PODOBA SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC V LETU 2009

Transkripcija

1 PODOBA SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC V LETU 2009 Gorazd Vodeb Oddano: Sprejeto: Izvleček Kratki znanstveni prispevek UDK :311(497.4)»2009«V članku so predstavljeni statistični podatki o delu slovenskih splošnih knjižnic v letu 2009, ki jih vsakoletno zbira Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici. Podatki prikazujejo odprtost knjižnic, prostorske pogoje in opremo knjižnic, stanje knjižničnih zbirk ter velikost prirasta. Predstavljena je tudi struktura zaposlenih, struktura prihodkov in odhodkov ter podatki o obiskovalcih, članih ter izposoji in drugih storitvah knjižnic. Kazalci so primerjani z normativi in standardi ter cilji Resolucije o nacionalnem programu za kulturo Ključne besede: splošne knjižnice, statistični podatki, letna poročila Abstract Short scientific article UDC :311(497.4)»2009«The 2009 Slovenian Public Library Annual Statistical Survey is presented. Data were collected and published by the Library System Development Centre at the National and University Library of Slovenia. Data on opening hours, space and equipment, size of libraries collections and annual additions are presented. Data on visitors, registered members, loans and other library services, staff profiles and financial data are included, too. Statistical indicators are compared to library regulations and standards and to the goals of the Resolution on the National Programme for Culture. Keywords: public libraries, statistical data, annual report, Slovenia VODEB, Gorazd. Slovenian public libraries in 2009: an overview. Knjižnica, 54(2010)4, p

2 Knjižnica 54(2010)4, Uvod Spremljanje dela splošnih knjižnic je ena izmed nalog Centra za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici ( v nadaljevanju Cezar). Splošne knjižnice morajo posredovati statistične podatke o svojem delovanju po Zakonu o knjižničarstvu (2001), Zakonu o državni statistiki (1995) ter drugih dokumentih. Namen zbiranja podatkov je spremljanje razvoja knjižnične dejavnosti na nacionalni ravni, podatke pa se sicer uporablja za najrazličnejše študije, ugotavljanje uspešnosti delovanja, načrtovanje ipd. Zbiranje podatkov poteka s pomočjo informacijskega sistema Bibsist ( Tu so prav tako dostopni vprašalniki, definicije terminov, podatki in analize. Cezar statistične podatke objavlja tudi v tiskani obliki (npr. za leto 2008 glej Vodeb & Tizaj Marc, 2009). S pričujočim člankom nadaljujemo serijo predstavitev dela splošnih knjižnic na način, kot smo jih brali v Novljan (2007) in Vodeb (2008; 2009). Strokovni javnosti želimo predstaviti prve rezultate zbranih statističnih podatkov, zato so izpostavljene samo osnovne značilnosti celotnega dela splošnih knjižnic v letu 2009, pri čemer smo povzeli najpomembnejše rezultate in ugotovitve. Na kratko smo poskušali orisati tudi razvojni trend splošnih knjižnic, pri čemer smo se oprli na zakonske dokumente in standarde. 2 Metodološka pojasnila Metodološka osnova za zbiranje podatkov je oblikovana po standardu za mednarodno statistiko za knjižnice SIST ISO 2789 (2007). Podatke za poročevalsko leto 2009 smo zbirali z vprašalnikom, ki so ga knjižnice izpolnjevale v elektronski obliki od 15.3 do , Centru za razvoj knjižnic pa so posredovale tudi uradno potrjeno tiskano obliko. V meritvah je sodelovalo vseh 58 splošnih knjižnic, kar predstavlja 100 odziv. Naša analiza se nanaša na podatke za vse knjižnice oziroma celotno Slovenijo, rezultate predstavljamo s povprečjem. Zajeli smo vse sklope podatkov, torej osnovne značilnosti vseh sedmih področij: a) organiziranost knjižnic, b) prostor in oprema, c) knjižnična zbirka, d) knjižnični delavci, e) finančna shema, f) uporabniki in storitve in g) druge storitve. Dobljene podatke smo primerjali tudi z zahtevami Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003, v nadaljevanju Pravilnik), ki določa minimalne pogoje za izvajanje javne službe. Zahteve temeljijo na povprečnem stanju splošnih knjižnic v letu Uporabili smo tudi Standarde za splošne knjižnice (2005, v nadaljevanju Standardi), ki so naravnani razvojno, saj naj bi njihove zahteve splošne knjižnice dosegle do leta Na ta način smo pred- 138

