Shranjevanje toplote z geosondami in testi za ugotavljanje toplotnih lastnosti zemlje - Primer uporabe v Tur~iji ter stanje v Sloveniji

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Shranjevanje toplote z geosondami in testi za ugotavljanje toplotnih lastnosti zemlje - Primer uporabe v Tur~iji ter stanje v Sloveniji"

Transkripcija

1 Strojni{ki vestnik 50(004)6, Journal of Mechanical Engineering 50(004)6, ISSN ISSN UDK :66.995( ) UDC :66.995( ) Stritih Strokovni U., ~lanek Rajver (1.04) D., Turgut B., Paksoy H.: Shranjevanje toplote - Borehole Thermal Speciality Energy paper Storage (1.04) Shranjevanje toplote z geosondami in testi za ugotavljanje toplotnih lastnosti zemlje - Primer uporabe v Tur~iji ter stanje v Sloveniji Borehole Thermal Energy Storage Applications and In-Situ Thermal Response Test Example from Turkey and Situation in Slovenia Uro{ Stritih - Du{an Rajver - Bekir Turgut - Halime Paksoy V prispevku je predstavljena metoda sezonskega shranjevanja toplote z geosondami ter test toplotne odzivnosti, ki se uporablja za doloèanje parametrov tal. Predstavljene so analizne metode za dejanski izraèun toplotne prevodnosti tal ter doloèevanje njene negotovosti. V nadaljevanju so predstavljene meritve, ki so jih opravili med raziskavami tal v Turèiji, ter stanje na podroèju sezonskega shranjevanja toplotne energije v Sloveniji. 004 Strojniški vestnik. Vse pravice pridržane. (Kljuène besede: hranjenje toplote, hranjenje podzemno, geosonde, prevodnost toplotna) In the paper we present a method of seasonal heat storage with boreholes and thermal response test for determination of ground parameters. Analysis methods for concrete calculations of thermal conductivity as well as error determination are explained. In the continuation measurements made in research of the ground in Turkey and situation in a field of seasonal thermal energy storage in Slovenia are presented. 004 Journal of Mechanical Engineering. All rights reserved. (Keywords: underground thermal energy storage, borehole heat exchangers, thermal conductivity) 0 UVOD Podzemno shranjevanje toplotne energije (PSTE - UTES) je zanesljiva in energetsko varèna tehnologija shranjevanja toplote in je namenjena hlajenju in ogrevanju v stavbnih objektih in industrijskih postopkih ter je sedaj že široko razširjena po vsem svetu. Gre za tehnologijo shranjevanja toplote v zemlji pod površjem ali v vodonosnikih oz. podzemnih jezerih. V poletnih mesecih se odpadna toplota ali toplota, pridobljena s sonèno energijo, na razliène naèine shranjuje, v zimskih mesecih jo lahko uporabimo za ogrevanje. Podobno poteka tudi hlajenje. V zadnjih dvajsetih letih je bila ta metoda uporabljana že v veè razlièicah. Na podlagi Mednarodne agencije za energijo (IEA) ter ohranitvi energije s shranjevanjem energije (OESE - ECES) je bila temu namenu strokovno razvita znanstvena oprema. V splošnem se za metodo podzemnega shranjevanja toplotne energije uporablja kratica PSTE, 0 INTRODUCTION Underground thermal energy storage (UTES) is a reliable, sustainable, and energy-saving technology for the cooling and heating of buildings and industrial processes all over the world. In the past 0 years, various applications of UTES have been introduced. Within the IEA Implementing Agreement, Energy Conservation through Energy Storage (ECES) program, much of the expertise on UTES has developed. UTES is a technology for storing energy in the ground, in aquifers or in underground pools. In the summer time waste heat or heat from solar energy is saved in different ways, in the winter time this heat is used for heating. Cooling is performed in similar way. In the past twenty years this method was applied in many applications. Scientific equipment has been developed in the frame of International Energy Agency (IEA) and Energy conservation through energy storage (ECES). The acronym UTES stran 38

2 ki je pogosto razdeljena na podskupine glede na tip uporabljenega sredstva za shranjevanje energije. Ena takšnih je metoda z vrtinami za shranjevanje toplotne energije (VSTE - BTES), ki se nanaša na sistem shranjevanja energije z uporabo vrtine v zemlji in vanjo namešèenih cevi. Toplotna prevodnost zemlje in toplotna upornost prenosnika toplote v vrtini (PTV - BHE) sta dva najbolj pomembna sestavna parametra sistema VSTE. Njuno vrednost je mogoèe doloèiti prek merilnih instrumentov, katerih podatki naj bi bili dovolj natanèni. Takšni testi so ekonomsko upravièeni le takrat, èe imamo zgrajenih že veè takšnih sistemskih enot z vrtinami. Merilno metodo pa so v zadnjem desetletju naglo razvijali in dopolnjevali in se danes navadno omenja kot test toplotne odzivnosti (TTO). 1 POTEK TESTA TOPLOTNE ODZIVNOSTI Za pravilno dimenzioniranje toplotnega sistema je odloèilnega pomena, poleg zadovoljivega vira energije, naše znanje in vedenje o toplotni prevodnosti tal. Oceno takšne uèinkovite toplotne prevodnosti tal, primerne za naš sistem, pridobimo z meritvijo toplotne odzivnosti vira energije v tleh, ki jo izvajamo na terenu s premièno napravo, v kateri je namešèen sistem za merjenje toplotne odzivnosti (sl. 1). Test toplotne odzivnosti je prviè javno predstavil danski raziskovalec Palne Mogensen na mednarodni konferenci za»shranjevanje energije«v Stockholmu leta 1983 [1]. Prvo takšno premièno napravo za izvajanje meritev so samostojno razvili na Švedskem na Univerzi za tehnologijo v Luleå in tudi na ameriški državni univerzi v Oklahomi v letih Takšne vrste meritev se sedaj že izvajajo v ZDA, Kanadi, Norveški, Nemèiji, Nizozemski, Angliji in Turèiji. Naprava za TTO sestavlja èrpalka z moèjo 1 kw, ki poganja grelno sredstvo prek hranilnika toplote refers to underground thermal energy storage in general, and is often divided into subgroups according to the type of storage medium that is used. The acronym BTES (Borehole Thermal Energy Storage) refers to storage systems using boreholes or ducts and pipes in the ground. The thermal conductivity of the ground and the thermal resistance of the borehole heat exchanger (BHE) are the two most important design parameters for BTES systems. The two parameters may be determined from in-situ measurements, which give reliable design data. Such tests are usually economically feasible when designing BTES systems comprise more than just a few boreholes. The measurement method has rapidly developed in the past decade, and is now usually referred to as the Thermal Response Test (TRT). 1 THE HISTORY OF THE THERMAL RESPONSE TEST Knowledge of the thermal conductivity of the ground surrounding an energy well is crucial for the appropriate dimensioning of an underground thermal energy system. By measuring the ground thermal response of a well, the effective in-situ thermal conductivity for the system can be estimated. Field tests are done with a mobile thermal response test (TRT) apparatus (Figure1). The thermal response test was first proposed by the Danish researcher Palne Mogensen at an international conference on energy storage in Stockholm, in 1983 [1]. The first mobile measurement devices for thermal response tests were developed independently at Luleå University of Technology, Sweden, and at Oklahoma State University, USA, in These types of measurements are now used in the USA, Canada, Norway, Germany, the Netherlands, England and Turkey. The TRT apparatus consists of a 1-kW pump circulating the heat through the borehole do vrtin to the well vodni rezervar water tank tlakomer pressure pointer manometer èitalnik data logger èrpalka pump varnostni ventil safety valve grelnik 4 3 kw 4 3 kw heater Sl. 1. Naprava za merjenje TTO Fig. 1. In-situ TRT apparatus odpadna voda iz èrpalke in grelnika drain water from pump and heater odpadna voda iz varnostnega ventila drain water from safety valve Sl.. Naèrt merilne naprav Fig.. TRT flow diagram stran 39

