E-veščine: Mednarodna razsežnost in vpliv globalizacije

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "E-veščine: Mednarodna razsežnost in vpliv globalizacije"

Transkripcija

1 E-veščine: Mednarodna razsežnost in vpliv globalizacije stran 1

2 Izjava o neprevzemanju odgovornosti Niti Evropska komisija niti katera koli oseba, ki deluje v imenu Komisije, nista odgovorna za uporabo sledečih informacij. Izražena mnenja so mnenja avtorjev in ne odražajo nujno mnenj Evropske komisije. Noben del te brošure ne namiguje na ali podaja kakršne koli garancije. Rezultati lahko služijo zgolj kot smernice, kot del celotne strategije. Uredniki Dr Eileen Doherty, IVI, Dr Clare Thornley, IVI, Dr Marian Carcary, IVI, Dr Stephen Mc Laughlin, IVI, Werner B. Korte, Karsten Gareis, empirica GmbH, Marianne Kolding, Gabriella Cattaneo, IDC, Fiona Fanning, CEPIS. Zasnova in videz: Snap Jervis, Prevod: Wordperfect. Evropske skupnosti, Reprodukcija je dovoljena ob navedbi vira. Založba To brošuro je pripravil inštitut Innovation Value Institute (IVI) Narodne univerze na Irskem (Maynooth, Kildare, Irska) v sodelovanju z naslednjimi partnerji: empirica, IDC in CEPIS v imenu Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo Evropske komisije. Spada v okvir evropskega naročila storitve E-veščine: Mednarodna razsežnost in vpliv globalizacije.

3 Predgovor Zmožnost tekmovalnosti in razvoja evropskih podjetij na začetku 21. stoletja je vse bolj odvisna od inovativne in učinkovite uporabe novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Strategija e-veščin je sestavni del Evropske digitalne agende in Zaposlitvenega paketa za izboljšanje konkurenčnosti, produktivnosti in zaposljivosti delovne sile. Evropa mora ustvariti boljše okvirne pogoje za inovacije in rast ter za nove digitalne službe in zagotoviti, da bodo znanje, veščine, sposobnosti ter inovativnost evropske delovne sile, vključno s strokovnjaki za IKT, dosegalo najvišje svetovne standarde in da se bodo izvajale nenehne posodobitve v procesu vseživljenjskega učenja. Kljub visokim stopnjam brezposelnosti, se primanjkljaj e-veščin še vedno povečuje na vseh področjih. Neskladje med razpoložljivimi veščinami in potrebami trga dela zadeva vse države članice, kljub temu, da ima na vsako različen vpliv. Zanimivo je, da potreba po izvajalcih storitev s področja IKT zraste za približno 4 % na leto, tako da prehiteva razpoložljivost. Predvidevanja za leto 2015 kažejo na razpoložljivih delovnih mest, od katerih jih bo veliko ostalo nezapolnjenih, če se ne bo nekaj storilo pri privabljanju mladih v študije računalništva in prekvalificiranju brezposelnih. Evropske vlade si vse močneje prizadevajo spopadati se s primanjkljajem veščin s pomočjo usmeritev, pobud in partnerstev. Pojavljajo pa se tudi nadaljnji pozitivni znaki, saj so države članice vse bolj aktivne; npr. Grčija, Italija in Bolgarija so letos vzpostavile državne koalicije kot del Velike koalicije za digitalna delovna mesta, ki jo je marca 2013 zagnala Evropska komisija. Mednarodno razsežnost je evropska program za politiko e-veščin dobil v zadnjem času in marca letos je v Bruslju potekal pomemben dogodek, kateremu so prisostvovali strokovnjaki z vsega sveta. Povratne informacije se bile zaenkrat zelo pozitivne, saj obstaja širok konsenz o potrebah in prednostih krepitve dialoga ter izmenjave informacij na mednarodni ravni z namenom boljšega spopadanja s primanjkljajem e-veščin, učenjem o dobrih praksah in spodbijanju večjega profesionalizma na področju IKT. Ta brošura osvetljuje glavne ugotovitve in zaključke o mednarodni razsežnosti e-veščin vplivu globalizacije na digitalne službe v Evropi. Predstavlja pravočasno analizo in konkretne ter ambiciozne predloge. Vprašanje človeškega kapitala in predvsem program e-veščin ostajata strateško ključni zadevi za vse države na svetu. Evropska komisija in vlade držav morajo biti še naprej aktivne na tem področju. Michel Catinat Vodja enote Ključne spodbujevalne tehnologije in digitalno gospodarstvo GD za podjetništvo in industrijo Evropska komisija stran 1