3 Vodeb, G. Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2009 stavili doseganje minimalnih zahtev normativa in stanje razvoja pri doseganju standardov. Primerjali pa smo tudi stanje v letu 2009 z doseženimi kazalci leto poprej. V analizi smo upoštevali zakonodajo, ki je relevantna za področje splošnih knjižnic: Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (2003), Zakon o lokalni samoupravi (1993) in Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (2007). Na podlagi Pravilnika in Standardov smo v zaključnem delu izpostavili tudi nekatere kazalce. Kot osnovo za izračune kazalcev na podlagi stanja prebivalstva smo uporabili podatke Statističnega urada RS ( in sicer tabelo»prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, polletno«. Prebivalstvo Republike Slovenije je štelo na dan oseb, potencialnih uporabnikov v starosti do 15. leta je bilo , medtem ko je bilo potencialnih uporabnikov v starosti 15 let in več Naj opozorimo, da se je statistična definicija prebivalstva z spremenila 1. V pričujočem članku ne problematiziramo dobljenih rezultatov in jih tudi ne poskušamo posebej kritično vrednotiti, saj analiza razvojnega trenda temelji na dokumentih, ki imajo formalno veljavo in so osnovna referenčna točka naše analize. Na tem mestu je potrebno posebej opozoriti, da naša predstavitev temelji na izračunih povprečij, s katerimi smo želeli le zgoščeno orisati dejavnost splošnih knjižnic v celoti. Zato nismo izpostavljali posameznih odstopanj, neenakomernosti razvitosti ipd., za kar bi bilo potrebno opraviti bolj zahtevne statistične analize. Ravno tako mislimo, da bi bilo za bolj poglobljeno razumevanja stanja in razvoja potrebno upoštevati druge dejavnike, kot npr. zahteve strokovne javnosti in uporabnikov, družbene in ekonomske spremembe okolja idr., kar bi posledično pomenilo vključevanje drugih raziskovalnih metod. 3 Rezultati 3. 1 Organiziranost knjižnic Knjižnična mreža je bila v letu 2009 razprostrta na območju 210 občin, kjer je delovalo 58 osrednjih knjižnic. Število se je povečalo v primerjavi z letom 2009, ker je Knjižnica Medvode, ki je bila prej krajevna knjižnica Mestne knjižnice 1 Po novi definiciji, ki je usklajena z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, se kot prebivalci štejejo osebe, ki v Sloveniji dejansko prebivajo eno leto ali več, zatem osebe, ki imajo v Sloveniji namen prebivati eno leto ali več, ter tudi osebe, ki na datum opazovanja sicer začasno prebivajo ali nameravajo začasno prebivati zunaj Slovenije, vendar le, če prebivajo ali bodo prebivale zunaj Slovenije manj kot eno leto. Po statistični definiciji prebivalstva, ki je veljala v obdobju od do konca leta 2008, je bilo prebivalcev Slovenije Podatki se nanašajo na stanje ob uri. 139

4 Knjižnica 54(2010)4, Ljubljana, postala samostojni javni zavod. Osrednje knjižnice so organizirale skupno 1013 izposojevalnih mest, kjer je bila knjižnična dejavnost prebivalstvu neposredno dostopna: osrednje in krajevne knjižnice ter postajališča bibliobusa in premičnih zbirk. Knjižnice poročajo o 273 izposojevališčih, kamor štejemo osrednje knjižnice, druge krajevne knjižnice v mreži in bibliobuse. Poročajo o 12 bibliobusih, ki so se ustavljali na 671 postajališčih v 589 krajih. 29 osrednjih knjižnic je imelo 81 postajališč premičnih zbirk. Na podlagi zbranih podatkov o lokaciji krajevnih knjižnic in postajališč premične zbirke ugotavljamo, da kar 56 od 210 slovenskih občin nima krajevne knjižnice, od teh 56 občin pa 47 tudi nima postajališča premične zbirke. V občinah brez krajevne knjižnice živi prebivalcev (8,5 vseh prebivalcev RS), v občinah, ki so tudi brez postajališča premične zbirke, pa prebivalcev (7,6 vseh prebivalcev RS). Podatkov o lokacijah postajališč bibliobusa po občinah nismo zbirali, zato je seveda možno, da je prebivalstvu v teh občinah knjižnična dejavnost dostopna na ta način. Zaskrbljujoče je dejstvo, da gre povečini za manjše občine, ki so v manj razvitih področjih Slovenije. Izposojevališča in postajališča premičnih zbirk knjižnic so bila skupaj odprta ur. Knjižnice so bile tako v povprečju odprte 665 sekund na prebivalca, kar pomeni za 20,7 dlje v primerjavi z letom 2000 in za 2,3 dlje kot leta Prostor in oprema Knjižnice so razpolagale s skupno m 2 prostora oziroma površin v zgradbah, namenjenih opravljanju knjižnične dejavnosti. V primerjavi z letom poprej se je površina povečala za 3196 m 2. Na 1000 prebivalcev so knjižnice razpolagale s 47,4 m 2 površine. Celotna površina se je glede na leto 2000 povečala za 59,5, glede na leto 2008 pa za 3,4. V povprečju so dosegle 474 m 2 na prebivalcev in s tem presegle določilo iz 15. člena Pravilnika, ki navaja minimum 300 m 2 na prebivalcev. Normativ je bil presežen za 58. Uporabniki so imeli na razpolago skupno 5856 čitalniških sedežev, v povprečju 23 čitalniških sedežev na krajevno knjižnico oziroma 2,9 sedeža na 1000 prebivalcev. V primerjavi z letom 2000 se je skupno število sedežev povečalo za 23,8, v primerjavi z letom 2008 pa za 0,4. Pravilnik določa v 15. členu minimum dva čitalniška sedeža na 1000 prebivalcev, v povprečju so ga knjižnice presegle za 45. Uporabniki lahko povežejo svoj računalnik z omrežjem knjižnice na 1614 sedežih, kar predstavlja 27,6 od vseh razpoložljivih sedežev. V primerjavi z letom 2008 se je število sedežev, kjer se lahko uporabniki povežejo z omrežjem knjižnice, povečalo za 22,9. Povečanje je posledica uvajanja tehnologije brezžičnih omrežij v knjižnicah. Knjižnice niso dosegle določila Stan- 140