3 toplotni prikljuèki thermal props geosonda boreholer èrpalka pump grelnik 4 3 kw 4 3 kw heater geološka enota geological unit Sl. 3. Osnovna zamisel TTO Fig. 3. Basic concept of TRT v vrtini naprej v prenosnik toplote s prilagodljivo in stabilno toplotno moèjo v razponu od 3 do 1 kw. Temperatura vode se meri na vstopu in izstopu iz vrtine s termistorji, katerih toènost je ± 0, K. Stanja teh temperatur se nato hkrati shranjujejo v podatkovni pomnilnik. Celotna naprava je dimenzionirana za elektrièni tok 16 A (sl. ). Naèelo delovanja TTO je v tem, da v naš iskani vir energije v zemlji vnašamo znano toplotno moè v èasovnem obdobju, ki je veèje od 50 ur, z uporabo tekoèega sredstva, ki kroži po cevnem sistemu, medtem ko se mu dovaja stalna toplotna moè. Temperaturni odziv tal merimo nato posredno prek vstopne in izstopne temperature ogrevalnega sredstva, pri èemer so toplotne znaèilnosti tal in pa vgrajenega hranilnika toplote sorazmerne temperaturni spremembi tal med meritvijo (sl. 3). Slika 3 predstavlja sistem shranjevanja energije TTO, pri katerem se temperatura v vrtini spreminja zaradi shranjevanja ali èrpanja toplotne energije iz nje. Zaradi tega se zemlja, ki obdaja vrtino, bodisi ohlaja ali segreva. Matematièen popis takšne temperaturne funkcije v snovi so razvili Hellström (1994) [], Mogensen (1983) [1] in Eskilson (1987) [3]. ANALIZNE METODE Splošno znane metode za oceno toplotnih lastnosti talne sestave je mogoèe razdeliti v neposredne metode, kakršna je metoda enocevne collector and through a cross-flow heater with an adjustable and stable heating power in the range 3-1 kw. The fluid temperature is measured at the inlet and the outlet of the borehole with thermistors that have an accuracy of ± 0. K. The temperatures are recorded at a set time interval by a data logger. The equipment is installed for 16A electricity (Figure : In-situ thermal response test system scheme). The principle of the thermal response test is to inject a known amount of power into the energy well over a certain period of time (>50 hours), by circulation of the heat-carrier fluid through the energy well piping system while a certain power rate is transferred to the fluid. The temperature response of the ground is measured by recording the inlet and outlet temperatures. The thermal properties of the ground and collector installation are proportional to the temperature change in the ground over the measurement period (Figure 3). The thermal response test of a BTES borehole is described by the temperature change in the boreholes when heat is injected or extracted. The transfer of the heat to/from the boreholes causes a change in the temperature in the surrounding ground. The mathematics are described by Hellström (1994) [], Mongesen (1983) [1] and Eskilson (1987) [3]. ANALYSIS METHODS Currently used methods to estimate the thermal properties of the ground formation may be divided into direct methods, such as line source and stran 330

4 kaèe za prenos grelnega sredstva ali valjna sestava cevi v cevi, ter metode doloèitve parametra z našo oceno. Na podlagi tega je bilo predstavljenih šest vrst metod: 1. teorija èrtnega vira, kakor sta jo uporabila Eklöf in Gehlin (1996) [4] ter Gehlin in Nordell (1998) [5];. èrtna teorija vira, ki jo je uporabil Smith (1999a) [6]; 3. èrtna teorija vira, ki jo je uporabil Curtis (001) [7]; 4. valjni model, uporabila sta ga Kavanaugh in Rafferty (1997) [8]; 5. ocena parametra z enorazsežnim modelom konènih prostornin, uporabila sta ga Shonder in Beck (1999) [9]; 6. ocena parametra z dvorazsežnim modelom konènih prostornin vrtine z znano prostornino, ki ga je uporabil Austin (000) [10]. V nadaljevanju sta predstavljeni metodi èrtnega vira in valjni model..1 Teorija èrtnega vira Za izraèun porazdelitve temperature (T q ) v odvisnosti od èasa (t) in polmera (r) okoli enocevnega sistema s stalnim toplotnim tokom (q) lahko vzamemo približek na podlagi raèunske izpeljave toplotnega toka v sistemu prenosnika toplote v tleh [11]: cylinder source approaches, and methods that use formal parameter-estimation techniques. The following six methods are based on four theoretical approaches and methods that use formal parameterestimation techniques. 1. Line source theory, as used by Eklöf in Gehlin (1996) [4], ter Gehlin in Nordell (1998) [5],. Line source theory, as used by Smith (1999a) [6], 3. Line source theory, as used by Curtis Curtis (001) [7], 4. Cylinder source theory, as used by Kavanaugh and Rafferty (1997) [8], 5. Parameter estimation with a 1D finite-volume borehole model, as used by Shonder in Beck (1999) [9], 6. Parameter estimation with a D finite-volume borehole model, as used by Austin (000) [10]. In the rest of the paper the line-source and cylinder-source models are presented..1 Line source The equation for the temperature field as a function of time and radius around a line source with constant heat-injection rate can be used as an approximation for the heat injection from a BHE [11]: - S poveèevanjem èasa se bo poveèal tudi mejni polmer segrevanja tal okoli cevi. Ingersoll in Plass [1] sta leta 1948 pokazala, kako je takšna enaèba koristna za preraèun valjnega grelnika v kanalu vrtine, pri katerem se pojavi napaka, manjša od %, èe ob tem velja pogoj: Pri obièajnih meritvah v vrtinah je èas merjenja dolg in znaša med 10 do 0 ur. E 1 je tako imenovani eksponentni integral. Za veèje vrednosti parametra at/r je E 1 lahko približan s preprosto funkcijsko odvisnostjo: kjer je g = 0,577 Eulerjeva konstanta. Najveèja napaka za vrednosti at/r ³ 0 znaša,5 %, za vrednosti at/r ³ 5 pa 10 %. Merjena temperatura med izvajanjem TTO je temperatura tekoèine, medsebojno povezavo med temperaturo tekoèine (T f ) in temperaturo sten vrtine (T b ) pa tako zapišemo v odvisnosti: u q q e q T r t du E r at 4pl u 4pl (, ) = ò = 1( 4 ) r 4at t > 0r b æ4at ö E1( r 4at) = lnç g 5 - ³ è r ø (1). With increasing time, the radius of influence will increase. Ingersoll and Plass (1948) [1] showed that the equation can be used for cylindrical heatinjection ducts with an error of less than % if: (). a For a normal borehole, t is in the range 10-0 hours. E 1 is the so-called exponential integral. For large values of the parameter at/r, E 1 can be approximated with the following simple relation: at (3), r where the term g = is Euler s constant. The maximum error is.5% for at/r ³ 0 and 10 % for at/r ³ 5. The measured temperature during a response test is the fluid temperature, and the relationship between the fluid temperature and the temperature at the borehole wall (T b at R b ) is: q () () T t = T t + q R q f b b (4), stran 331

