejne izpostave, ki jih je skupaj devetindvajset. Carinsko upravo vodi generalni direktor, ki vodi tudi delo Generalnega carinskega urada, in je za svoje delo in delo sluţbe odgovoren ministru, pristojnemu za finance. Generalni direktor ima dva namestnika, ki mu pomagata in ga nadomeščata, kadar je ta odsoten ali zadrţan. Carinski urad vodi direktor carinskega urada. Notranje organizacijske enote carinskega urada so oddelki, ki jih vodijo vodje oddelkov. Kot operativne organizacijske enote Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 30

37 carinskih uradov delujejo carinske izpostave, ki jih ločimo na blagovne ali mejne glede na področje dela. Pri opravljanju nalog carinske sluţbe nastopijo pooblaščene uradne osebe v okviru opravil delovnega mesta na katero so razporejene in imajo pooblastila, določena z Zakonom o carinski sluţbi in drugimi zakoni ( carinska pooblastila). 3 RAZISKOVALNI DEL 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA Komuniciranje znotraj organizacij je neposredno povezano z zadovoljstvom zaposlenih in s tem z organizacijsko klimo, kar vpliva na medsebojne odnose. Zadovoljni zaposleni so pri svojem delu uspešnejši in pripomorejo k boljšemu doseganju ciljev organizacij. Podobne ugotovitve veljajo tudi za carinske organizacije. V diplomski nalogi so se postavile glavne hipoteze, na podlagi katerih so se oblikovala anketna vprašanja, ki bodo zajemala raziskovalno področje. V raziskovalnem delu diplomske naloge se bo s pomočjo izvedene ankete proučeval vpliv notranjega komuniciranja, z uporabo etičnega kodeksa, na organizacijsko klimo in s tem na medsebojne odnose zaposlenih na carinski Izpostavi Gruškovje. Cilj naloge je na podlagi anonimne ankete raziskati oz. opredeliti stanje medsebojnih odnosov tako v vertikalni kot v horizontalni smeri komuniciranja v organizacijski enoti. Bistvo raziskovanja in tema diplomske naloge se tako nanašata na področje, ki ima v današnjem času vedno večji vpliv na zadovoljstvo zaposlenih in na samo organizacijo, kar prispeva k uspešnosti in ugledu posamezne organizacije. Specifičnost komuniciranja v carinski sluţbi bo v nalogi posebej predstavljena. V drţavni upravi se ta vsebina v prvi vrsti nanaša na uradni list, pravilnike in navodila generalne carinske uprave ter ustne usmeritve nadrejenih za uporabo zgoraj omenjenih aktov. Z izvedbo anonimne ankete se bodo potrdile ali ovrgle hipoteze, ki so se zastavile v samem začetku izdelave diplomske naloge. Tako postaja zadovoljstvo zaposlenih čedalje bolj pomembna kategorija, saj zadovoljni zaposleni naredi bolje in več. Na drugi strani pa je res, da nas iste stvari ne zadovoljujejo. Pri določenih primerih lahko pride do nasprotnega učinka, in sicer, kar enega zadovolji, lahko drugega naredi nezadovoljnega. Iz tega lahko zaključimo, da je zadovoljstvo zapleten pojav, saj v organizacijo vstopamo vsak na svoj edinstven način, z lastnimi pričakovanji, stališči, vrednotami, prizadevanji in hrepenenji. Zato je prednost sleherne organizacije, kadar je zadovoljstvo skupno večjemu številu zaposlenih v organizaciji. 3.2 HIPOTEZE Namen diplomske naloge z naslovom»vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti«je raziskati vpliv komuniciranja na medsebojne odnose Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 31

38 zaposlenih. Da pa lahko vsebina naloge doseţe svoje bistvo oziroma namen, si je treba pred izdelavo naloge postaviti cilje, ki naj bi jih naloga dosegla oziroma predstavila. Za dosego ciljev te naloge so se predhodno postavile hipoteze oziroma trditve, ki se bodo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika potrdile ali ovrgle. V bistvu je anketa eden izmed boljših pokazateljev dejanskega stanja v določeni organizaciji, vse pa je seveda odvisno od odziva anketirancev. Vnema in angaţiranost anketirancev sta ključna dejavnika za uspeh ankete. Cilj anketnega vprašalnika je z vprašanji oziroma vsebino vprašanj anketirance čim bolj pritegniti ter z odgovori na vprašanja doseči bistvo, namen izvedbe ankete. Da bodo odgovori ustrezali našim pričakovanjem, morajo biti vprašanja smiselno in nedvoumno postavljena, tako da nanje anketiranec odgovarja suvereno. Hipoteze so se postavile na podlagi teme diplomske naloge in temeljijo predvsem na medsebojnih odnosih med zaposlenimi v določeni organizacijski enoti, v tem primeru v carinski Izpostavi Gruškovje. Postavile so se naslednje hipoteze: H1: Zaposleni se med seboj cenijo in spoštujejo H2: Zaposleni si med seboj veliko zaupajo in pomagajo H3: Komuniciranje vpliva na zaposlene H4: Odnosi med zaposlenimi so dobri H5: Etični kodeks ima velik pomen za zaposlene H6:Komuniciranje z nadrejenimi je zadovoljivo H7: Kontrole s strani nadrejenih slabo vplivajo na zaposlene H8: Odnosi nadrejenih do zaposlenih so slabi H9: Zaposleni so pri delu pogosto pohvaljeni H10: Odnosi na izpostavi so dobri 3.3 METODA RAZISKAVE Za metodo raziskave v diplomski nalogi se je uporabila anketa. Anketa je lahko orodje za hitro sondiranje javnega mnenja. Anketirancem daje moţnost, da na preprost način izrazijo svojo podporo ali nasprotovanje. Na podlagi hipotez so se izoblikovala vprašanja, ki so bila uporabljena v anketnem vprašalniku. V anketi so lahko sodelovali vsi zaposleni na carinski Izpostavi Gruškovje, tako da izbor ni bil selekcioniran. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 36-ih vprašanj v obliki trditev, na katera je bilo treba v večini odgovarjati z obkroţevanjem. Prva štiri vprašanja so demografskega značaja, postavljena z namenom pridobitve splošnih podatkov zaposlenega kadra na carinski Izpostavi Gruškovje in so se glede odgovorov oblikovala vsaka zase. Sledijo vprašanja v obliki trditev, ki preidejo na bistvo raziskave, in sicer se je na trditve od 5 35 odgovarjalo po Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 32