5 Vodeb, G. Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2009 dardov za splošne knjižnice, ki zahteva štiri sedeže na 1000 prebivalcev, razpolagajo pa s 73 števila čitalniških sedežev po določilih Standardov. V okviru postavke računalniške opreme je bilo v knjižnicah uporabnikom namenjenih osebnih računalnikov, 6 terminalov, 280 tiskalnikov, 79 skenerjev in 33 LCD projektorjev. Skupno so knjižnice zagotavljale 1293 računalniških delovnih mest, kar pomeni 0,63 mesta na 1000 prebivalcev. Glede na leto 2000 se je skupno število računalniških delovnih mest povečalo za 144, glede na leto 2008 pa je padlo za 3,6. Določilo Pravilnika iz 15. člena, ki navaja 0,25 delovnega mesta na 1000 prebivalcev, je bilo preseženo. Določil Standardov za splošne knjižnice, ki zahtevajo eno računalniško delovno mesto na 1000 prebivalcev, knjižnice niso dosegle, saj razpolagajo s 63 števila računalniških delovnih mest. Knjižnice so razpolagale z 2585 osebnimi računalniki, 26 terminali, 1173 tiskalniki, 219 skenerji in 106 LCD projektorji. Splošne knjižnice umikajo iz uporabe zastarele terminale, ki pa jih ne nadomeščajo z osebnimi računalniki, kar pomeni manjšanje števila računalniških delovnih mest za uporabnike. 3.3 Knjižnično gradivo V letu 2009 so imele splošne knjižnice največ monografskega gradiva (88,9 ), sledilo je neknjižno gradivo z 7,9, najmanj je bilo serijskih publikacij 3,6 (Preglednica 1, Slika 1). Preglednica 1: Knjižnična zbirka v letu 2009 Gradivo Š tevilo enot Dele` v Knjige, bro{ure, patenti, standardi in drugo knj. gradivo ,5 Serijske publikacije ,6 Neknji`no gradivo , ,0 Povprečno število enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev je znašalo 4991 enot. Glede na leto 2000 se je skupno število enot povečalo za 38,4, glede na leto 2008 pa za 2,5. Na posameznega prebivalca imajo splošne knjižnice v povprečju 4,4 knjige in brošure. Določilo Standardov, ki navaja štiri knjige na prebivalca, je bilo tako preseženo. Med knjižničnim gradivom je bilo 0,40 enote neknjižnega gradiva na prebivalca. Med neknjižnim gradivom je največji delež 65,4 avdiovizualnega gradiva, 5,1 elektronskih virov in 29,6 ostalega gradiva. Določilo Pravilnika v 15. členu, ki navaja minimalno 0,3 enote neknjižnega gradiva na prebivalca, je bilo tako v povprečju preseženo. Določilo Standardov za 141

6 Knjižnica 54(2010)4, splošne knjižnice je bilo prav tako doseženo. V vseh splošnih knjižnicah je bilo skupno naročenih serijskih publikacij, v povprečju 70,9 naslova na organizacijsko enoto. Določilo Standardov, ki navaja 30 naslovov na organizacijsko enoto, je bilo tako preseženo. V prostem pristopu je bilo postavljenega 75,6 gradiva. Prirast knjižničnega gradiva je podoben značilnostim knjižnične zbirke, saj se je največ prirasta beležilo pri monografskem gradivu, kar 83,8. Sledili sta postavki neknjižno gradivo in serijske publikacije (Preglednica 2, Slika 1). Preglednica 2: Prirast knjižničnega gradiva v letu 2009 Gradivo Š tevilo enot Dele` v Knjige, bro{ure, patenti, standardi in drugo knj. gradivo ,8 Serijske publikacije ,5 2 Neknji`no gradivo , Knjižnice so v povprečju pridobile 261 enot gradiva na 1000 prebivalcev. Letni prirast monografskega knjižnega in neknjižnega gradiva skupaj znaša v povprečju 247 enot na 1000 prebivalcev. Določilo iz 11a. člena Pravilnika je bilo tako preseženo za 24. Prirast enot knjig in brošur je znašal 219 enot na 1000 prebivalcev. Knjižnice so tako dosegle 88 zahtevanega prirasta knjig in brošur glede na zahtevo Standardov za splošne knjižnice glede sestave, aktualnosti in obsega knjižnične zbirke. Letni prirast neknjižnega gradiva je bil 28 enot na 1000 prebivalcev, kar pomeni preseganje določila Pravilnika, ki navaja 22 enot, za 27. Določila Standardov za splošne knjižnice o 40 enotah na 1000 prebivalcev niso bila dosežena, saj prirast dosega le 70 zahteve. Največji delež v prirastu med neknjižnim gradivom predstavlja avdiovizualno gradivo z enotami oziroma 86,1, zatem elektronski viri z 2701 enoto oziroma 4,7 in ostalo gradivo s 5262 enotami ali 9,2. Knjižnice so imele tekoče naročenih naslovov serijskih publikacij, od tega 97,2 samo v tiskani obliki. Knjižnice so pridobile z nakupom enot gradiva (81,7 ), z obveznim izvodom (6,0 ), z zameno 1200 (0,2 ) in darovi (12,1 ) 3. Pridobile so naslovov knjig in brošur, kar pomeni 2,1 inventarne enote na pridobljen naslov. Glede na leto poprej je opazen 8 padec prirasta gradiva, najbolj se je zmanjšal prirast neknjižnega gradiva, in sicer za Med neknjižno gradivo je vštetih tudi 206 na novo naročenih naslovov elektronskih virov, dostopnih na daljavo. 3 Med podatki niso upoštevani elektronski viri, dostopni na daljavo. 142