5 kjer R b pomeni toplotno upornost med sredstvom za prenos toplote v cevi in pa steno vrtine, ki obdaja cev. Temperaturni indeks q pomeni, da se je v toplotnem sunku q spremenila temperatura za toèno doloèeno vrednost. Tako se temperatura tekoèine kot funkcija èasa lahko zapiše v obliki: kjer je T o nespremenljiva temperatura tal. Raziskovalci so v praksi sproti razvijali lastne postopke metod, vendar se niso bistveno oddaljevali od teorije Mogensena, ki jo je razvil leta Teoretikom, kakršni so bili Eklöf, Gehlin, Nordell, Sanner in Cruickshanks [13], je v preteklih letih uspelo dognati bistvo, kako opredeljevati toplotno prevodnost tal v preraèunih metode shranjevanja toplotne energije. Razvili so metodo, pri kateri padanje povpreène temperature tekoèine oziroma njeno strmino krivulje podamo z naravnim logaritmom èasa: q æ æ4at T () t = ln q R T 4pl ç ç r è è f b o where R b is the thermal resistivity between the fluid in the pipes and the borehole wall. The index q in the temperatures denotes that it is the temperature change due to the heat pulse q. Thus the fluid temperature as a function of time can be written as: ö ö g (5), ø ø where T o is the undisturbed ground temperature. In practice, researchers have made use of this approach in somewhat different ways, although they essentially follow Mogensen (1983). Gehlin and Eklöf, Gehlin and Nordell, Sanner et al. and Cruickshanks et al. [13] have applied the line source solution to determine the thermal conductivity of the ground formation for an underground thermal energy storage system. The implementation is done by determining the slope of the curve of the average fluid temperature development versus the natural log of time: T () t = k ln t+ m f (6) k = q 4pl (7), kjer k pomeni faktor strmine krivulje. Toplotno prevodnost zemlje doloèimo praktièno takole: na geosondo prikljuèimo grelnik znane moèi in zapisujemo temperature vode. Narišemo diagram poteka temperature v odvisnosti od èasa. Èe na osi èasa izberemo naravni logaritem, lahko iz strmine premice doloèimo k po enaèbi (6). Nato pa še toplotno prevodnost l iz enaèbe (7).. Valjni model Takšen model, ki sestoji iz sistema cev v cevi, je poenostavljena razlièica sistema toka grelnega sredstva po eni cevi. Njegov namen je pridobivanje približkov parametra PTV, kar mu omogoèa njegova velikost ter zagotavljanje stalnega toplotnega toka. Navadno je notranji premer toplotnega prenosnika enakomeren po vsej dolžini. Matematièno lahko takšen stalen tok toplote, ki ga dovajamo v tla, popišemo kot: (, ) (, ) q T r t G z p kjer je G(z,p) funkcija, ki popisuje valjno sestavo grelnika po metodi Ingersolla (1954) [14]: where k is the slope of the curve. The thermal conductivity of the ground is practically determined in the following way: on the borehole the heater is connected and the temperatures of water are collected. The diagram of temperature changes versus time is produced. If the natural logarithm is used on the time axis, the parameter k can be determined from Eq. 6. Then we can easily calculate the thermal conductivity l from Eq. 7.. Cylindrical model The cylinder-source model, of which the line-source model is a simplified variation, can be used for an approximation of the BHE as an infinite cylinder with a constant heat flux. The heat-exchanger pipes are normally represented by an equal diameter cylinder. The cylindrical-source solution for a constant heat flux is as follows: ì at z = ï r r (8), p ïî ro q = í l ï = 1 Gzp (, ) = f ( b) db p ò 0 éj z 0 p Y1 Y0 p J -b 1 f( b) = ( e - 1 ë ) ë 1 1 û where G(z,p) is the cylindrical-source function as described by Ingersoll (1954) [14]: ( b) ( b) - ( b) ( b) b éj ( b) + Y ( b) ù ùû (9) (10), stran 33

6 kjer so J o, J 1, Y o, Y 1 Besselove funkcije prvega in drugega reda. Deerman, Kavanaugh in Rafferty ([8] in [15]) so predlagali iterativni postopek reševanja valjne metode kot obratno doloèevanje toplotne prevodnosti tal. Dejanska prevodnost (in difuzivnost) talne sestave je raèunana z reverzibilno matematièno operacijo, ki vsebuje preraèun dolžine cevne zanke toplotnega prenosnika v vrtini. Èe gledamo naš test kratkoroèno, potem je postopek tak, da našo toplotno prevodnost tal in pa dnevni toplotni sunek, ki sta preraèunana s Fourierjevim številom (z) in funkcijo valjnosti G(z,p), primerjamo s prièakovano vrednostjo toplotne prevodnosti in difuzivnosti talne sestave toliko èasa, dokler med sabo niso izenaèene..3 Analize napak Merilna negotovost doloèanja toplotne prevodnosti je posledica veè vzrokov. Prvi so nakljuène in pa sistemske eksperimentalne napake, uporabljeni približki v analitiènem ali numeriènem modelu, groba ocena prièakovane temperature v preraèunih ter doba trajanja testa. To negotovost so razložili Austin leta 1998 [16], Austin s sodelavci 000 [17] ter Witte in Van Gelder leta 00 [18]. Celotna negotovost, ocenjena z razliènimi analiznimi postopki, se giblje v razponu 10 %. Austin je tako leta 1998 pokazal, da je napaka pri meritvi prenosa toplote v sorazmerju s odstotno napako storjeno pri oceni toplotne prevodnosti tal. Potemtakem mora biti pozornost usmerjena na pravilno meritev obeh razliènih temperatur natanèno na vhodu in izhodu vrtine, te namreè nastanejo zaradi prenosa toplote na izvrtino, v primeru ko je merilno mesto oddaljeno stran od vhoda v izvrtino, je treba cevi dobro izolirati za prepreèitev morebitnih toplotnih izgub skozi stene cevi v okolico. Negotovost približkov, dobljenih v analiznih postopkih, je primerna za predpostavljanje stopnje ustaljenega prenosa toplote. Austin je med drugim leta 1998 tudi pokazal, kako veliko je nihanje dobljene toplotne prevodnosti pri èrtnem modelu, za kar je mogoèe iskati vzrok v velikem nihanju stopnje prenosa toplote na vrtino. Za dosego bolj natanènih ocen se uporablja v ta namen metoda ocenitve parametra. 3 IZKUŠNJE IZ TURÈIJE 3.1 Švedska aparatura, namenjena meritvam v Turèiji Takšno vrsto merilne naprave za izvajanje testa toplotne odzivnosti (Eklöf in Gehlin 1996 [4], Gehlin in Nordell 1998 [5]) so razvili na Univerzi za tehnologijo Luleå v letih Med samim razvijanjem tehnološke opreme pa sta intenzivno in uèinkovito zaèeli med seboj sodelovati prav Univerza where J o, J 1, Y o, Y 1 are Bessel functions of the first and second kind. Deerman, Kavanaugh and Rafferty ([8] and [15]) suggested an iterative procedure that uses the cylinder-source method to inversely determine the ground s thermal conductivity. The effective thermal conductivity (and diffusivity) of the ground formation is computed by reversing the process used to calculate the length of the ground-loop heat exchanger. Based on a short-term in-situ test, the effective thermal resistivity of the ground of a daily heat pulse is compared to a value computed from the Fourier number (z) and the cylinder-source function G(z,p) with an assumed value for the thermal conductivity and the diffusivity of the ground formation until the ground resistance values are the same..3 Error Analysis Uncertainties in the estimated ground thermal conductivities come from several sources: random and systematic experimental error, approximations made in the analytical or numerical model, estimates of the far field temperature, and the length of test. These uncertainties have been discussed by Austin in 1998 [16], Austin et al. 000 [17] and Witte and Van Gelder 00 [18]. The overall uncertainties of the estimations made by different analysis procedures with different test equipment are of the order of ±10%. Austin has shown that the error in the measurement of heattransfer rate to the borehole results in a similar percentage error in the estimation of the ground s thermal conductivity. Therefore, care must be taken to either measure the heat-transfer rate using a temperature difference at the borehole inlet and outlet or, if the heat rate is measured elsewhere, to minimize any unmeasured heat losses or gains. Uncertainties due to an approximation in the analysis procedure may be due to an assumption of a constant heat-transfer rate. Austin showed very variable thermal conductivity predictions made with the line-source procedure, when there were significant variations in the heat-transfer rate to the borehole. In this situation, the parameter-estimation procedure, which does not assume a constant heat-transfer rate, can provide more accurate estimates. 3 EXPERIENCES FROM TURKEY 3.1 Application of the Swedish Apparatus for the Thermal Response Test in Turkey The Swedish mobile thermal response test equipment, TRT (Gehlin and Nordell 1998 [5], Eklöf and Gehlin 1996 [4]), was constructed at Luleå University of Technology in During this period, Luleå University of Technology and Çukurova University Centre for Environmental Research began stran 333