39 pet stopenjski lestvici od 1 do 5. Številka 1 pomeni, da se s trditvijo anketiranec nikoli ne strinja, številka 2 pomeni, da se anketiranec s trditvijo»redko«strinja, številka 3 pomeni, da se anketiranec s trditvijo»včasih«strinja, številka 4 pomeni, da se anketiranec s trditvijo»pogosto«strinja in številka 5, da se s trditvijo anketiranec»vedno«strinja. Vprašalnik je sistematično nastavljen z namenom postopnega stopnjevanja vprašanj, in sicer najprej splošno glede komuniciranja oziroma kakšen pomen ima komuniciranje za zaposlene. Sledijo vprašanja glede komuniciranje med sodelavci na isti organizacijski ravni, se pravi horizontalno. Proti koncu anketnega vprašalnika pa vprašanja postopoma prehajajo na komunikacijo na vertikalni ravni, in sicer komuniciranje delavcev z nadrejenimi. Med zaposlene na organizacijski enoti so bili razdeljeni anketni listi z ustreznimi vprašanji na temo diplomske naloge, in sicer na različnih delovnih mestih z različnimi strokovnimi izobrazbami. Anketne liste je izpolnilo 60 od 82 zaposlenih, kar je 73% odziv zaposlenih. Po opravljeni analizi anketnega vprašalnika je v anketi sodelovala večina zaposlenih s srednješolsko izobrazbo, in sicer 45 anketirancev ali 75 % vseh sodelujočih, pri čemer so ti ciljna skupina zaposlovanja na mejnih izpostavah, in sicer v operativi. Sodelovalo je 8 anketirancev z visoko izobrazbo, kar predstavlja 13 % vseh sodelujočih, ki so v večini zaposleni kot vodje izmene ali kot pomočniki vodij izmen. Z visoko izobrazbo (strokovno ali univerzitetno) ali magisterijem je v anketi sodelovalo 7 anketirancev ali 11 % vseh sodelujočih. Večina carinikov, ki delo opravlja na mejni Izpostavi Gruškovje, ima V. stopnjo izobrazbe različnih smeri, kar je tudi predvideno v sistemizaciji delovnih mest carinske sluţbe za mejno Izpostavo Gruškovje. Med zaposlenimi prevladuje moška populacija zaposlenih, kar je razvidno tudi iz rezultatov izvedene ankete. Med anketiranci je sodelovalo 52 moških ali 87 % vseh sodelujočih in 8 ţensk ali 13 % vseh sodelujočih v anketi. Na Izpostavi Gruškovje je trenutno zaposlenih 82 ljudi na različnih organizacijskih poloţajih, in sicer je operativa razdeljena na štiri izmene, ki delo opravljajo po 12 urnem delovniku. V vsaki izmeni je v osnovi pribliţno 17 zaposlenih, med njimi vodja izmene in njegov pomočnik z višješolsko izobrazbo ter carinik na mejnem prehodu Zgornji Leskovec, ki spada pod Izpostavo Gruškovje. Izpostava Gruškovje je tudi blagovna izpostava, kar pomeni, da se poleg tranzita in carinjenja blaga opravljajo tudi zahtevnejša dela carinske sluţbe, in sicer uvoz in izvoz blaga. Za opravljanje tega dela so predvideni oz. zaposleni carinski inšpektorji, in sicer s predvideno visokošolsko izobrazbo katere koli smeri oz. stopnje (strokovna, univerzitetna). Trenutno to delo opravlja pet inšpektorjev. Srednješolsko izobrazbo imajo tudi trije cariniki v administraciji in dva carinika za posebno interno kontrolo. Vodstvo Izpostave Gruškovje sestavljajo vodja Izpostave in dva pomočnika, za ta delovna mesta je prav tako predvidena visokošolska izobrazba katere koli smeri. V organizacijski enoti je zaposlena tudi ena čistilka z niţjo izobrazbo. Največje število anketirancev, 34 ali 56 %, je starih med 40 in 50 let. Med zanimivejšimi podatki je ta, da med anketiranci ni nobenega mlajšega od 30 let, kar jasno kaţe na upad zaposlovanja v zadnjih letih v carinski sluţbi. Nadalje je sodelovalo 14 ali slabih 23 % anketirancev, starih med 30 in 40 let, medtem ko je bilo tistih, starih nad 50 let, 12 ali 20 %. Anketa se je po predhodni odobritvi s strani Generalnega carinskega urada na Izpostavi Gruškovje izvajala od do Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 33

40 3.4 REZULTATI RAZISKAVE IN ANALIZA ANKETNIH VPRAŠANJ Na podlagi izvedbe ankete med zaposlenimi in natančni analizi odgovorov na anketna vprašanja se je oblikovala grafična predstavitev vsakega vprašanja posebej, kar je predstavljeno v nadaljevanju naloge. Anketne liste je izpolnilo 60 zaposlenih na različnih organizacijskih nivojih. Anketiranci so različnih starosti, spola, delovnega staţa na carini in izobrazbe, kar je bil tudi namen izvedbe ankete. Odgovori so oblikovali neko splošno sliko oz. stanje v organizacijski enoti. Po opravljeni analizi anketnega vprašalnika ni bilo zaznati omembe vrednih odstopanj glede na spol, starost in delovno dobo zaposlenih. 1. Spol zaposlenih Graf 1 Prvo vprašanje v anketnem vprašalniku sprašuje po spolu anketirancev. To je pomemben podatek z vidika enakopravnosti zaposlovanja. Na Izpostavi Gruškovje je trenutno 82 zaposlenih, med katerimi prevladuje moška populacija, kar pa seveda ni prioriteta zaposlovanja. V anketi je sodelovalo 52 anketirancev moškega spola, kar predstavlja 87 % vseh sodelujočih, in 8 anketirancev ţenskega spola ali 13 % vseh sodelujočih. V carinski sluţbi je popolna enakopravnost glede na spol, saj ţenske opravljajo povsem enako delo kot moški. Zanimiv podatek je tudi ta, da je bila udeleţba ţensk v anketi skoraj 100 %, in sicer jih je od skupno 9-ih sodelovalo 8. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 34

41 2. Starost zaposlenih Graf 2 Dobrodošel podatek pri vsaki analizi oziroma raziskavi je starost sodelujočih v anketi. Ker je bila anketa anonimna, se je starost razdelila na štiri starostna obdobja, in sicer starost zaposlenih od 20 do 30 let, starost zaposlenih od 31 do 40 let, starost zaposlenih od 41 do 50 let in starost zaposlenih nad 50 let. Podatki so zaskrbljujoči v smislu zaposlovanja mlajšega kadra, saj nihče od zaposlenih v organizacijski enoti ni star od 20 do 30 let. Po podatkih analize ankete prevladujejo delavci v starostnem obdobju od 41 do 50 let. Sodelujočih v tem starostnem obdobju je bilo 34 anketirancev ali 57 % vseh sodelujočih. Starejših od 50 let je bilo 12 anketirancev ali 20 % vseh sodelujočih. V starostnem obdobju od 31 do 40 let pa je sodelovalo 14 anketirancev ali 23 % vseh sodelujočih. Rezultati kaţejo, da so zaposleni na izpostavi dokaj izkušeni, kar dokazuje tudi njihova delovna doba v carinski sluţbi, ki je prikazana v naslednjem grafu št Delovna doba v carini Graf 3 Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 35