7 Vodeb, G. Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2009 Knjižnice so skupno odpisale enot knjižničnega gradiva (Preglednica 3, Slika 1), kar predstavlja 44,9 prirasta 4. V primerjavi z letom 2008 se je odpis povečal za 6,2. Preglednica 3: Odpis knjižničnega gradiva v letu 2009 Gradivo Š tevilo enot Dele` v Knjige, bro{ure, patenti, standardi in drugo knj. gradivo ,8 Serijske publikacije ,3 Neknji`no gradivo , ,0 Slika 1: Deleži knjižnične zbirke, prirasta in odpisa po vrstah gradiva v letu 2009 Knjižnice poročajo o 7931 naslovih elektronskih virov, dostopnih na daljavo, ki so jih pridobile bodisi samostojno ali v sodelovanju z drugimi knjižnicami oziroma zgradile same. V letu 2009 so imele splošne knjižnice nekaj manj kot 8000 naslovov (Preglednica 4), naročile so ali začele graditi 206 novih naslovov (Preglednica 5). Preglednica 4: Elektronski viri, dostopni na daljavo v letu 2009 Elektronski vir Število naslovov Elektronske knjige 46 Naro~ene podatkovne zbirke 2058 Lastne kreirane podatkovne zbirke 51 Drugi digitalni dokumenti Teko~e naro~ene serijske publikacije v elektronski obliki Med podatki o odpisu niso upoštevani elektronski viri, dostopni na daljavo. 5 Upoštevani so naslovi, ki so naročeni izključno v elektronski obliki. 143

8 Knjižnica 54(2010)4, Preglednica 5: Novonaročeni elektronski viri, dostopni na daljavo v letu 2009 Elektronski vir Število naslovov Elektronske knjige 3 Naro~ene podatkovne zbirke 194 Lastne kreirane podatkovne zbirke 3 Drugi digitalni dokumenti Knjižnični delavci V vseh splošnih knjižnicah je delalo skupaj 1344 oseb. Knjižničarsko delo je opravljalo 1067 oseb (79,4 ), tehnična dela 127 oseb (9,4 ) in upravno delo 150 oseb (11,2 ). V rednem delovnem razmerju je bilo 1171 oseb (87,1 ), v drugih oblikah zaposlitve pa 173 oseb (12,9 ). Delavci oziroma delavke so bile v večini zaposlene v rednem delovnem razmerju, za nedoločen čas je bilo zaposlenih 1067 oseb, za določen čas pa 104 osebe. V drugih oblikah zaposlitve prevladujejo zaposleni prek posredovalnic študentskega dela, tako je delalo 76 oseb, 64 oseb je bilo zaposlenih po pogodbi, 33 oseb pa je delalo prostovoljno. V primerjavi z letom 2008 glede celotnega števila zaposlenih oseb praktično ni bilo spremembe, knjižničarsko delo je opravljalo 1,8 več oseb, tehnična dela pa 12,4 manj oseb. Število zaposlenih po pogodbi se je zmanjšalo 7,2, število oseb, ki so delale prek posredovalnic študentskega dela, se je prav tako zmanjšalo, in sicer za 18,3, medtem ko se je število oseb, ki opravljajo prostovoljno delo, povečalo za 26,9. Merjeno po ekvivalentu polne zaposlitve je v knjižnicah delalo v rednem delovnem razmerju 897 strokovnih knjižničarskih delavcev za poln delovni čas in 250 knjižničnih delavcev, ki so opravljali druga dela, skupaj Glede na leto 2008 je število delavcev, merjeno v ekvivalentu polne zaposlitve, ostalo skoraj na isti ravni (zmanjšanje za 0,25 ). Na 1000 prebivalcev je bilo zaposlenih 0,44 strokovnega delavca. Določilo 14. člena Pravilnika, ki določa 0,32 oziroma 0,37 strokovnega knjižničarskega delavca na 1000 prebivalca, je bilo preseženo, prav tako določilo, ki določa enega administrativno-tehničnega in manipulativnega delavca na prebivalcev. Po strokovni izobrazbi je bilo v knjižnicah največ zaposlenih diplomiranih priučenih bibliotekarjev, in sicer 330 zaposlenih, merjenih po ekvivalentu polne zaposlitve, kar pomeni 36,8 vseh strokovnih delavcev, zatem priučenih knjižničarjev 304 EPZ (33,9 ), diplomiranih bibliotekarjev z bibliotekarskim izpitom 239 EPZ (26,7 ) in diplomiranih bibliotekarjev 23 EPZ (2,6 ) (Slika 2). Glede na leto 2008 je število tako diplomiranih priučenih bibliotekarjev kot pri- 144

9 Vodeb, G. Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2009 učenih knjižničarjev padlo, naraslo pa je število diplomiranih bibliotekarjev z bibliotekarskim izpitom. Bibliotekarski izpit je imelo 97,4 strokovnih delavcev. Določilo Standardov za splošne knjižnice o petih strokovnih knjižničarskih delavcih na prebivalcev ni bilo doseženo, knjižnice so zaposlovale 88 zahtevanih delavcev. Skupno število zaposlenih, ki so bili deležni izobraževanja, je znašalo 985, izobraževali so se skupno ur. V povprečju se je delavec izobraževal 31,9 ure. V primerjavi z letom 2008 se je število vključenih oseb povečalo za 13, skupno trajanje izobraževanja pa zmanjšalo za 1,2. Slika 1: Strokovni knjižničarski delavci po strokovni izobrazbi v letu Finančna ocena Splošne knjižnice so za izvajanje programa dobile skupno EUR prihodkov, največji delež od pristojnih občinskih upravnih organov, in sicer EUR (80,4 ), od pristojnih državnih upravnih organov (9,1 ) EUR, lastni prihodki iz javne službe znašajo EUR (7,8 ), drugi viri pa EUR (2,6 ) (Slika 3). Prihodki od nadomestil za včlanitev so znašali EUR, kar pomeni 4,1 vseh prihodkov 6. V primerjavi z letom 2008 so knjižnice prejele za 3,1 več prihodkov. Glede na strukturo prihodkov je opazno zmanjšanje prihodkov iz drugih virov (7,2 ) in prihodkov od pristojnih državnih organov (3,7 ). Če prihodke preračunamo na določene kazalce, so knjižnice dobile v povprečju na prebivalca 23,99 EUR in na člana 94,04 EUR. Glede 6 Podatki niso neposredno primerljivi z letom poprej, kajti za leto 2009 so knjižnice poleg članarin navajale tudi vpisnine ter stroške za izkaznice. 145