7 v Lulei ter Univerzitetni center za okoljske raziskave Çukurova v Turèiji z izmenjavo študentov ter združitvijo nekaterih projektov, vse v okviru Mednarodne agencije za energijo na podroèju shranjevanja energije. Kot rezultat dobrega sodelovanja je Univerza v Lulei nato v novembru leta 000 podarila eno takšnih merilnih enot Univerzitetnemu centru Çukurova, eden od konstrukterjev merilne opreme (Singhild Gehlin) pa je tudi obiskal ta center v Turèiji. 3. Opravljene meritve TTO je bil izvajan od leta 000 na dveh razliènih lokacijah v Turèiji (sl. 4) [19]. Tako so v mestih Istanbul in Adana v vrtine vstavili posamiè enkrat 100 m dolgo dvojno cev U ter 75 m enojno cev U. Meritve toplotne prevodnosti in pa toplotne upornosti so bile ocenjene na podlagi èrtnega modela (1) z namenom poiskati primeren talni vir energije. Ta test se je v Adani ponavljal vsak mesec v èasovnem obdobju od julija 001 do februarja 00, pri èemer so sproti doloèali uèinke spreminjanja okoliških razmer na umerjanje meritve. Meritve so se izvajale v vrtini z geosondo, ki so jo povezali s toplotno èrpalko na primerni lokaciji v pokrajini Marmara v okolici Istanbula. Geološko sestavo površinskih plasti te pokrajine sestavljajo predvsem sedimentne kamnine, ki sestoje iz glinovca ter gline v menjavanju z apnencem. Vrtina je približno 100 m globoka, vodostaj v njej pa 80 m pod površjem. Vanjo so namestili dve cevi U dolžine 100 m in notranjega premera,4 mm. Da bi prepreèili prožnost cevi, ki so iz nerjavnega jekla in tehtajo skoraj 50 kg, so jih obdali poprej s plastiènimi cevmi. Po koncu vgradnje cevi v vrtino so le-to zasuli in zalili z naravnim granulatom zemlje ter vodo. Konca cevi so med seboj mehansko loèili med èrpalko, namešèeno v prikolici ter glavnim grelnikom tekoèine. Nato so zagnali an effective and efficient cooperation (exchange of students, some projects partnership, etc) within the frame of the International Energy Agency, Energy Conservation through Energy Storage Implementing Agreement. As a result of this successful cooperation, Lulea University of Technology donated TRT equipment to the Çukurova University in November, 000. One of the TRT developers, Singhild Gehlin, visited Çukurova University Centre for Environmental Research for technology transfer. 3. Measurements Performed TRT has been used at two different locations in Turkey (Figure 4) since 000 [19]. The depth and configuration for Istanbul and Adana are 100-m double U-pipe and 75-m single U-pipe, respectively. For these two sites, thermal conductivity and thermal resistance values are evaluated using the line-source model (1). The thermal response tests in Adana have been repeated every month during the period July 001- February 00 to evaluate the effect of the change in ambient conditions on the measurements matching. Measurements are made in the boreholes drilled to be used with GSHP in a new residential area in the Marmara region Ýstanbul-Hadýmköy, Turkey. The research area is geollogically mostly chacterized by sediments: claystone, clay with limestone and marl succession, known as Sazlýdere Formation. The borehole is approximately 100-m deep. The water level in the borehole was 80 m from the surface. Two U- pipes, 100-m long with an inner diameter of.4 mm, were installed in the borehole. To counteract the flexibility, approximately 50 kg of stainless-steel weight was strapped to the plastic pipe assembly. When the U-piping was completely installed, the borehole was grouted with the natural geological formation and water. The two ends of U-pipe were insulated between the pump trailer and the fluid heater. The pump was Istanbul TURÈIJA TURKEY Adana Sl. 4. Satelitski posnetek Turèije Fig. 4. Satellite picture of Turkey stran 334

8 temperatura Temperature(C) / temperature ( C) ure Hours / hours Sl. 5. Izmerjeni èasovni diagram temperature tekoèine v kraju Istanbul-Hadýmköy Fig. 5. Istanbul-Hadýmköy fluid temperature profile measurements Tref Tair Tin Tout èrpalko, ki je potisnila ogrevalno sredstvo po cevnem sistemu, pri tem pa je bilo treba paziti na pravilen tlak, ki se je meril na sekundarni strani èrpalke in se je gibal v mejah od 1,5 do barov. Merjenje vstopne in izstopne temperature sredstva je potekalo v rednih èasovnih korakih po 10 min, pri èemer so njegov tlak v cevi sprotno spremljali na monitorju. Podatki so se hkrati s tem shranjevali v podatkovni pomnilnik. Registriranih je bilo 73 loèenih meritev temperatur z 10 minutnimi koraki v èasovnem obdobju dveh dni,. in 4. decembra leta 000. Na sliki 5 je grafièno izrisana meritev vhodne temperature (T in ) in izhodne (T out ), temperature zraka (T air ) ter referenène temperature (T ref ). Narašèanje temperature v odvisnosti od èasa v urah, kakor je prikazano na sliki 6, je sorazmerno spreminjanju toplotne prevodnosti geološke plasti med njenim segrevanjem. Glede na dobljene rezultate v Hadimköyu so toplotno prevodnost (l) in toplotno upornost (R b ) izraèunali s uporabo iterativnega približka, kjer je l podana kot zaèetna ocena, R b pa izraèunana na podlagi enaèbe (5). Iteracijo so ponavljali toliko èasa, dokler se izraèunana vrednost temperature tekoèine ni ujemala z izmerjeno then turned on and the fluid was circulated in the tubing system. Attention was paid to the pressure in the system. During the pumping, the water pressure measured at the outlet of the pump was 1.5- bar. Measurements of the inlet (T in ) and outlet (T out ) temperatures were made at regular intervals of 10 minutes. The pressure of fluid circulation was also monitored. Data were recorded on a data logger. A total of 73 separate measurements of temperature were recorded at 10 minute intervals over a period of two days, December -4 th, 000. Figure 5 shows the measured temperatures of T in, T out, T air and T ref. The slope of the mean temperature data versus the natural log of time in hours, given in Figure 6, is proportional to the thermal conductivity of the rock and filled material through which the heat is transfered. According to this model for Hadýmköy, thermal conductivity (l) and thermal resistance (R b ) are calculated with an iterative approach, where l is given an initial estimated value and R b is calculated from Eq. 5. The iteration is continued until the calculated fluid temperature distribution fits the experimental distribution for days in December -4, temperatura / temperature ( C) y = x R = ln t (h) Sl. 6. Odvisnost srednje temperature tekoèine od èasa, strmina premice k je 1,1779 in se uporabi v enaèbi (6) Fig. 6. Mid to late stage time / temperature data. Slope (k) of linear relationship is This value is substituted into Eq. 6 stran 335