42 Delovna doba je eden izmed dveh faktorjev, ki v medsebojni povezavi s starostjo, dajeta zaposlenemu izkušenost na določenem delovnem mestu. Predvsem je to pomembno za specifična delovna mesta, med katere vsekakor spada tudi delo carinika. Na podlagi anketnega vprašalnika se je izkazalo, da na carinski izpostavi prevladujejo zaposleni z delovno dobo v razponu od let v carinski sluţbi. Ta podatek nam jasno kaţe na to, da je bilo največje zaposlovanje v carinski sluţbi v času osamosvojitve Slovenije, ko je bila potreba po novem kadru zelo velika, zaradi vzpostavitve slovenske carinske sluţbe. Zaposlenih z delovno dobo od let je v anketi sodelovalo 32 anketirancev, kar predstavlja 53% vseh sodelujočih. Zaposleni z najkrajšim delovnim staţem na carini so v anketi prispevali 5 anketirancev ali 8% vseh sodelujočih. Z delovno dobo od let je v anketi sodelovalo 19 anketirancev ali 32% vseh sodelujočih in z delovno dobo nad 30 let so sodelovali štirje anketiranci ali 7% vseh sodelujočih. Tudi, ko gledamo s strani delovne dobe zaposlenih lahko ugotovimo, da gre na izpostavi Gruškovje za zaposlene carinske delavce z večletnimi izkušnjami, kar je tudi pogoj za uspešnosti organizacijske enote na področju njenega delovanja. 4. Stopnja izobrazbe Graf 4 Naslednji podatek, po katerem sprašuje vprašanje v anketi, je stopnja izobrazbe anketirancev. Tako kot v celotnem javnem sektorju in drţavni upravi so tudi v carini, ki je del le-te, zaposleni na različnih delovnih mestih na različnih organizacijskih nivojih. Za vsako delovno mesto, ki ga zaposleni zasede, je predvidena določena vrsta oziroma stopnja izobrazbe. V skladu s podatki iz ankete na izpostavi prevladuje srednješolska izobrazba, saj je anketni vprašalnik rešilo 45 zaposlenih s srednješolsko izobrazbo, kar predstavlja 75 % vseh sodelujočih v anketi. Z višješolsko izobrazbo so na izpostavi zaposleni vodja izmene in njegov pomočnik. V anketi je z višješolsko izobrazbo sodelovalo 8 anketirancev ali 13 %. Visokošolska izobrazba (strokovna ali univerzitetna smer) je na izpostavi predvidena na delovnih mestih inšpektorjev in na mestih vodilnega kadra. Ker se zdaj veliko zaposlenih šola tudi ob delu, imajo nekateri posamezniki opravljen tudi magisterij, ki pa po sistemizaciji delovnih mest ni predviden za nobeno delovno mesto na Izpostavi Gruškovje. Z omenjenimi izobrazbami je v anketi sodelovalo 7 zaposlenih ali 12 % vseh sodelujočih, od tega trije z visoko univerzitetno izobrazbo ali magisterijem, kar Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 36

43 predstavlja 5 % vseh sodelujočih. Sistemizacija delovnih mest na izpostavi glede na zahtevnost dela (kontrola blaga in potnikov pri vstopu izstopu v EU) zahteva srednješolsko izobrazbo, zato anketa izkazuje usklajenost v zvezi z zahtevano izobrazbo. 5. Komuniciranje mi veliko pomeni! Graf 5 Demografskim vprašanjem sledijo bistvena vprašanja v zvezi s komuniciranjem in medsebojnimi odnosi med zaposlenimi. Na vprašanje splošnega značaja, kaj zaposlenim oziroma posameznikom pomeni komuniciranje, so se zaposleni po pričakovanjih v večini opredelili za odgovor pod številko 5 in 4, kar kaţe na to, da jim komuniciranje»vedno«ali»pogosto«veliko pomeni, ne glede na spol, starost, izobrazbo ali delovno dobo. Za odgovor pod številko 5»vedno«se je odločilo 34 anketirancev, kar predstavlja 57 % vseh sodelujočih, za odgovor pod številko 4»pogosto«pa se je odločilo 18 anketirancev ali 30 % vseh sodelujočih. Da jim komuniciranje»včasih«(odgovor pod številko 3) veliko pomeni, je presodilo 6 anketirancev ali 10 % vseh sodelujočih, medtem ko sta dva anketiranca presodila, da jima komuniciranje»nikoli«(odgovor pod številko 1) veliko ne pomeni, kar predstavlja skromnih 3 % vseh sodelujočih. Za odgovor pod številko 2»redko«pa se ni opredelil nobeden od sodelujočih. Ker imajo ljudje različne značaje, navade, običaje in izhajajo iz različnih druţin (smo različno vzgojeni), ne moremo vedno pričakovati optimalnih odgovorov. Vsak posameznik ima drugačen pogled na določeno stvar oziroma si jo različno razlaga. Vprašanje ima še poseben pomen za delo na carinski izpostavi in je postavljeno z določenim namenom, in sicer na izpostavi veliko časa preţivimo s sodelavci in strankami (12 urni delovnik; dnevna izmena, nočna izmena) in če posamezniku komuniciranje ni prioriteta oziroma ji ne prepisuje velikega pomena, si takšen sodelavec v skupini (izmeni) teţje najde aktivno vlogo. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 37

44 6. Mislite, da s komunikacijo vplivamo na motivacijo zaposlenih? Graf 6 Odgovori na naslednje vprašanje so zelo spodbudni, saj kaţejo na osveščenost delavcev v smislu komuniciranja med zaposlenimi. Rezultati kaţejo, da se zaposleni zavedajo, kako pomembno je komuniciranje na delovnem mestu, še zlasti pozitivno komuniciranje med zaposlenimi, ki lahko zagotovi dodatno motivacijo na delovnem mestu. Za popolno negacijo vprašanja se ni opredelil nihče od anketiranih, prav tako se je za odgovor pod številko dva»redko«odločil eden anketiranec, kar predstavlja slabih dva 2 % vseh sodelujočih. Za odgovore pod številkama širi in pet, ki pritrdilno odgovarjajo na to vprašanje, se je opredelilo skupaj 56 anketirancev, od tega 38 ali 38 % za odgovor številka 4»pogosto«in 33 ali 35 % za pritrdilen odgovor številka 5»vedno«. 7. Mislite, da je moţno s komunikacijo reševati spore v organizaciji? Graf 7 Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 38

45 Po analizi vprašanja se je za pritrdilen odgovor pod številko 5»vedno«opredelilo 38 anketirancev, kar predstavlja 64 % vseh sodelujočih. Za odgovor pod številko 4»pogosto«se je opredelilo 17 anketirancev ali 28 % vseh sodelujočih. Za odgovor številka 3 se je opredelilo 5 anketirancev ali 8 % vseh sodelujočih. Za odgovora številka 1 in 2 se ni opredelil nihče. Kot je ţe predhodno omenjeno, je na izpostavi zaposlen dokaj izkušen kader. Zato so se anketiranci na podlagi večletnih delovnih izkušenj in dogodkov v carinski sluţbi v večini opredelili za pritrdilen odgovor. Se pravi, da zaposleni verjamejo v reševanje sporov ali nesoglasij v organizaciji s komunikacijo. Tako lahko tudi na podlagi analize rezultatov ankete skoraj zagotovo trdimo, da je s komunikacijo moţno rešiti marsikateri spor ali nesoglasje v posamezni organizaciji. 8. Komuniciranje med sodelavci in nadrejenimi ima velik vpliv na uspešnost organizacije! Graf 8 Organizacijo kot celoto predstavljajo vsi zaposleni v njenem obsegu. V vsaki organizaciji je vzpostavljen sistem, na podlagi katerega je narejena sistematizacija delovnih mest, še posebej v večjih organizacijah, kjer je več nivojskih mest. Da ima komuniciranje med organizacijskimi nivoji pomembno vlogo, se strinja večina sodelujočih v anketi. S trditvijo se je popolnoma strinjalo 38 anketirancev, kar predstavlja 63 % vseh sodelujočih. Za odgovor pod številko 4»pogosto«, se je opredelilo 18 anketirancev ali 30 % vseh sodelujočih. Za»zlato«sredino so se opredelili štirje anketiranci ali 7 % vseh sodelujočih. Da se s trditvijo ne strinja, se ni opredelil nihče, kar jasno kaţe na pomembnost dobrih medsebojnih odnosov v organizaciji za uspešnost le-te. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 39