10 Knjižnica 54(2010)4, na regije pa lahko ugotovimo velike razlike, saj so splošne knjižnice najbolje financirane v goriški regiji z 29,01 EUR na prebivalca, zatem pa v osrednjeslovenski regiji s 27,63 EUR. Na vzhodu pa so vse regije najmanj financirane, na dnu je pomurska regija s 17,55 EUR na prebivalca, spodnja podravska s 18,46 EUR in štajerska z 19,67 EUR na prebivalca. Slika 2: Struktura prihodkov knjižnic v letu 2009 Knjižnice so imele v letu EUR odhodkov, od tega je bilo porabljeno za dejavnost EUR (31,8 ), za investicije (9,4 ) EUR (10,2 ) in za delo (58,9 ) EUR. Odhodki so se v primerjavi z letom 2008 povečali za 2,4, opazen pa je upad investicij za 6,1 ter rast porabljenih sredstev za delo za 3,5 in dejavnosti za 3,2. Stroški dela so znašali v povprečju EUR na osebo, ki je delala v knjižnici proti plačilu, oziroma EUR za ekvivalent zaposlenega za poln delovni čas v rednem delovnem razmerju. Za bruto osebne dohodke je bilo porabljeno EUR, kar pomeni 3,4 več kot leto poprej. Knjižnice so porabile za nakup knjižničnega gradiva EUR, kar pomeni le 0,3 letno rast. Za nakup elektronskih virov pa je bilo porabljeno EUR, kar pomeni za 99 večji znesek glede na leto poprej in predstavlja 4,2 delež vseh porabljenih sredstev za nakup gradiva. Povprečno so porabile 4,25 EUR na prebivalca za nakup gradiva in 19,82 EUR za kupljeno enoto 7. Za izobraževanje zaposlenih so knjižnice porabile EUR, kar predstavlja 3,2 povečanje sredstev od leta poprej. Povprečno so porabile 317 EUR na zaposlenega v rednem delovnem razmerju za poln delovni čas oziroma 369 EUR na udeleženca izobraževanja. 7 V prirastu inventarnih enot, pridobljenih z nakupom, so od elektronskih virov, dostopnih na daljavo, upoštevane samo naročene podatkovne zbirke. 146

11 Vodeb, G. Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu Uporabniki in storitve V slovenske splošne knjižnice je bilo včlanjeno članov, kar pomeni 24,7 delež celotnega prebivalstva. Delež članstva ostaja že od leta 2000 na isti ravni. Razmerje v članstvu med mladino do 15. leta in odraslimi je bilo 31,8 proti 68,2, medtem ko je razmerje med deležem potencialnih uporabnikov, tj. ustreznih starostnih skupin prebivalstva, 14 proti Delež včlanjenih mladih prebivalcev do 15. leta starosti znaša 56, delež odraslih prebivalcev pa 19,6 (Preglednica 6). Večji delež mladine kaže na ustrezno pozornost, ki jo splošne knjižnice namenjajo mladim uporabnikom. Določila Standardov za splošne knjižnice, ki navaja 40 včlanjenih prebivalcev, knjižnice niso dosegle, saj je včlanjenih 61,9 zahtevanega števila. Preglednica 6: Člani knjižnic po starostnih skupinah v letu 2009 Kategorija ~lanov Število ~lanov Dele` ~lanov v ustrezni starostni prebivalstva Mladina (do 15. leta starosti) Odrasli , ,7 skupini Slovenske splošne knjižnice so uporabniki obiskali skupno krat 9, v namen izposoje na dom krat, obiskovalcev pa se je udeležilo prireditev. Vsak prebivalec je tako obiskal knjižnico 4,5-krat, na uro je bilo v knjižnici v povprečju 24,3 obiskovalca. Član je obiskal knjižnico v povprečju 18,2-krat letno. Iz postavk izposoja in uporaba gradiva v knjižnici ugotavljamo, da so si uporabniki izposodili na dom enot knjižničnega gradiva, v knjižnico 10 so si izposodili enot gradiva, medtem ko so v knjižnicah uporabili enot gradiva 11. V povprečju si je 1000 prebivalcev izposodilo ali uporabilo v knjižnici enot knjižničnega gradiva. Uporabniki so si na dom izposodili za 1,2 več gradiva kot v letu Član si je na dom v povprečju izposodil 45,6 enote gradiva, mladi člani do 15. leta starosti so si na dom izposodili nekoliko več gradiva od povprečja, in sicer 51,6 enote, medtem ko so si odrasli člani izposodili 42,8 enote gradiva. Ob obisku za namen izposoje na dom (izposoja, 8 Po statistični definiciji prebivalstva, objavljeni leta 2008, je bilo prebivalcev RS do 15. leta , od 15. leta starosti pa Ena knjižnica ni posredovala podatkov o obisku. 10 Razlika med izposojo in uporabo gradiva v knjižnici je pojasnjena v definicijah statističnih podatkov na spletnem mestu htp://bibsist.nuk.uni-lj.si 11 Sedem knjižnic ni navedlo podatka o uporabi gradiva v knjižnici, podatek smo zato ocenili s pomočjo multiplikativnega faktorja. 147