9 temperatura / temperature ( C) ure / hours Sl. 7. Srednja temperatura tekoèine dobljena iz TTO zbiralnika toplote v cevi U, ki se je ujemala s preraèuni po enaèbi 5, kjer so bile vrednosti spremenljivk l= 3,4 W/mK in R b = 0,075 0,08 0,09 K/(W/m). Fig. 7. Mean fluid temperature from the response test on the U-pipe collector fitted to Eq. 5 with l=3.4 W/ mk and R b = K/(W/m) Preglednica 1. Meseèni izmerki TTO, dobljeni v Adani Table 1. Monthly TRT results from measurements carried out in Adana Tf Tf Rb=0-3.4 Tf Rb= Tf Rb= TfRb= Mesec Month junij June julij July avgust August september September oktober October Toplotna prevodnost Thermal conductivity l (W/mK) Toplotna upornost Thermal resistance R (W/mK) -1 Trajanje testa Duration of the test (h) - - -,5 0,09 50,1 0,05 76, 0,06 7, 0,06 53 temperaturo v dneh meritev od. do 4. decembra 000. Slika 7 prikazuje najboljši iterativni približek za prevodnost l in upornost R b. V nadaljevanju so predstavljeni izmerjeni podatki, dobljeni na podlagi meritev v Istanbulu, ki so podani v preglednici 1 in predstavljajo toplotno prevodnost in pa toplotno upornost konglomerata in gline v èasovnih korakih meritev. 4 STANJE V SLOVENIJI Popis o stanju izkorišèanja geotermalne energije za neposredno uporabo v Sloveniji je bil izveden leta 1999 za Zbornik svetovnega geotermalnega kongresa leta 000. Pri tem je bilo treba zbrati, kolikor se je paè dalo, tudi podatke o izrabi energije iz podtalnice in plitvega podpovršja za geotermalne (talne) toplotne èrpalke. Tu gre za število enot geotermalnih toplotnih èrpalk, ki delujejo v odprtem ali zaprtem sistemu (obtoku). Kot odprti sistem je mišljena vgradnja na vodni vir, recimo podtalnico, ki je zajeta z vrtino (vodnjakom) ali tudi jezersko vodo. Kot zaprti sistem so mišljene vgradnje naslednjih dveh tipov: vodoravni zbiralni sistem v tleh in navpièni sistem z energetsko vrtino. Ker je tovrstne podatke zelo težko pridobiti, smo zvedeli le za 000. Figure 7 shows the best iterative approaches for the thermal conductivity (l) and the thermal resistivity (R b ) The same evaluation based on the linesources model for Istanbul was used here. The monthly TRT results (thermal conductivity and borehole resistance) in a conglomerate and clay formation are given in Table 1. 4 PRESENT STATUS IN SLOVENIA A description of geothermal energy use in Slovenia was made in 1999 for the proceedings of the World Geothermal Congress in 000. At this point, data for geothermal (ground-cource) heat pumps was also collected. These heat pumps operate in an open or closed system. As an open source it is an installation that operates with the aquifer or lake water. Closed installations are as follows: a horizontal system in the ground or a vertical system with an energy well. As those data are difficult to obtain we have collected approximate data from three manufacturers in Slovenia for the period to 199. Data for the period stran 336

10 približne številke izdelanih enot takih geotermalnih toplotnih èrpalk pri treh izdelovalcih v Sloveniji, za obdobje do leta 199. Pridobili pa smo še podatke o vgrajenih enotah v zadnjem obdobju do leta 000 od instalaterja švedskih toplotnih èrpalk in nekaterih posameznikov po državi. Ob koncu leta 1999 je bilo pri nas torej vsaj 63 enot geotermalnih toplotnih èrpalk, delujoèih v odprtem sistemu na vodni vir (iz vrtine), ter vsaj 7 enot geotermalnih toplotnih èrpalk, delujoèih v zaprtem vodoravnem zbiralnem sistemu (Kralj in Rajver, 000) [0]. Tipièna imenska moè ali zmogljivost èrpalk je razlièna, pri tistih v odprtem sistemu se giblje med 8 in 5 kw, pri tistih v zaprtem sistemu pa med 3,4 in 11 kw. Dosežen koeficient izkoristka (COP) je za oba tipa med,4 in 3,85. Omenjenih 63 enot na vodni vir izrablja skoraj 0 TJ letno, 7 enot v zaprtem sistemu pa še TJ letno (sl. 8). Tu seveda niso upoštevane geotermalne toplotne èrpalke veèjih zmogljivosti, ki se uporabljajo v sedmih naših termah in/ali rekreacijskih središèih v odprtem sistemu za dvig temperature termalne vode za nadaljnjo izrabo v bazenih in balneologiji ter za ogrevanje prostorov. Te toplotne èrpalke izrabljajo 7 TJ geotermalne energije letno. Po informacijah Škantelja (ustno sporoèilo) se je v zadnjih letih število vgrajenih geotermalnih toplotnih èrpalk za odprti sistem voda/voda in vodoravni zaprti kolektorski sistem precej poveèalo, vendar za zdaj niti njihovo približno število ni znano. V letih 1990 do 000 se je zanimanje zanje nekoliko zmanjšalo zaradi nizkih cen nafte to 000 have been obtained from the installer of Swedish heat pumps and from other installers in Slovenia. At the end of 1999 there were 63 units of geothermal heat pumps operating in open system (with water) and 7 units of geothermal heat pumps operating in closed horizontal systems (Kralj and Rajver, 000) [0]. Typical nominal powers and the capacities of the pumps are different, the open systems have from 8 to 5 kw, and the closed systems from 3.4 to 11 kw. The coefficient of performance (COP) is for both types from.4 to 3.85 kw. The 63 pumps used 0 TJ of energy per year, and the other 7 units TJ per year (Figure 8). The geothermal pumps with larger capacities that are used in our seven spas and/or recreation centers for use in the swimming pools and for space heating are not included. These heat pumps use 7 TJ of geothermal energy per year. Based on information from Škantelj (oral information) the number of installed heat pumps on open or closed systems has been increasing in recent years, but the actual number is not known. In the years 1990 to 000 the level of interest has decreased because of the lower prices of oil and gas and the high price of Sl. 8. Porazdelitev enot geotermalnih toplotnih èrpalk na energijo plitvega podpovršja v Sloveniji po popisu leta Geotermalne toplotne èrpalke veèjih zmogljivosti v termah in rekreacijskih centrih niso upoštevane. Fig. 8. Units of geothermal heat pumps in Slovenia from the year Geothermal heat pumps of higher capacities in spas and recreation centers are not included. stran 337

11 GWh leta / years Sl. 9. Vrednost pridobljene toplote v Švici Fig. 9. Geothermal heat production in Switzerland in plina ter visokih zaèetnih stroškov in visoke cene elektriène energije. Vendar pa kaže, da so postali ti sistemi toplotnih èrpalk spet nekoliko bolj zanimivi in privlaèni. 5 SKLEP Shranjevanje toplote z uporabo geosond se v svetu izjemno širi. Tako lahko na sliki 9 vidimo vrednost pridobljene toplote z geosondami v Švici [1]. V Sloveniji imamo vgrajenih zelo malo enot. Uporaba je odvisna od geotermalnih razmer zemlje do globine 100 m. Kot perspektivna obmoèja so za postavitev geosond in drugih tipov zaprtih sistemov zanimive veèinoma vse kotline z ugodno geološko sedimentacijo: Panonska nižina, Kranjsko polje, Ljubljanska kotlina v celoti, Celjska kotlina, Krško- Brežiško polje, Mariborsko-Ptujsko polje, Vipavska dolina, obmoèje Slovenj Gradca in Raven na Koroškem. Tu je mišljeno, da površinski sedimenti nimajo prenizke toplotne prevodnosti, torej da so vsaj nekoliko pešèeni ali prodnati in ne samo glinasti. Za veèjo uporabo bi bile potrebne predvsem raziskave tal na podroèju, kjer želimo namestiti geosonde. Podatke lahko dobimo s testi za ugotavljanje toplotne odzivnosti zemlje, ki se v nekaterih državah v Evropi že nekaj let uporabljajo. electrical energy. But it seems that these systems have become interesting again. 5 CONCLUSION Geothermal heat storage is rapidly increasing in the world. Figure 9 shows the BHE systems in Switzerland [1]. Only small number of units are installed in Slovenia. The utilization depends on the geothermal conditions of the earth to a depth of 100m. The best areas for boreholes and other types of closed systems are basins with suitable geological sedimentation: Pannonian basin, Kranj plain, Ljubljana valley, Celje valley, Krško basin, Maribor-Ptuj plain, Vipava valley, the area around Slovenj Gradec and Ravne na Koroškem. We suppose that the thermal conductivity is not too low in these places, which means that they include sand and gravel and not only clay. For greater utilizations investigations should be made in the place where we would like to install the heat pumps. Data could be collected with tests for the thermal response of the earth, which in some European countries have been used for some years. 6 SIMBOLI 6 SYMBOLS toplotna difuzivnost eksponentni integral strmina premice konstanta (zaèetna temp.) gostota toplotnega toka toplotna upornost polmer èas temperatura integracijska spremenljivka Eulerjeva konstanta toplotna prevodnost tal a m /s thermal diffusivity E 1 - exponential integral k K/h slope of the line m K constant (begin temp.) q W/m heat flux R b mk/w thermal resistivity r m radius t s time T k temperature b - integral parameter g = 0,577 Euler constant l W/mK ground thermal conductivity stran 338