4 Ozadje Glavni cilji tega naročila storitve Evropske komisije so: raziskati mednarodno razsežnost e-veščin (še posebej prizadevanja za promocijo profesionalizma na področju IKT), vključno z analizo glavnih političnih pobud in dobrih praks iz celega sveta, ter oceniti vpliv globalizacije na pomembne e-veščine. Glavni cilj tega naročila storitve je razumevanje mednarodne razsežnosti e-veščin, da lahko bolje predvidimo spremembe in možnosti za sodelovanje. Predvidevamo, da bo projekt s tem na dolgi rok pripomogel k nizu koristi za različne deležnike. Poudarjamo, da za veliko ciljev velja, da so to dolgoročni cilji, povezani z dozorevanjem stroke IKT kot celote. Za dosego takšnih ciljev potrebujemo nadaljnje delo in sodelovanje številnih deležnikov, cilj poročila, ki izhaja iz tega naročila storitve pa je, da bo služilo kot eden izmed ključnih delov na poti do teh ciljev. Pobude glede razvoja e-veščin in spopadanja s primanjkljajem veščin so imele že od poznih 90. let prejšnjega stoletja pomembno mesto v programih Evropske komisije in držav članic EU. Takšne pobude so imele močan poudarek na usmeritvah k izboljšanju e-veščin povsod po Evropi. Primeri vključujejo: poudarek na razvoju veščin in vseživljenjskem učenju v okviru evropske zaposlitvene politike; akcijski načrt Evropske komisije za veščine in mobilnost iz leta 2002 se osredotoča na razvoj prilagodljive, usposobljene in mobilne delovne sile za dinamično gospodarstvo, ki temelji na znanju; ukrepi pobude e-evropa iz leta 2005, vključno z, na primer, uvedbo programov e-učenja in prekvalificiranja veščin za družbo znanja; zahtevo pobude GoDigital GD za podjetništvo in industrijo Evropske komisije za pobude sodelovanja med industrijo in akademsko sfero, da se določijo zahteve za veščine IKT, in za razvoj ter uvedbo programov usposabljanja področnih strokovnjakov; Evropa (2020) Evropska digitalna agenda Evropske komisije s poudarkom na izboljšavah in uvedbi dolgoročnih usmeritev za e-veščine in digitalno pismenost v državah članicah ter; zagon Velike koalicije za digitalna delovna mesta Evropske komisije. Za dosego rasti v stroki IKT in pomoč pri spopadanju s primanjkljajem e-veščin morajo delodajalci delovati globalno in v sodelovanju z drugimi. Christian Pagel, vodja uprave za informacijsko tehnologijo / predsednik, ThyssenKrupp Industrial Solutions AG. razvoj ključnih generičnih profilov veščin, ki jih je v panogi IKT primanjkovalo, CareerSpace; cilj, poimenovan Vlaganje v ljudi in veščine ( Investing in People and Skills ), pobude e-evropa iz leta 2002 s specifičnim poudarkom na veščinah digitalne pismenosti IKT, izobraževanju in usposabljanju ze področje IKT ter evropskem certificiranju osnovnih veščin IKT; stran 2