46 9. Na delovnem mestu veliko komuniciram s sodelavci! Graf 9 Kako, s kom in v kolikšni meri bo posameznik komuniciral v organizaciji je v prvi vrsti odvisno od vrste delovnega mesta, kot drugo pa od posameznika samega. Nihče, razen sistema dela oziroma potreb sluţbe, ne more posameznika prisiliti, da bo komuniciral s sodelavci ali z določeno osebo na delovnem mestu. Dejansko je komuniciranje posameznikova lastna izbira. Analiza odgovorov na to vprašanje je pokazala, da zaposleni na izpostavi v veliki meri komunicirajo med seboj ne glede na spol, starost, delovno dobo ali izobrazbo. In sicer se je 18 anketirancev opredelilo, da»vedno«komunicirajo s sodelavci, kar predstavlja 30% vseh sodelujočih. 33 anketirancev se je odločilo za odgovor pod številko štiri, da»pogosto«komunicirajo z sodelavci, kar predstavlja 55 % vseh sodelujočih, medtem ko se je za odgovor, pod številko 3»včasih«opredelilo 8 anketirancev ali 13% vseh sodelujočih. Za odgovor»redko«se je odločila ena oseba oz. slabih 2 %, za odgovor»nikoli«, pa se ni opredelil nihče. Opredelitev zaposlenih kaţe na kolektivni duh v organizacijski enoti. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 40

47 10. Najraje komuniciram v skupini (izmeni) v kateri delam! Graf 10 Največ anketirancev, 29, se je opredelilo za odgovor številka 4»pogosto«, kar predstavlja 47 % vseh sodelujočih. Sledi odgovor pod številko 5» vedno«, za katerega se je opredelilo 19 anketirancev ali 32 % vseh anketirancev. Odgovor pod številko 3»včasih«je izbralo 10 anketirancev ali 17 % vseh sodelujočih. Za odgovora»redko«ali»nikoli«sta se opredelila dva anketiranca, in sicer za vsak odgovor eden, pri čemer predstavljata vsak 2 % vseh sodelujočih. Iz rezultatov je razvidno, da so zaposleni zaradi načeloma stalnih delovnih skupin (izmen) precej navezani oziroma so primorani komunicirati v izmeni, v kateri delajo, kar pa ne velja za vse zaposlene. Določeni zaposleni nimajo teţav s prilagajanjem na ljudi oz. drugo delovno okolje in s tem jim tudi komuniciranje ne predstavlja ovire. 11. Medsebojni odnosi v organizaciji so dobri! Graf 11 Anketa razkriva, da v nobeni organizaciji, ne glede na to, kako uspešna je kot celota, medsebojni odnosi niso vedno optimalni. Ko gre za organizacijo z veliko zaposlenimi Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 41

48 prihaja do nesoglasij, kar vedno pusti na posamezniku ali organizaciji določen pečat. V anketi se je največ anketirancev 28 opredelilo za odgovor številka 4»pogosto«, kar predstavlja 47 % vseh sodelujočih, pri čemer je to kar spodbuden podatek za organizacijo. Za odgovor pod številko 5»vedno«se je opredelilo 6 anketirancev ali 6 % vseh sodelujočih. Za odgovor pod številko 3»včasih«se je opredelilo 20 anketirancev ali 33 % vseh sodelujočih. Da so odnosi v organizaciji»redko«dobri, so je opredelilo 5 anketirancev ali 8 % vseh sodelujočih, medtem ko se je za odgovor»nikoli«odločil eden anketiranec ali slabih 2 % vseh zaposlenih. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 42

49 12. Med sodelavci vlada zaupanje in spoštovanje! Graf 12 Zaupanje in spoštovanje, gre za dva izrazito pomembna pojma, ki sta nujno potrebna za vsako organizacijsko enoto oziroma druţbo. Označimo jo lahko kot temelj ali pogoj za dobre odnose tako na delovnem mestu, kakor tudi v privatnem ţivljenju. Trditev v anketi je postavljena z namenom pridobitve stališča zaposlenih glede na dejansko stanje v medsebojnih odnosih na izpostavi. Iz ankete je razvidno, da maksimalnega zaupanja in spoštovanja na izpostavi ni občutiti, saj se je za odgovor»vedno«opredelilo le pet anketirancev kar predstavlja 8 % vseh sodelujočih. Da pogosto med sodelavci na izpostavi vlada zaupanje in spoštovanje, se je opredelilo 25 anketirancev ali 41 % vseh sodelujočih, medtem ko se je za odgovor»včasih«opredelilo 23 anketirancev ali 38 % vseh sodelujočih. Za odgovora»redko«oziroma»nikoli«je bila opredelitev skromna, za prvo se je opredelilo 6 anketirancev ali 10 % vseh sodelujočih, za drugo pa eden ali slabih 2 % vseh sodelujočih. Odstopanj glede na spol, starost in delovno dobo anketirancev ni. Zaradi narave dela bi bilo pričakovati spodbudnejše rezultate. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 43

50 13. Komuniciranje med sodelavci je sproščeno, prijateljsko! Graf 13 Glavnino dneva zaposleni dandanes preţivijo na delovnem mestu. To je lahko včasih razlog, da marsikaterega delavca poznajo bolje od svojega ţivljenjskega partnerja. Zato se je dobro zavedati vloge, ki jo ima sluţba v ţivljenju posameznika in temu ustrezno upoštevati pravila lepega vedenja na delovnem mestu. Da so odnosi oziroma komuniciranje med zaposlenimi vedno sproščeni, prijateljski, se je opredelilo 12 anketirancev, kar predstavlja 20 % sodelujočih. Da je omenjeno komuniciranje»pogosto«, je presodilo 24 anketirancev ali 40 % vseh anketirancev. Za»včasih«se je opredelilo 21 anketirancev ali 35% vseh, medtem ko se jih je za»redko«in»nikoli«opredelilo minimalno število. Za odgovor»redko«sta bila dva anketiranca ali 3 %, za»nikoli«pa eden ali 2 % vseh sodelujočih. 14. Cenim delo svojih sodelavcev! Graf 14 Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 44