12 7 LITERATURA 7 REFERENCES [1] Mogensen, P. (1983) Fluid to duct heat transfer in duct system heat storages. Proc. Int. Conf. On Subsurface Heat Storage in Theory and Practice. Stockholm, Sweden, June 6-8, 1983, [] Hellström, G. (1994) Fluid-to-ground thermal resistance in duct ground heat storage. Proc. 6th International Conference on Thermal Energy Storage Calorstock 94 Espoo, Finland, August -5, 1994, [3] Eskilson, P. (1987) Thermal analysis of heat extraction boreholes, Lund-MPh-87/13 Dept. Of Mathematical Physics, Lund Institute of Technology, Sweden. [4] Eklof, C. and S. Gehlin (1996) TED A mobile equipment for thermal response test. Master s Thesis 1996, Lulea University of Technology, Sweden. [5] Gehlin, S. and B. Nordell (1998) Thermal response test of boreholes result from in situ measurements. Proc. Second International Stockton Geothermal Conference March Richard Stockton College of New Jersey, Pomana, USA. [6] Smith, M. D. (1999) Directory of ground source heat pump research at International ground source heat pump association, Oklahoma State University. [7] Curtis, R. (001) GeoScience, Falmouth Cornwall, United Kingdom. [8] Kavanaugh, S.P., K. Rafferty (1997) Ground source heat pumps: design and geothermal systems for commercial and institutional buildings, Atlanta, American Society of Heating, Refrigerating and Air- Conditioning Engineers. [9] Shonder, J.A., J.V. Beck (1999) Determining effective soil formation properties from field data using a parameter estimation technique. ASHRAE Transactions 105(1): [10] Austion III, W.A., C. Yavuzturk, J.D. Spitler (000) Development of an in-situ system for measuring ground thermal properties. ASHRAE Transactions 106(1): [11] Carslaw, H.S. and J.C. Jaeger (1959) Conduction of heat and solids, Second ed., Oxford University Press, Great Britain. [1] Ingersoll, L.R. and H.J. Plass (1948) Theory of the ground pipe heat source for the heat pump. ASHVE Transactions vol. 54, [13] Cruickshanks (000) In situ measurement of thermal properties of Cunard formation in a borehole, Halifax, Nova Scotia, 8th International Conference on Thermal Energy Storage, Stuttgart, Germany. [14] Ingersoll, L. R. At al. (1954) Heat conduction with engineering, geological and other applications. New York, McGraw-Hill. [15] Deerman, J.D. and S. P. Kavanaugh (1991) Simulation of vertical U-tube ground-coupled heat pump systems using the cylindrical heat source solution. ASHRAE Transactions 1991, Vol. 97 (1), [16] Austin III, W.A. (1998) Development of an in-situ system for measuring ground thermal properties. Master s thesis. Oklahoma State University. [17] Austin III, W.A., C. Yavuzturk, J.D. Spitler (000). Development of an in-situ system for measuring ground thermal properties. ASHRAE Transactions 106(1): [18] Witte, H.,G. Van Gelder (00) In-situ thermal conductivity testing: a Dutch perspective. [19] Turgut, B., D. Dikici, H. Paksoy (003) In-situ thermal response test experiences in Turkey, 9th International Conference on Thermal energy Storage, Warsaw, Poland. P [0] Kralj, P., D. Rajver (000) State of the art of geothermal energy use in Slovenia (country update). V: E. Iglesias, D. Blackwell, T. Hunt, J. Lund and S. Tamanyu (Eds.), Proc. World Geothermal Congress 000, Kyushu-Tohoku, Japan, [1] Sanner, B. (003) Current status of ground source heat pumps in Europe, Futurestock 003, 9th International Conference on Thermal Energy Storage, Warsaw, Poland. stran 339

13 Naslovi avtorjev: dr. Uroš Stritih Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerèeva Ljubljana uros.stritih@fs.uni-lj.si mag. Dušan Rajver Geološki zavod Slovenije Dimièeva Ljubljana mag. Bekir Turgut Univerza Çukurova Center za okoljske raziskave Balcalý Adana, Turèija prof.dr. Halime Paksoy Univerza Çukurova Fakulteta za umetnost in znanost Oddelek za kemijo Balcalý Adana, Turèija Authors Addresses:Dr. Uroš Stritih University of Ljubljana Faculty of Mechanical Eng. Aškerèeva Ljubljana, Slovenia uros.stritih@fs.uni-lj.si Mag. Dušan Rajver Geological Survey of Slovenia Dimièeva Ljubljana, Slovenia Mag. Bekir Turgut Çukurova University Centre for Environ. Research Balcalý Adana, Turkey Prof.Dr. Halime Paksoy Çukurova University Art and Science Faculty Department of Chemistry Balcalý Adana, Turkey Prejeto: Sprejeto: Odprto za diskusijo: 1 leto Received: Accepted: Open for discussion: 1 year stran 340

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 47(2001)7, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)7, ISSN ISSN UDK :006.06: UDC 69

Strojni{ki vestnik 47(2001)7, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)7, ISSN ISSN UDK :006.06: UDC 69 Strojni{ki vestnik 47(21)7,325-335 Journal of Mechanical Engineering 47(21)7,325-335 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 699.86:6.6:536.21 UDC 699.86:6.6:536.21 Strokovni ~lanek (1.4) B. ^erne - S. Medved: Toplotne

Prikaži več

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.

Prikaži več

Gospodarjenje z energijo

Gospodarjenje z energijo 1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa

Prikaži več

ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi

ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored

Prikaži več

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z

Prikaži več

Poskusi s kondenzatorji

Poskusi s kondenzatorji Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.

Prikaži več

PH in NEH - dobra praksa

PH in NEH - dobra praksa Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.219 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Kako izpolniti zahteve za racionalno in visoko učinkovito javno skoraj nič-energijsko stavbo ter doseči pričakovano

Prikaži več

Microsoft Word - SevnoIII.doc

Microsoft Word - SevnoIII.doc Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK :536.2:

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK :536.2: Strojni{ki vestnik 46(2000)8,564-572 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8,564-572 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.313.12:536.2:621.574.013 UDC 621.313.12:536.2:621.574.013 J. Strokovni Remec

Prikaži več

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) ,   Drsalni klub Jesenice in Zv Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK 536.3:536.2: UDC 536.

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK 536.3:536.2: UDC 536. Strojni{ki vestnik 6(00)8,9-502 Journal of Mechanical Engineering 6(00)8,9-502 ISSN 0039-280 ISSN 0039-280 UDK 536.3:536.2:697.97 UDC 536.3:536.2:697.97 M. Pregledni Prek - znanstveni P. Novak: Analiti~na

Prikaži več

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na

Prikaži več

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8, ISSN ISSN UDK :534-8 UDC 681.1

Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8, ISSN ISSN UDK :534-8 UDC 681.1 Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8,376-385 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8,376-385 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 681.125:534-8 UDC 681.125:534-8 Bolte`ar 004.94 M.: Ugotavljanje ob~utljivosti

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 47(2001)3, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3, ISSN ISSN UDK :531.4/ UDC 62

Strojni{ki vestnik 47(2001)3, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3, ISSN ISSN UDK :531.4/ UDC 62 Strojni{ki vestnik 47(2001)3,129-139 Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3,129-139 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 620.171:531.4/539.62 UDC 620.171:531.4/539.62 Pregledni M. znanstveni Kalin -

Prikaži več

Zbirni center

Zbirni center OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.