12 Knjižnica 54(2010)4, podaljšava, vračanje itn.) si je povprečni obiskovalec izposodil 3,4 enote gradiva. Če upoštevamo tako izposojo na dom, v knjižnico kot tudi uporabo gradiva v knjižnici, se je knjižna zbirka v celoti izposodila 2,91-krat, če upoštevamo samo izposojo na dom pa 2,26-krat. Glede na vrsto gradiva so se na dom najbolj izposojale knjige (84, 2 ), ki tudi sicer prevladujejo v celotni izposoji. Pri izposoji v knjižnico pa z 68, 4 prevladujejo serijske publikacije (Preglednica 7). Preglednica 7: Deleži izposojenih enot po vrsti gradiva v letu 2009 N a~in izposoje Knjige, bro{ure itn. I zposoja na dom 84,2 I zposoja v knji`nico 27,0 Serijske publikacije Neknji`no gradivo 2,2 13, ,4 4,6 100 Če podatke o izposoji na dom preračunamo na število članov ustrezne kategorije, nam omogočajo predstaviti strukturo izposoje povprečnega člana. Ta si izposodi nekoliko več leposlovja kot ostalega gradiva, in sicer za faktor 1,3. Razmerje pri odraslih članih je uravnoteženo, saj si izposodijo enako število enot leposlovja in ostalega gradiva. Povprečni mladi član pa izraziteje izstopa, saj si izposodi kar za faktor 2,3 več leposlovja kot ostalega gradiva (Preglednica 8). Preglednica 8: Število in deleži povprečno izposojenih enot na dom, preračunani na posameznega člana ustrezne kategorije glede na vsebino gradiva v letu 2009 Kategorija ~lanov Leposlovje Ostalo gradivo Vse gradivo skupaj Enote Dele` Enote Dele` Enote Dele` Mladi 36, , , Odrasli 21, , , Vsi ~lani 26, , , Razmerja med posameznimi kategorijami članov prikazuje Preglednica 9, ki kaže, da so mladi člani aktivnejši izposojevalci. Izposojajo si precej več leposlovja kot odrasli člani in, sicer za faktor 1,7. Ostalega gradiva si odrasli člani izposojajo za faktor 1,4 več kot mladi člani. Preglednica 9: Število povprečno izposojenih enot na dom glede na vsebino gradiva, preračunano na posameznega člana ustrezne kategorije z indeksom glede na povprečje v letu 2009 Vsebina gradiva, Mladi Odrasli Vsi ~lani izposojenega na dom Enote Indeks Enote Indeks Enote Indeks Leposlovje 36, , , Ostalo gradivo 15, , , , , ,

13 Vodeb, G. Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2009 Strokovni knjižnični delavec je v povprečju izposodil enot knjižničnega gradiva, na dom enot. V eni uri odprtosti knjižnice je bilo v povprečju izposojenih 63,4 enote, na dom pa 61,1 enote. V primerjavi s celotno izposojo na dom in v knjižnico znaša delež izposojenega gradiva iz drugih knjižnic in v druge knjižnice (medknjižnična izposoja) le 0,1. Od izposojenih enot oziroma dokumentov so si knjižnice 59 izposodile iz drugih knjižnic, 41 pa posodile v druge knjižnice. Knjižnice so največ izposojale fizične enote gradiva, njihov delež je bil 84, 14 je bilo kopij dokumentov in le 2 elektronsko posredovanih dokumentov (Preglednici 10 in 11). V primerjavi z letom 2008 se je število izposojenih enot oziroma dokumentov zmanjšalo za 4,5. Preglednica 10: Medknjižnična izposoja po deležu izposojenih enot oz. dokumentov glede na pasivo ali aktivo v letu 2009 Oblika izposoje oz. posredovanja Pasiva izposojeno Aktiva izposojeno iz drugih knji`nic v druge knji`nice F izi~ne enote K opije dokumentov E lektronsko posredovani dokumenti S kupaj Preglednica 11: Medknjižnična izposoja po aktivi in pasivi glede na izposojene enote oz. dokumente v letu 2009 Vrsta izposoje Fizi~ne enote Kopije dokumentov P asiva izposojeno iz drugih knji`nic A ktiva izposojeno v druge knji`nice S kupaj Elektronsko posredovani dokumenti V okviru drugih storitev so knjižnice v letu 2009 organizirale prireditev, kar pomeni povečanje za 0,9 v primerjavi z letom poprej. V povprečju je vsako izposojevališče organiziralo 71,7 prireditve, pri čemer v izračunu povprečja ne upoštevamo postajališč premičnih zbirk. Prireditev se je skupno udeležilo obiskovalcev, vsako prireditev je tako v povprečju obiskalo 46,1 obiskovalca. Obisk se je glede na leto 2008 zmanjšal za 5. Iz postavke elektronske in avtomatizirane storitve pri izposoji gradiva ugotavljamo, da je vsak član knjižnice v povprečju opravil 3 elektronske storitve pri izposoji gradiva, kamor štejemo naročanje, rezerviranje in podaljšanje izposoje preko OPAC ter podaljšanje s pomočjo bibliofona. Člani so največkrat podaljševali gradivo preko OPAC in bibliofona (Preglednica 12). Iz 21 knjižnic poročajo o delovanju 38 knjigomatov, 149