51 Trditev, da cenim delo svojih sodelavcev, je v celoti potrdilo 28 delavcev, kar predstavlja 47 % vseh sodelujočih. Med najpogostejšimi odgovori se je znašel tudi odgovor»pogosto«, za katerega se je opredelilo 22 anketirancev ali 36 % vseh. Število anketirancev, opredeljenih za omenjena odgovora predstavljata visokih 83 % vseh anketiranih, kar jasno kaţe, da se delo na izpostavi opravlja kvalitetno in profesionalno. Le včasih ceni delo svojih sodelavcev 9 anketiranih, kar prestavlja 15 % vseh sodelujočih, redko pa le eden, kar predstavlja slaba 2 % vseh. Za popolno nasprotovanje trditvi se ni opredelil nihče. 15. Dobri odnosi med sodelavci me dodatno motivirajo za delo! Graf 15 Pojem»dobri odnosi«zajema vse prvine medsebojnega komuniciranja, etičnega kodeksa, vse do bontona zaposlenih. Cilj vsake organizacije je imeti dobre medsebojne odnose, kar je za zaposlene vsekakor eden izmed pomembnejših motivacijskih faktorjev. Opredeljenost anketirancev jasno kaţe in potrjuje omenjeno dejstvo, saj se je za odgovor»vedno«opredelilo 27 anketirancev, kar predstavlja 45 % vseh uprašanih, medtem ko se je za»pogosto«opredelilo 29 anketirancev ali 48 % vseh anketirancev. Določene zaposlene le včasih dobri odnosi dodatno motivirajo za delo, in sicer so se za ta odgovor opredelili 4 ali 7 % vseh. Na postavljeno trditev se ni nihče od anketirancev opredelil z»nikoli«, kakor tudi ne z»včasih«. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 45

52 16. Raje komuniciram s tistim, ki ima višji, kot pa s tistim, ki ima niţji status v organizaciji! Graf 16 Da bi zaposleni imeli ţeljo vedno komunicirati z osebo višjega status kot z osebo z niţjim statusom v organizaciji se ni opredelil nihče. Tudi za odgovor pogosto je bila opredelitev skromna, in sicer so se za to trditev opredelili trije anketiranci, kar predstavlja 5 % vseh. Da včasih posameznik raje komunicira z osebo višjega statusa se je opredelilo 23 anketirancev ali 38 %. Tudi opredelitev za odgovora redko ali nikoli je bila dokaj velika, in sicer je za odgovor redko presodilo 18 anketirancev ali 30 %, za nikoli pa 16 anketirancev ali 27 %. Zaradi narave dela je včasih treba komunicirati z osebno višjega statusa, čeprav zaposlenim morda to ne odgovarja. Zavestno nihče od anketiranih ne bi izbral osebo z višjim statusom za sogovornika. Opredeljenost zaposlenih je razumljiva, saj se na izpostavi načeloma dela v rednih izmenah, kjer posledično nastane velika navezanost in zaupanje med zaposlenimi, ki pa imajo v večini enak status. 17. Zaposleni si medsebojno veliko pomagamo in si izmenjujemo potrebne informacije! Graf 17 Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 46

53 Glede na rezultate je opaziti veliko medsebojnega sodelovanja, ki je še kako pomembno za kakovostno opravljanje dela. Popolno zaupanje in sodelovanje med zaposlenimi je potrdilo 13 anketirancev ali 22 % vseh. Da je pogosto prisotna pomoč sodelavca in izmenjava potrebnih informacij, je potrdilo 35 anketirancev ali zavidljivih 58 %. Da se to dogaja le včasih, se je opredelilo 9 anketirancev ali 15 %, medtem ko so se za odgovor včasih opredelili 3 anketiranci ali 5 % vseh sodelujočih. 18. Redno prihaja do konfliktov med zaposlenimi! Graf 18 Za dobro vzdušje v organizaciji je treba konflikte med zaposlenimi čim bolj zmanjšati. Da bi se temu popolnoma izognili, je skoraj nemogoče, zlasti kadar gre za večje organizacije z veliko raznolikostjo dela. Na določene stvari imajo posamezniki različne poglede in za določene teţave različne rešitve. Če pri takšnih stvareh ne pride do potrebnega kompromisa, nastopijo teţave, ki se po navadi sprevrţejo v konflikt. Za organizacijo, kot je Izpostava Gruškovje, je podatek, da le redko prihaja do konfliktov med zaposlenimi, kar spodbuden. Zanj se je opredelilo 41 anketiranih ali 68 % vseh. Da včasih prihaja do konfliktov, se je opredelilo 15 anketirancev ali 25 %. Majhen odstotek anketirancev se je opredelil za nikoli, in sicer dva ali 4 % vseh, prav tako kot tudi za odgovor pogosto. Nihče se ni opredelil za odgovor vedno. V tem primeru lahko odgovor»redko«opredelimo kot pozitiven. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 47

54 19. Svoje delo opravljam na temeljih etičnega kodeksa! Graf 19 Anketa je pokazala, da zaposleni zavestno opravljajo svoje delo na temeljih etičnega kodeksa, ki je merilo pravilnega obnašanja v carinski sluţbi. Da vedno pri svojem delu skrbijo, da načela etičnega kodeksa niso kršena, se je opredelilo 38 anketirancev ali 64 %. Za odgovor pogosto se je opredelilo 20 anketirancev ali 33 %. Le dva anketiranca, kar predstavlja 3 %, sta se opredelila, da včasih opravljata delo na temeljih etičnega kodeksa, kar je v primerjavi z drugimi rezultati zanemarljivo. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da se zaposleni zavedajo, kakšno vlogo ima pri njihovem delu etični kodeks in ga na predpisan način tudi upoštevajo. Zato se nihče od anketirancev ni opredelil za odgovora redko ali nikoli. 20. Upoštevanje etičnega kodeksa ima velik vpliv na moje delo! Graf 20 Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 48

55 Da ima upoštevanje etičnega kodeksa velik vpliv na posameznika pri opravljanju svojega dela, se je opredelilo 26 anketirancev, kar predstavlja 43 % vseh. Da je ta vpliv pogost, se je opredelilo 24 anketirancev ali 40 %, medtem ko se je za odgovor»včasih«opredelilo 10 anketirancev ali 17 % vseh sodelujočih. Za odgovore pod številko ena in dve se ni opredelil nihče. Zelo pomembno je, da se delavci pri svojem delu zavedajo upoštevanja načel etičnega kodeksa. Le tako se lahko delo opravlja v skladu s pravili, zahtevami in pričakovanji sluţbe. 21. Delovno mesto mi nudi občutek varnosti, zaupanja, pravičnosti! Graf 21 Delovno mesto predstavlja za posameznika nekaj posebnega, v kolikšni meri, pa je odvisno prav od njega samega (osebnost, temperament ). Za enega predstavlja zadovoljstvo, veselje, za druge pa mogoče le neko rutinsko opravilo, ki se pač mora zgoditi. V veliki meri pa zaposlenim delovno mesto pomeni nekaj več. Zagotavlja jim določeno varnost (predvsem finančno), zaupanje v delovno okolje (delodajalca, sodelavce) in pravičnost (da se delo pošteno opravi in na drugi strani dobi za to pravično plačilo). Da je za zaposlene ta trditev pomembna, so pokazali rezultati ankete. Za odgovor»vedno«se je opredelilo 15 anketirancev, kar predstavlja 25 % anketirancev. Največ se jih je opredelilo za odgovor»pogosto«, in sicer 28 ali 47 % vseh. Za odgovor»včasih«se jih je opredelilo 14 ali 23 % vseh, medtem ko so se za»redko«opredelili le trije ali 5 % vseh sodelujočih. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 49