Prikaži več

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc 20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe

Prikaži več

Einsatzgrenzendiagramm

Einsatzgrenzendiagramm Tehnični podatki LA 6ASR Informacije o napravi LA 6ASR Izvedba - Izvor toplote Zunanji zrak - Različica - Reguliranje - Mesto postavitve Zunanje - Stopnje moči Meje uporabe - Min. temperatura vode / Maks.

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)10, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)10, ISSN ISSN UDK : UDC 6

Strojni{ki vestnik 46(2000)10, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)10, ISSN ISSN UDK : UDC 6 Strojni{ki vestnik 46(2)1,66-67 Journal of Mechanical Engineering 46(2)1,66-67 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 621.5.48:621.5.11 UDC 621.5.48:621.5.11 A. Izvirni Poredo{ znanstveni - D. @iher: ~lanek Vpliv

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte

Prikaži več

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik

Prikaži več

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 51(2005)1, 3-12 UDK - UDC : Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 51(2005)1, 3-12 UDK - UDC : Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering UDK - UDC 621.565:621.58 Izvirni znanstveni èlanek - Original scientific paper (1.01) Prenos toplote v toku ledene brozge Heat Transfer in an Ice-Slurry Flow Alen Šarlah - Alojz Poredoš - Andrej Kitanovski

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

Microsoft Word - Met postajaLig.docx

Microsoft Word - Met postajaLig.docx Naše okolje, december 215 METEOROLOŠKA POSTAJA LIG Meteorological station Lig Mateja Nadbath VLigu je meteorološka postaja. Postaja je padavinska. Lig je razložen kraj na slemenu Kanalskega Kolovrata,

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)7, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)7, ISSN ISSN UDK 620.9:64.06(497.5) UDC 620.

Strojni{ki vestnik 46(2000)7, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)7, ISSN ISSN UDK 620.9:64.06(497.5) UDC 620. Strojni{ki vestnik 46(2)7,475-482 Journal of Mechanical Engineering 46(2)7,475-482 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 62.9:64.6(497.5) UDC 62.9:64.6(497.5) Strokovni B. Frankovi} ~lanek - (1.4) K. Leni}: Dolo~anje

Prikaži več

Slovenska predloga za KE

Slovenska predloga za KE 23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA Ernest BELIČ, Klemen DEŽELAK,

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 48(2002)10, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)10, ISSN ISSN UDK : :536.2 UDC

Strojni{ki vestnik 48(2002)10, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)10, ISSN ISSN UDK : :536.2 UDC Strojni{ki vestnik 48(2002)10,541-556 Journal of Mechanical Engineering 48(2002)10,541-556 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 556.33:662.995:536.2 UDC 556.33:662.995:536.2 Strokovni Stritih ~lanek U. -

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 49(2003)11, Journal of Mechanical Engineering 49(2003)11, ISSN ISSN UDK : UDC :

Strojni{ki vestnik 49(2003)11, Journal of Mechanical Engineering 49(2003)11, ISSN ISSN UDK : UDC : Strojni{ki vestnik 49(2003)11,549-557 Journal of Mechanical Engineering 49(2003)11,549-557 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 697.97:725.89 UDC 697.97:725.89 Strokovni ~lanek (1.04) Arthur J. H., et al.:

Prikaži več

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti

Prikaži več

Tehnologija poročena z obliko. Grelnik je končno postal oblikovalski predmet in postaja junak novega domačega okolja. SELECTION 2016

Tehnologija poročena z obliko. Grelnik je končno postal oblikovalski predmet in postaja junak novega domačega okolja. SELECTION 2016 Tehnologija poročena z obliko. Grelnik je končno postal oblikovalski predmet in postaja junak novega domačega okolja. SELECTION 2016 Osa S vsebuje vse v 18 centimetrih. barva vašega stila Sprednje plošče

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK : UDC 621.

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK : UDC 621. Strojni{ki vestnik 46(2000)8,517-524 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8,517-524 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621574013:62092 UDC 621574013:62092 Pregledni V znanstveni Vasi} - J Krope ~lanek

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TERMOSOLAR d.o.o.,

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation O slovenski nacionalni energetski politiki Zapuščamo čas energetskega udobja Slovenski nacionalni energetski svet - SNK WEC Franc Žlahtič Ljubljana, 13. junij 2017 O nacionalnih energetikah (politikah)

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja

Prikaži več

ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA

ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA 2 ECOTERM Inovativen pristop ter uporaba edinstvene tehnologije v svetu toplotnih črpalk omogočata vrsto uporabnih prednosti, ki jih nudi toplotna

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi

Prikaži več

SZGG_2012_Dolsak_Sraj

SZGG_2012_Dolsak_Sraj Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program 1.stopnje

Prikaži več

E__Gradbena fizika_SKRIPTA_TISK.pdf

E__Gradbena fizika_SKRIPTA_TISK.pdf . VIRI Kazalo Vsebina I. Prenos toplote in energijska uèinkovitost stavb 7 II. Navlaževanje gradbenih konstrukcij 121 III. Svetlobno ugodje in osvetlitev stavb IV. Akustika in zavoèna zašèita stavb V.

Prikaži več

Javni in zasebni interes na področju storitev za starejše

Javni in zasebni interes na področju storitev za starejše Projekt CoolHeating Ljutomer, 30.5.2017 Rok Sunko rok@skupina-fabrika.com This project has received funding from the European Union s Horizon 2020 research and innovation programme under grant agreement

Prikaži več

ENERGETSKO UPRAVLJANJE STAVB

ENERGETSKO UPRAVLJANJE STAVB NRGTSKI INŽNIRING energetsko upravljanje in knjigovodstvo nergy management and bookkeeping Notranje usposabljanje podjetja UTRIP, d. o. o. Celje, 21. januar 2014 Cveto Fendre cveto.fendre@guest.arnes.si

Prikaži več

ARS1

ARS1 Nepredznačena in predznačena cela števila Dvojiški zapis Nepredznačeno Predznačeno 0000 0 0 0001 1 1 0010 2 2 0011 3 3 Pri odštevanju je stanje C obratno (posebnost ARM)! - če ne prekoračimo 0 => C=1 -

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Letnik Semestri Fizika, prva stopnja, univerzitetni

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 8. 6. 2018 / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČILO šolsko leto Sodeluje pri učenju. Pozorno posluša.

Prikaži več

Sonniger katalog_2017_DE_ indd

Sonniger katalog_2017_DE_ indd GRELNIKI ZRAKA ZRAČNE ZAVESE ŠT. 1 v Evropi Novo v naši ponudbi NOVA zračna zavesa ŠT. 1 v Evropi SONNIGER JE EVROPSKI DOBAVITELJ INOVATIVNIH, EKOLOŠKIH IN OPTIMALNO PRILAGOJENIH GRELNIKOV ZA INDUSTRIJSKE

Prikaži več

Workhealth II

Workhealth II SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE V NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut

Prikaži več

PH in NEH - dobra praksa

PH in NEH - dobra praksa Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.2019 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Pravočasno in celovito načrtovanje ter zagotavljanje kakovosti pri gradnji sodobnih opečnih javnih skoraj nič-energijskih

Prikaži več

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe 198 1220201 del stavbe 2 1970 Lokev 159 a, 6219 Lokev 4197/1 LOKEV : 51 Dovedena energija 283 kwh/m 2 a POVPREČNA RABA ENERGIJE PRIMERLJIVE STAVBE (283

Prikaži več

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE OGREVANJE PROSTOROV TOPLA VODA KLImA Pridobite si energijo za vsakdanje potrebe. TOPLOTNE ČRPALKE ZEMLJA/VODA IN voda/voda 02

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE OGREVANJE PROSTOROV TOPLA VODA KLImA Pridobite si energijo za vsakdanje potrebe. TOPLOTNE ČRPALKE ZEMLJA/VODA IN voda/voda 02 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE OGREVANJE PROSTOROV TOPLA VODA KLImA Pridobite si energijo za vsakdanje potrebe. TOPLOTNE ČRPALKE ZEMLJA/VODA IN voda/voda 02 2012 Kakovost ne nastane kar tako, temveč iz zelo

Prikaži več

Microsoft Word - GB-PSP-2006.doc

Microsoft Word - GB-PSP-2006.doc Partnerships in Science Projects in Slovenia Application Form 2006 Slovenski partnerski program za znanstveno sodelovanje A joint scheme between the Slovenian Research Agency and the British Council. (skupni

Prikaži več

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Analiza 3 Course title: Analysis 3 Študijski program in stopnja Study programme a

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Analiza 3 Course title: Analysis 3 Študijski program in stopnja Study programme a UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Analiza 3 Course title: Analysis 3 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Finančna matematika

Prikaži več

ATT

ATT PODATKI O HIŠI V LESCAH NA GORENJSKEM 1. Lokacija: Lesce na Gorenjskem, nadmorska višina 500 m 2. ogrevana površina: 200 m2 3. neogrevana klet, pritličje, nadstropje in del mansarde 4. okna: dvoslojna

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 50(2004)10, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)10, ISSN ISSN UDK : UDC 621.