14 Knjižnica 54(2010)4, ki so za uporabnike opravili avtomatiziranih storitev pri izposoji gradiva. Glede na leto 2008 so knjigomate pridobili v šestih knjižnicah, ki so za uporabnike opravili skupno za 263 več storitev pri izposoji gradiva kot leto poprej. Preglednica 12: Elektronske storitve pri izposoji gradiva in delež knjižnic, ki jih nudi v letu 2009 Vrsta storitve Naro~anje preko OPAC 9 Rezerviranje preko OPAC 8 Podalj{anje izposoje preko OPAC 2 Podalj{anje izposoje s pomo~jo bibliofona 1 0 Število storitev Dele` storitev ,0 Dele` knji`nic Organiziranega usposabljanja za uporabo knjižnice se je udeležilo uporabnikov, od tega se je uporabnikov udeležilo usposabljanja za uporabo elektronskih virov. Knjižnice so skupno izvedle ur usposabljanja, od tega za uporabo elektronskih virov 3940 ur. Individualno usposabljanje uporabnikov so izvedle v trajanju 7990 ur, medtem ko so skupinska usposabljanja izvajale 5143 ur (Preglednici 13 in 14). Uporabnik je bil v povprečju deležen individualnega usposabljanja v trajanju 14 minut, medtem ko je individualno usposabljanje za uporabo elektronskih virov trajalo 25 minut. Posamezno izposojevališče je v povprečju izvajalo usposabljanje 48 ur na leto in pri tem usposobilo 367 uporabnikov. V primerjavi z letom 2008 je opazen porast skupnega števila udeležencev usposabljanja za 3,4, vendar tudi padec števila udeležencev usposabljanja za uporabo elektronskih virov za 17,7. Število ur, ki so jih knjižnice posvetile izvajanju usposabljanja, pa se je zmanjšalo za 24,7. Preglednica 13: Organizirano usposabljanje uporabnikov v letu 2009 Vrsta usposabljanja Število ur Število udele`encev Individualno usposabljanje Skupinsko usposabljanje Preglednica 14: Organizirano usposabljanje za uporabo elektronskih virov v letu 2009 Vrsta usposabljanja elektronskih virov za uporabo Število ur Število udele`encev Individualno usposabljanje Skupinsko usposabljanje

15 Vodeb, G. Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2009 Knjižnice poročajo o zapisih v računalniških katalogih, od tega jih je 99,8 vključenih v vzajemni bibliografski sistem COBISS. Število zapisov v računalniških katalogih je ostalo na skoraj isti ravni kot leto poprej (zmanjšanje za 0,1 ) 12. V računalniške kataloge je vključeno 94 kataložnih zapisov. Nosilec nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema IZUM poroča, da so imele splošne knjižnice bibliografskih zapisov v lokalnih bazah podatkov. so kreirale novih bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu in prevzele zapisov (Polnopravni, 2010). V okviru postavke gradnja lastnih podatkovnih zbirk iz 12 knjižnic poročajo o gradnji 51 lastnih podatkovnih zbirk, dostopnih na daljavo. Knjižnice so za gradnjo lastnih elektronskih virov pripravile 8862 digitalnih dokumentov in pri tem digitalizirale strani dokumentov. V primerjavi z letom 2008 se je število lastnih podatkovnih zbirk povečalo za 76, število digitalnih dokumentov zmanjšalo za 16, medtem ko se je število digitaliziranih strani dokumentov povečalo za Izpolnjevanje zahtev normativov in knjižničnih standardov Na podlagi podatkov o delu splošnih knjižnic v letu 2009 lahko prikažemo izpolnjevanje zahtev normativov in knjižničnih standardov. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003) določa minimalne pogoje za knjižnice, ki izvajajo javno službo. Splošne knjižnice morajo pogoje izpolnjevati trajno. Kakor kažejo kazalci v Preglednici 15, so zahteve Pravilnika v povprečju slovenskih splošnih knjižnic presežene. Število računalnikov za uporabnike izstopa z največjim indeksom rasti, medtem ko je število strokovnih delavcev rastlo z najmanjšim indeksom. Okvir razvoja splošnih knjižnic v obdobju določajo Standardi za splošne knjižnice (2005), ko opredeljujejo konkretne pogoje oziroma kazalce, po katerih lahko merimo doseženo stopnjo razvoja. Knjižnice so v povprečju presegle zahteve standardov pri obsegu knjig in brošur v knjižnični zbirki, skoraj dosegle pa zahteve glede obsega neknjižnega gradiva. Opazno je zaostajanje pri prirastu tako knjig in brošur kot tudi neknjižnega gradiva. V večji meri dosegajo zahteve glede zaposlenih strokovnih delavcih, medtem ko se v manjši meri približujejo zahtevam standardov pri deležu članov med prebivalstvom in številu računalnikov za uporabnike. 12 Mestna knjižnica Ljubljana je v letu 2009 izvedla konverzijo podatkovnih zbirk svojih predhodnic v enotno podatkovno zbirko. 151