56 22. Zelo veliko komuniciram s strankami! Graf 22 Delo carinika je specifično delo, ki od posameznika zahteva določena znanja in veščine. Pri svojem delu se carinik pogosto srečuje s strankami, predvsem na mejnih izpostavah. Kaj pomeni komuniciranje carinikov, je bilo v nalogi ţe omenjeno, specifičnost pri tem pa je komuniciranje s strankami. Določena komunikacija s stranko, še posebej v carinskih postopkih, je nujna, preostalo komuniciranje s stranko pa je odvisno od posameznika. Da zaposleni vedno veliko komunicirajo s strankami, se je opredelilo 15 anketirancev ali 25 % vseh, medtem ko se je za odgovor»pogosto«opredelilo 36 anketirancev, kar predstavlja 60 % anketiranih. Da včasih veliko komunicira s strankami, se je opredelilo 6 anketirancev ali 10 %. Za odgovora»redko«in»nikoli«se je opredelilo skupaj le 5 % anketiranih, in sicer dva za odgovor»redko«in eden za odgovor»nikoli«. 23. Do strank imam profesionalen, korekten, spoštljiv odnos! Graf 23 Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 50

57 Anketa razkriva, da pri večini zaposlenih velja postavljena trditev, saj se je za najbolj pritrdilna odgovora opredelilo kar 96 % anketiranih. Od tega se jih je za odgovor»vedno«opredelilo 42 ali 69 %, za odgovor»pogosto«pa 16 ali 27 % vseh sodelujočih. Srednje opredeljenih je bilo 4 % anketiranih, in sicer se je eden opredelil za odgovor»redko«in eden za odgovor»včasih«. Glede na rezultate oziroma opredelitev zaposlenih lahko ocenimo, da gre pri delu na izpostavi v večini za profesionalen, korekten, spoštljiv odnos, na temeljih etičnega kodeksa in bontona zaposlenih do strank. 24. Komuniciranje z okoljem (telefon, internet, TV ) ima velik pomen pri kvalitetnem opravljanju dela! Graf 24 V današnjem času so internet, TV in telefon za skoraj nenadomestljivo posredno stvar. Pri izvrševanju določenih nalog so nujno potrebni bodisi za pridobivanje dodatnih informacij, novic ali kot pomoč za kvalitetno opravljanje dela. Da ima komuniciranje z okoljem velik pomen, se je z odgovorom»vedno«opredelilo 37 anketirancev ali 61 % vseh, za odgovor»pogosto«pa 18 anketirancev ali 30 % vseh. Da ima komuniciranje z okoljem samo včasih velik pomen, so se opredelili štirje anketiranci, ki predstavljajo 7 % vseh sodelujočih, medtem ko se je eden opredelil za odgovor»redko«in nobeden za odgovor»nikoli«. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 51

58 25. Z nadrejenimi imam korekten in sproščen odnos! Graf 25 Da imajo z nadrejenimi vedno korekten in sproščen odnos se je opredelilo 23 anketirancev ali 38 % anketiranih, za pogosto pa se je opredelilo 25 anketirancev ali 42 %. Za odgovor včasih se jih je opredelilo 10 ali 17 % in za odgovor redko le dva, ki predstavljata 3 % vseh sodelujočih. Da z nadrejenim nima nikoli korektnega in sproščenega odnosa se ni opredelil nihče. Komuniciranje z nadrejenimi je v organizacijah nujno, predvsem takrat, ko dobivamo navodila in napotke za delo ali ko se rešujejo teţave. Čeprav ima vsak carinik opravljen carinski izpit in ima za samostojno opravljanje dela potrebna pooblastila, o vseh zadevah ne more presojati in odločati sam, saj za določene funkcije nima pooblastil. Zato so za zahtevnejše akcije pooblaščeni in zadolţeni nadrejeni, kar kaţe na to, da je prednost posamezne organizacije imeti dobre mednivojske odnose, kakršni so v večini primerov tudi na Izpostavi Gruškovje. 26. Komuniciranje z nadrejenimi temelji na osnovi vzajemnega zaupanja in spoštovanja! Graf 26 Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 52

59 Z opredelitvijo za odgovor»vedno«je postavljeno trditev v celoti potrdilo 17 anketirancev, kar predstavlja 28 % vseh sodelujočih. Pogosto se s trditvijo strinja 25 anketirancev ali 41 %. Za odgovor»včasih«se jih je opredelilo 13 ali 22 %. Sledi odgovor»redko«z opredelitvijo štirih anketirancev ali 7 %. S trditvijo se v celoti ni strinjal zgolj eden anketiranec, kar je zanemarljivo. Pomembno za organizacijsko enoto je vsekakor zaupljivo in spoštljivo komuniciranje. Za vsako uspešno komuniciranje pa sta potrebna najmanj dva udeleţenca. Kdo je kriv,da v določenih primerih ni dobre komunikacije, pa ostaja odprto vprašanje, saj na to vplivajo različni dejavniki. Na izpostavi, kot kaţejo rezultati, prevladujejo relativno dobri odnosi med zaposlenimi in nadrejenimi, saj se je za pritrdilne odgovore opredelilo skoraj 70 % vseh sodelujočih. 27. Komuniciranje z nadrejenim poteka samo v eni smeri! Graf 27 Opredelitev anketirancev glede trditve je bila precej raznolika, pri čemer se jih je največ odločilo za odgovor včasih, in sicer 27 ali 45 % vseh anketirancev. 16 anketirancev ali 27 % se je opredelilo, da komuniciranje pogosto poteka samo v eni smeri. Da komuniciranje redko ali nikoli ne poteka samo v eni smeri, se je opredelilo za vsak odgovor 8 anketirancev ali 13 % vseh sodelujočih. Eden odgovor (2 %) je bil, da komuniciranje vedno poteka v eni smeri. Pri samem delu prihaja do pozitivnih in negativnih situacij. Do omenjenega komuniciranja po navadi prihaja v trenutkih, ko zaposleni naredijo napake pri delu ali ko nadrejeni posredujejo zaposlenim določene napotke oziroma navodila za delo. Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 53

60 28. Komuniciranje z nadrejenimi temelji na dialogu in si upam odkrito povedati svoje mnenje! Graf 28 Trditev je v celoti potrdilo 9 anketirancev ali 15 % udeleţencev. Da imajo pogosto takšno komuniciranje z nadrejenimi, se je opredelilo 24 anketirancev ali 40 % vseh. Da le včasih prihaja do omenjene oblike komuniciranja, se je opredelilo 17 ali 28 % anketirancev. Odgovor redko je izbralo 7 anketirancev ali 12 % vseh, medtem ko so odgovor nikoli izbrali trije, kar predstavlja 5 % vseh sodelujočih. V veliki meri je ta oblika komuniciranja odvisna predvsem od nadrejenega. Če nadrejeni dopušča, da se tudi zaposleni opredelijo in izrazijo svoje mnenje, se komuniciranje lahko izvaja v omenjeni obliki, pri čemer je komuniciranje sproščeno. Kot kaţejo rezultati, je ta oblika komuniciranja v veliki meri prisotna tudi na Izpostavi Gruškovje. 29. Pod striktno kontrolo nadrejenega sem pri svojem delu manj učinkovit in motiviran! Graf 29 Matej Beranič: Vpliv komuniciranja na odnose med zaposlenimi v organizacijski enoti 54

Microsoft Word - muhic-marko.doc

Microsoft Word - muhic-marko.doc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POMEN KOMUNIKACIJE PRI UPRAVLJANJU RAZNOLIKOSTI ZAPOSLENIH Kandidat: Marko Muhič Študent rednega študija Številka indeksa: 81506273 Program:

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Akademija upravljanja s človeškimi viri Informativni dan J A S M I N A R I D Z I F R A N J A R I D Z I D R. A L E K S A N D E R Z A D E L P R I M O Ž K O Č A R 0 4. J U L I J, 2 0 0 8 Zakaj HRM Akademija?