Strojni{ki vestnik 50(2004)10, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)10, ISSN ISSN UDK : UDC 621. Strojni{ki vestnik 50(2004)10,487-493 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)10,487-493 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.224:62-226.3 UDC 621.224:62-226.3 Strokovni ~lanek (1.04) Krotec S.: Parametrizacija

Prikaži več

stevilka 3_09.pmd

stevilka 3_09.pmd KOVNIH SIMPOZIJEV V OBDOBJU APRIL JUNIJ 2009 Anka Lisec V SLOVENIJI 2. 3. april 2009 Posvet o izobraževanju na področjih zemljiškega menedžmenta in ekonomike prostora (2. 4.) in okrogla miza»izobraževalni

Prikaži več

NOVELAN 44 db 60 db H1422 LAD 77-HID kw kw

NOVELAN 44 db 60 db H1422 LAD 77-HID kw kw 44 60 103602H1422 10 12 103602H1422 Komplet (toplotna črpalka in kombinirani grelnik s toplot črpalko) Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov s toplot črpalko (ηs) Nazivna izhodna toplota

Prikaži več

NOVELAN 44 db 65 db H1622 LAD 97-HID kw kw

NOVELAN 44 db 65 db H1622 LAD 97-HID kw kw 44 65 103609H1622 12 14 19 103609H1622 Komplet (toplotna črpalka in kombinirani grelnik s toplot črpalko) Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov s toplot črpalko (ηs) Nazivna izhodna

Prikaži več

BM2

BM2 MOBILNI PROSTORSKI PLINSKI GRELNIK Z DIREKTNIM Za gradbišča, manjše delavnice, plastenjake, steklenjake Direktno zgorevanje, ne potrebuje dimnika. Zelo hitra montaža ker priklopimo samo plinsko jeklenko

Prikaži več

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman

Prikaži več

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc Stavba Tip stavbe Hotel Število uporabnikov 20,000 Na leto Leto Izgradnje 1991 Celotna ogrevana površina 620 m 2 Poraba tople sanitarne vode 480 m 3 /a, Izračunan Poraba energije za ogrevanje načrtovana

Prikaži več

NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK

NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK LASTNOSTI TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK/VODA AEROGOR COMPACT W Kompaktna toplotna črpalka zrak/voda je postavljena na prostem Aeorogor Compact (zunanja enota). Pogosto

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 49(2003)6, Journal of Mechanical Engineering 49(2003)6, ISSN ISSN UDK :665.72: UDC 62

Strojni{ki vestnik 49(2003)6, Journal of Mechanical Engineering 49(2003)6, ISSN ISSN UDK :665.72: UDC 62 Strojni{ki vestnik 49(2003)6,322-345 Journal of Mechanical Engineering 49(2003)6,322-345 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.18:665.72:536.24 UDC 621.18:665.72:536.24 Ba{i~ Izvirni S., znanstveni [kerget

Prikaži več

(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc)

(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc) Naše okolje, februar 215 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČEVJE Meteorological station Kočevje Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kočevje je v istoimenski občini Poleg omenjene, ki je podnebna ali klimatološka,

Prikaži več

1

1 1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do

Prikaži več

1. Distributivni elementi.indd

1. Distributivni elementi.indd Kompaktna klimatska naprava SMRTY / 119 Tehnični list Namestitev: Stanovanja, Stanovanjske hiše, Vile, Pasivne hiše Prezračevalna naprava za stanovanjske hiše Smarty X z EPP ohišjem je sinonim za najvišjo

Prikaži več

2_Novosti na področju zakonodaje

2_Novosti na področju zakonodaje Agencija za civilno letalstvo Slovenija Civil Aviation Agency Slovenia Novosti s področja regulative Matej Dolinar 2. konferenca na temo začetne in stalne plovnosti 11. Maj 2018 Vsebina Viri Spremembe

Prikaži več

ENERGIJA ZEMLJE V STAVBAH Intenzivna raba omejenih zalog primarnih energetskih virov, pomeni njihovo pospešeno izčrpavanje, pri čemer nastaja vrsta šk

ENERGIJA ZEMLJE V STAVBAH Intenzivna raba omejenih zalog primarnih energetskih virov, pomeni njihovo pospešeno izčrpavanje, pri čemer nastaja vrsta šk ENERGIJA ZEMLJE V STAVBAH Intenzivna raba omejenih zalog primarnih energetskih virov, pomeni njihovo pospešeno izčrpavanje, pri čemer nastaja vrsta škodljivih stranskih učinkov, med ostalimi tudi trajno

Prikaži več

UDK Poskus transformacije geoelektrične karte An attempt of resistivity map convolution Janez Lapajne Seizmološki zavod SR Slovenije,

UDK Poskus transformacije geoelektrične karte An attempt of resistivity map convolution Janez Lapajne Seizmološki zavod SR Slovenije, UDK 550.837.3 Poskus transformacije geoelektrične karte An attempt of resistivity map convolution Janez Lapajne Seizmološki zavod SR Slovenije, 61000 Ljubljana, Kersnikova 3 Kratka vsebina Po metodah za

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 9_Xella.pptx

Microsoft PowerPoint - 9_Xella.pptx SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE STAVBE V SLOVENIJI Porobeton in BIM na javnih objektih Miloš Kmetič, univ.dipl.inž.grad. Konzorcij pasivna hiša Strokovno izpopolnjevanje za arhitekte, projektante in energetske svetovalce

Prikaži več

Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str , 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK /.644:532:697.3:519.61/.64 Strokovni članek

Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str , 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK /.644:532:697.3:519.61/.64 Strokovni članek Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str. 137-144, 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK 621.643/.644:532:697.3:519.61/.64 Strokovni članek Journal o f Mechanical Engineering (44) No. 3-4, pp.

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode] Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2

Prikaži več

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni

Prikaži več

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada / Other Fund Names: Matična številka / Business Register

Prikaži več

Generatorji toplote

Generatorji toplote Termodinamika Ničti zakon termodinamike Če je telo A v toplotnem ravnovesju s telesom B in je telo B v toplotnem ravnovesju s telesom C, je tudi telo A v toplotnem ravnovesju s telesom C. Prvi zakon termodinamike

Prikaži več

VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št

VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št. in cene na zahtevo VITOMAX 200-HW Tip M72A Visokotlačni

Prikaži več

PROFILNA TEHNIKA / OPREMA DELOVNIH MEST PROFILE TECHNIC / WORKSTATION ACCESSORIES INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 U8L U8 U

PROFILNA TEHNIKA / OPREMA DELOVNIH MEST PROFILE TECHNIC / WORKSTATION ACCESSORIES INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 U8L U8 U INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 L 8264 Material: jeklo (lakirano RAL 016) Material: steel (painted RAL 016) Teža / Weight = 1895 g Delovne informacije Pritrdilni set / Fastening

Prikaži več

Microsoft Word - ge-v01-osnove

Microsoft Word - ge-v01-osnove .. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči

Prikaži več

(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)

(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc) 3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost

Prikaži več