16 Knjižnica 54(2010)4, V letu 2008 je začela veljati Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo (2008). Prvi cilj resolucija vidi v splošnih knjižnicah kot osrednjih centrih informacijske družbe v lokalnih skupnostih in središča spodbujanja bralne kulture. Kot prvi ukrep postavlja posodabljanje knjižničnih zbirk. Do leta 2011 naj bi vsaka splošna knjižnica z vsemi krajevnimi knjižnicami pri obsegu zbirke dosegla vsaj 85 zahtev standarda. Pri letnem prirastu gradiva naj bi dosegla vrednosti najmanj 250 enot knjig in 25 enot neknjižnega gradiva na 1000 prebivalcev v razvitih knjižnicah ter najmanj 300 enot knjig in 30 enot neknjižnega gradiva v srednje razvitih ter slabše razvitih knjižnicah. Ugotovimo lahko, da so knjižnice v povprečju že presegle cilje pri obsegu knjig, brošur in neknjižnega gradiva v knjižnični zbirki ter pri prirastu neknjižnega gradiva. Pri prirastu knjig in brošur pa dosegajo v povprečju 88 ciljne vrednosti razvitih knjižnic in 73 vrednosti za srednje in nerazvite knjižnice. Preglednica 15: Izpolnjevanje zahtev Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003) in Standardov za splošne knjižnice (2005) Kazalec Zahteve Pravilnika (leto 2000) Stanje leta Indeks doseganja zahtev Pravilnika Indeks doseganja zahtev Standardov Knji`ni~no gradivo Knjige, bro{ure Neknji`no gradivo Prirast monografskega knji`nega in neknji`nega gradiva 15 Prirast knjig in bro{ur Prirast neknji`nega gradiva Strokovni knji`ni~arski delavci 0,37 0, Prostor 30 m2 47 m ^italni{ki sede`i 2 2, Ra~unalniki za uporabnike 0,25 0, Dele` ~lanov med prebivalstvom - 24, Če podatek ni naveden, potem Pravilnik oziroma Standard ne postavljata izrecne zahteve. 14 Standardi za splošne knjižnice določajo štiri izvode knjig na prebivalca. 15 Glede na določilo Standardov, veljavno za knjižnice, ki ne dosegajo zahtev glede sestave, aktualnosti in obsega. 152

17 Vodeb, G. Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu Zaključek Če strnemo podobo slovenskih splošnih knjižnic v letu 2009, lahko rečemo, da ima splošna knjižnica za prebivalca Slovenije v povprečju 4,9 enote knjižničnega gradiva. s 349 prebivalci si prebivalec deli čitalniški sedež, računalniško delovno mesto pa s 1515 prebivalci. Knjižnico obišče 5-krat v letu, tisto uro skupaj še z 27 obiskovalci oziroma tistega dne s obiskovalci (dnevi brez nedelj in praznikov). Uporabil je 15 enot gradiva, od tega si je na dom izposodil 11 enot gradiva. Njegov prispevek za knjižnico je znašal 23,99 EUR, prek lokalne skupnosti 19,28 EUR in preko države 2,19 EUR. Gibanje kazalcev za leto 2009 glede na leto poprej nam kaže nekoliko slabšo sliko splošnih knjižnic. Tako beležimo pri prihodkih manjšo rast kot lani, le 3,1, medtem ko so še lani prejele 11,3 več prihodkov kot leto poprej. Tudi struktura odhodkov kaže v isto smer, saj je opazen padec investicijskih stroškov za 6,1 in velikost rasti stroškov dela ter dejavnosti na isti ravni kot so celotni prihodki. Višina sredstev za nakup gradiva je stagnirala na isti ravni kot leto poprej (le 0,3 rast). Opazen je upad števila osebnih računalnikov za uporabnike in nižji prirast gradiva. Prirast gradiva je namreč upadel kar za 8. Na strani uporabe splošne knjižnice ne beležijo upada, saj delež članov med prebivalstvom ostaja na isti ravni, in sicer 24,7. Razveseljivo pa je, da število enot gradiva, izposojenih na dom, še zmeraj narašča, in sicer je za 1,2 večje kot leta Navedeni viri 1. Novljan, S. (2007). Splošne knjižnice: poročilo za leto Ljubljana: NUK. 2. Polnopravni člani sistema COBISS.SI in njihovo sodelovanje v sistemu vzajemne katalogizacije. (2010). Maribor: IZUM. Pridobljeno s spletne strani Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73 in 70/ Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo (2008). Uradni list RS, št SIST ISO 2789:2007, Informatika in dokumentacija Mednarodna statistika za knjižnice. (2007). Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. 6. Standardi za splošne knjižnice: (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015). (2005). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost RS. Pridobljeno s spletne strani: pageuploads/ministrstvo/podrocja/nskd/standardi_spl_k_sprejeti.pdf 153

18 Knjižnica 54(2010)4, Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. (2003). Uradni list RS, št Vodeb, G. (2008). Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu Knjižnica, 52 (4), str Vodeb, G. (2009). Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu Knjižnica, 53 (1 2), str Vodeb, G. in Tizaj Marc, D. (2009). Slovenske knjižnice v številkah. Splošne knjižnice: poročilo za leto Ljubljana: NUK. 11. Zakon o državni statistiki. (1995). Uradni list RS, št. 45 in št. 9/ Zakon o knjižničarstvu. (2001). Uradni list RS, št. 87 in št. 96/ Zakon o lokalni samoupravi. (1993). Uradni list RS, št. 72 in št. 94/2007, 27/ 2008, 76/2008, 100/ Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. (2007). Uradni list RS, št. 77. Mag. Gorazd Vodeb je zaposlen v Narodni in univerzitetni knjižnici. Naslov: Turjaška 1, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: gorazd.vodeb@nuk.uni-lj.si 154