Prikaži več

VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner

VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner ETIKA IN MORALA SOMMELIERSKEGA POKLICA Pojem etika in morala uporabljajo v strokovni literaturi dokaj nedosledno. Za uporabo v našem primeru

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih

Prikaži več

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju

Prikaži več

GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI

GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI Samostojno izdelovanje predstavitev s programom za

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja

Prikaži več

PRAVILNIK O INTERNEM PRITOŽBENEM POSTOPKU IN IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanj

PRAVILNIK O INTERNEM PRITOŽBENEM POSTOPKU IN IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanj PRAVILNIK O INTERNEM PRITOŽBENEM POSTOPKU IN IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanju: hranilnica) je na podlagi 318. člena Zakona o bančništvu

Prikaži več

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,

Prikaži več

PowerPoint Template

PowerPoint Template IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih Svet delavcev podjetja - družbe TERME MARIBOR turizem, zdravstvo, rekreacija d.d.,s sedežem Ulica heroja Šlandra 10, Maribor, ki ga zastopa predsednica Sveta delavcev Anamarija Černčec in Sindikat delavcev

Prikaži več

Microsoft Word - P-2_prijava

Microsoft Word - P-2_prijava PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 49K040717 Javno naročilo Nakup novih diskovnih kapacitet Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v postopkih, kjer

Prikaži več

Microsoft Word - P-2_prijava

Microsoft Word - P-2_prijava PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 52K050717 Javno naročilo Prevzem odpadkov javnega zdravstvenega zavoda Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v

Prikaži več

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE

Prikaži več

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

%

% OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)

Prikaži več

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost 1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb

Prikaži več

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag 15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije

Prikaži več

Spletno raziskovanje

Spletno raziskovanje SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-99/04 ECLI: ECLI:SI:USRS:2005:U.I.99.04 Akt: Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Primorske novice, Uradne objave, št. 6/03 in 7/03), 8. čl. Izrek: Določba 8. člena Pravilnika

Prikaži več

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Komunikacijske veščine Mag. Edita Krajnović, Mediade Vsebina 1. Kako naj bolj učinkovito komuniciram? 2. Na kaj se ljudje odzovejo? 3. Usta govorijo, telo pove. 4. Zakaj nekateri znajo z ljudmi in drugi

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE

Prikaži več

Na podlagi 579. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15 in naslednji) je podružnica zavarovalnice Porsche Versicherungs AG

Na podlagi 579. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15 in naslednji) je podružnica zavarovalnice Porsche Versicherungs AG Na podlagi 579. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15 in naslednji) je podružnica zavarovalnice Porsche Versicherungs AG, Podružnica v Sloveniji, ki jo zastopata zastopnika

Prikaži več

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. Na podlagi 8. člena statuta Svobodnega sindikata Slovenije je Sindikat zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. na ustanovnem sestanku dne, 06.11.2014 sprejel PRAVILNIK Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil

Prikaži več

EVRO.dvi

EVRO.dvi Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov

Prikaži več

Microsoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008

Microsoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008 NAČRTOVANJE UREJENOSTI ORGANIZACIJE Mirko Jenko mirko.jenko@t-2.net 1. Povzetek Prispevek je poslovni projekt iz prakse, s katerim želimo prenoviti organizacijski ustroj organizacije in spremljanje stroškov.

Prikaži več

Poročilo anket

Poročilo anket POROČILO ANKET Zadovoljstvo zaposlenih 2016 V času od 10. 6. do 30. 6.2016 je med zaposlenimi na Univerze v Mariboru, Fakulteti za zdravstvene vede potekala anonimna anketa»zadovoljstvo na delovnem mestu«.

Prikaži več

20. andragoški kolokvij

20. andragoški kolokvij 21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska

Prikaži več

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?

Prikaži več

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis ) DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

KONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH

KONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA:  EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE

Prikaži več

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu

Prikaži več

Razpis - podiplomski študij

Razpis - podiplomski študij RAZPIS ZA VPIS V DOKTORSKA ŠTUDIJSKA PROGRAMA 3. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKE FAKULTETE V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/2017 Za vpis v podiplomske doktorske študijske programe 3. stopnje v študijskem

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt Trženje bančnih storitev ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) prosojnice predavanj Jožica Rihter, univ.dipl.ekon E.naslov: jorko.rihter@gmail.com november 2018 1 Načelo tržnosti Oziroma

Prikaži več

Microsoft Word - Dokument1

Microsoft Word - Dokument1 Izpitni katalog za III. del poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita 1. CILJI III. DELA IZPITA Pridobitev poslovodnih znanj, ki omogočajo mojstru, delovodji in poslovodji kvalitetno delo na področju

Prikaži več

Na podlagi prvega odstavka 42. in 54. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08

Na podlagi prvega odstavka 42. in 54. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08 Na podlagi prvega odstavka 42. in 54. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08 in 108/09) minister za zunanje zadeve v soglasju z

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga kraje

TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga kraje TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga krajevno lokalni ali krajevni trg osebki so neposredni tekmeci

Prikaži več

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za

Prikaži več

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta: Splet

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta:  Splet FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) 237 42 22 (04) 237 42 15 E pošta: vs@fov.uni-mb.si; un@fov.uni-mb.si Spletna stran: http://www.fov.uni-mb.si Informativno mesto:

Prikaži več

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.

Prikaži več

V

V 3. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2015 PREDLOG OKVIRNEGA INFORAMTIVNEGA PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LENDAVA V LETU 2015 GRADIVO PRIPRAVIL: mag. Anton BALAŽEK, Župan Polgármester PREDLAGATELJ:

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Icomov kodeks poklicne etike, njegovo poznavanje in upoštevanje dr. Marjeta Mikuž, NMS, Služba za premično dediščino in muzeje Moja teza je, da 90% slovenskih muzejskih delavcev, zaposlenih v muzejih,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Impletum Trzenje sol Rozman [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - Impletum Trzenje sol Rozman [Samo za branje] Projekt IMPLETUM Uvajanje novih izobraže valnih programov na področju višje ga strokovnega izobraže vanja v obdobju 2008-11 Upravljanje zaposlenih in blagovne znamke (strateška povezava marketinga in HRM

Prikaži več

Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla

Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi

Prikaži več

LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU 2011 ORGAN: OBČINA DORNAVA SEDEŢ ORGANA: DORNAVA 135/A SPLETNI NASLOV

LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU 2011 ORGAN: OBČINA DORNAVA SEDEŢ ORGANA: DORNAVA 135/A SPLETNI NASLOV LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU 2011 ORGAN: OBČINA DORNAVA SEDEŢ ORGANA: DORNAVA 135/A SPLETNI NASLOV KATALOGA INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA: WWW.LEX-LOCALIS.INFO

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc REPUBLIKA SLOVENIJA RAČUNSKO SODIŠČE Prežihova 4, 61000 LJUBLJANA Telefon: 178 58 88 Telefax: 178 58 91 Ljubljana, 5. 4. 1996 Številka: 1215-1/96-7 Računsko sodišče Republike Slovenije izdaja na podlagi

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese

Prikaži več

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus

Prikaži več

LISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA

LISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV LISTINE "OBČINA PO MERI INVALIDOV" ZA LETO 2012 MESTNI OBČINI NOVA GORICA Spoštovani svečani zbor! Prisrčen pozdrav v imenu Projektnega sveta»občina po meri invalidov«zveze delovnih

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,

Prikaži več

PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI

PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI GEN-IJ KVIZ NA RADIU 1 1. člen (splošne določbe) (1) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre GEN-IJ kviz na Radiu 1 (v nadaljevanju: nagradna igra), ki se

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje .: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,

Prikaži več

Sezana_porocilo okt2013

Sezana_porocilo okt2013 Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Pačnik Vloga internega komuniciranja pri delovni uspešnosti in motiviranosti zaposlenih: primer

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Pačnik Vloga internega komuniciranja pri delovni uspešnosti in motiviranosti zaposlenih: primer UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Pačnik Vloga internega komuniciranja pri delovni uspešnosti in motiviranosti zaposlenih: primer podjetja X Magistrsko delo Ljubljana, 2019 UNIVERZA

Prikaži več

SCs V Portorož 3 Skupščina - vabilo s sklepi

SCs V Portorož 3 Skupščina  - vabilo s sklepi Številka: SCs_170511_Portorož_V_1_Skupščina_170412 Datum: 12.4.2017 Člani združenja Občine - ustanoviteljice športnih centrov, zavodov, podjetij in agencij Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,

Prikaži več

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko

Prikaži več

Folie 1

Folie 1 S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na

Prikaži več

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.10.2017 C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.10.2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt

Microsoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni

Prikaži več

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),

Prikaži več

3

3 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VLOGA IN VPLIV PROCESA KOMUNICIRANJA NA REŠEVANJE KONFLIKTOV V PODJETJIH Ljubljana, maj 2003 SIMONA GORENC IZJAVA Študentka Simona Gorenc izjavljam,

Prikaži več

Microsoft Word - PRzjn-2.doc

Microsoft Word - PRzjn-2.doc Na podlagi 24. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06) (v nadaljevanju ZJN-2), in 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 99/99, 39/00 36/01 in 77/06) izdajam naslednji P R A V

Prikaži več

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu Revizijsko poročilo Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija Revizijsko poročilo Pravilnost

Prikaži več

Microsoft Word - katalog informacij javnega znaēaja TRŽIŀĄE 2019

Microsoft Word - katalog informacij javnega znaÄ“aja TRŽIŀĄE 2019 KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu: naziv organa, ki je izdal katalog: Osnovna šola Tržišče odgovorna uradna oseba, ki je katalog sprejela: Zvonka Mrgole, prof., ravnateljica

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - IPPU-V2.ppt

Microsoft PowerPoint - IPPU-V2.ppt Informatizacija poslovnih procesov v upravi VAJA 2 Procesni pogled Diagram aktivnosti IPPU vaja 2; stran: 1 Fakulteta za upravo, 2006/07 Procesni pogled Je osnova za razvoj programov Prikazuje algoritme

Prikaži več

kodeks_besedilo.indd

kodeks_besedilo.indd Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska

Prikaži več

Poročilo anket

Poročilo anket POROČILO ANKET Zadovoljstvo na delovnem mestu 2018 V času od 11. 6. do 22. 6. 2018 je med zaposlenimi na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za zdravstvene vede potekala anonimna anketa»zadovoljstvo na delovnem

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

Zapisnik 1

Zapisnik 1 Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:

Prikaži več

MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja

MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Soizvajalci:, Erika Zelko, Maja Rus Makovec, Datumi 2018/2019: 23. skupina:

Prikaži več

OSNOVE KOMUNICIRANJA

OSNOVE KOMUNICIRANJA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija dela KOMUNICIRANJE V PROCESU PRODAJE Mentor: izred. prof. dr. Marko Ferjan Kandidat: Iztok Odar Kranj, junij 2006 ZAHVALA Zahvaljujem

Prikaži več

Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri "Marcus & Martinus" 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcu

Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri Marcus & Martinus 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcu Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri "Marcus & Martinus" 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcus & Martinus«(v nadaljevanju: nagradna igra). Organizator

Prikaži več

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Prikaži več

Microsoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo

Microsoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja

Prikaži več

PROJEKT RAZVOJA MLADIH PERSPEKTIVNIH KADROV V BANKI KOPER D.D. mag. Katja Sabadin, vodja projekta razvoja kadrov v Banki Koper, d.d "Vse organizacije,

PROJEKT RAZVOJA MLADIH PERSPEKTIVNIH KADROV V BANKI KOPER D.D. mag. Katja Sabadin, vodja projekta razvoja kadrov v Banki Koper, d.d Vse organizacije, PROJEKT RAZVOJA MLADIH PERSPEKTIVNIH KADROV V BANKI KOPER D.D. mag. Katja Sabadin, vodja projekta razvoja kadrov v Banki Koper, d.d "Vse organizacije, podjetja in ustanove danes rutinsko zatrjujejo, da

Prikaži več

SPLOŠNI POGOJI SODELOVANJA IN PRAVILA NAGRADNE IGRE»S PRINGLESOM DO EUR«Uvodne določbe 1. člen S temi splošnimi pogoji so urejena pravila sodelo

SPLOŠNI POGOJI SODELOVANJA IN PRAVILA NAGRADNE IGRE»S PRINGLESOM DO EUR«Uvodne določbe 1. člen S temi splošnimi pogoji so urejena pravila sodelo SPLOŠNI POGOJI SODELOVANJA IN PRAVILA NAGRADNE IGRE»S PRINGLESOM DO 1.000 EUR«Uvodne določbe 1. člen S temi splošnimi pogoji so urejena pravila sodelovanja ter izvedba nagradne igre, ki jo organizira Poslovni

Prikaži več

Microsoft Word - D9_Prijateljstvo_9-11let_Priročnik za učitelje

Microsoft Word - D9_Prijateljstvo_9-11let_Priročnik za učitelje Priročnik za učitelje Prijateljstvo Tema: Prijateljstvo Starostna skupina: 9 do 11 let S podporo programa Vseživljenjsko učenje Evropske unije. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VLOGA INTERNEGA KOMUNICIRANJA PRI KREPITVI DOBRIH ODNOSOV MED SODELAVCI Ljubljana, junij 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VLOGA INTERNEGA KOMUNICIRANJA PRI KREPITVI DOBRIH ODNOSOV MED SODELAVCI Ljubljana, junij 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VLOGA INTERNEGA KOMUNICIRANJA PRI KREPITVI DOBRIH ODNOSOV MED SODELAVCI Ljubljana, junij 2016 BILJANA POLAK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Biljana

Prikaži več

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred

Prikaži več

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc 1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani

Prikaži več