5 Stanje na področju e-veščin Primanjkljaj veščin IKT Usposobljeni delavci so temelj uspešnih podjetij. Nedavna raziskava med 1700 direktorji po celem svetu je razkrila, da le-ti človeški kapital ocenjujejo za najpomembnejši dejavnik izmed možnih virov trajnostne tržne vrednosti. V današnjem visoko konkurenčnem poslovnem okolju je tehnologija tisti ključni spodbujevalni dejavnik, ki omogoča komunikacijo, inovacije in učinkovitost. Vendar pa se pri veliko globalnih gospodarstvih potreba pa delavcih z ustreznimi e-veščinami povečuje, ponudba pa ji ne more zadostiti. Z raziskavo podjetja empirica iz leta 2012 med predsedniki korporacij in menedžerji človeških virov v osmih evropskih državah je bilo ocenjeno, da je potreba po e-veščinah po celotni EU predstavljala delovnih mest. Izmed treh scenarijev izdelanih v tej raziskavi je bila po scenariju, ki je predstavljal najverjetnejšo prihodnost s manjšo gospodarsko rastjo, ocenjena majhna rast delovnih mest, , do leta 2015, s strukturnim primanjkljajem delovnih mest zaradi primanjkljaja razpoložljivega talenta. Te vrednosti so največje v Združenem kraljestvu, Nemčiji in Italiji, ki skupaj prispevajo 60 % vseh nezapolnjenih delovnih mest v Evropi. Ta naraščajoči trend nezasedenosti delovnih mest na področju IKT sovpada z obdobjem visoke stopnje brezposelnosti in tako namiguje na zmanjševanje učinkovitosti trga dela. Podoben primanjkljaj veščin IKT je viden tudi v ZDA, Kanadi, Braziliji, Avstraliji, Rusiji, Južni Afriki, Latinski Ameriki, Maleziji in na Japonskem. Primanjkljaj e-veščin je še posebej zaskrbljujoč, če upoštevamo nove nastajajoče tehnologije. Raziskava podjetja IBM med 1200 nosilci odločanja v IT- in poslovnem sektorju v 13 državah je pokazala, da jih dve tretjini verjame, da so mobilne, analitične in družbene tehnologije, ter tehnologije oblaka strateško pomembne, vendar pa jih je 25 % poročalo o velikem primanjkljaju veščin v vsakem izmed teh področij, 60 % pa o zmernem do velikem primanjkljaju. Na primanjkljaj e-veščin vpliva tudi število žensk na trgu dela. V državah OECD ženske danes predstavljajo manj kot 20 % strokovnjakov za IKT. V Evropi ženske predstavljajo manj kot 30 % zaposlenih na področju IKT, v ZDA pa je le 23 % zaposlenih na delovnih mestih povezanih z znanostjo, tehnologijo, strojništvom in matematiko (ang. STEM) žensk. Takšno stanje postane še bolj očitno, če pogledamo navzgor po organizacijski hierarhični lestvici. V nedavnem poročilu je bilo ocenjeno, da je na vodilnih položajih v IT le 9 % žensk, med višjim vodstvom (kjer so vključeni tudi netehnični oddelki) v zagonskih podjetjih (startupih) v Silicijevi dolini pa le 14 %. Človeški kapital 71% Odnosi s strankami 66% Inovacije na področju izdelkov oz. storitev 52% Znamka(-e) 43% Inovacije na področju poslovnih modelov 33% Tehnologija 30% Partnerske mreže 28% Dostop do podatkov, spoznanja na podlagi podatkov 25% R&R, intelektualna lastnina 22% Novosti na področju cen oz. prihodkov 19% Sredstva (fizična, infrastrukturna) 15% Družbena odgovornost podjetij 13% Dostop do naravnih virov 8% Slika 1: Viri trajnostne tržne vrednosti, ki so jih izpostavili direktorji podjetij. (Vir: IBM 2012) 9,300,000 8,800,000 8,300,000 7,800,000 7,300,000 6,800, Skupno število služb Skupni potencial potreb Slika 2: Potencial za potrebo po delavcih na področju IKT v Evropi (EU27) za obdobje (Vir: empirica 2013) Naša raziskava pri podjetju Forfás je pokazala, da bodo veščine za analizo in izluščenje bistva iz velikega števila podatkov v prihodnosti vse pomembnejše. Gerard Walker, višji svetovalec za usmeritev podjetja, Forfás, Ireland. stran 3

6 Povečevanje števila delavcev z e-veščinami Povečevanje števila diplomantov s področja IKT znotraj terciarnega izobraževalnega sistema je ena možna rešitev za problem e-veščin, vendar pa študenti za celoten proces običajno porabijo 3 4 leta. Prav tako je omejena nadgradljivost trenutnega izobraževalnega sistema. Za spopad s tem izzivom vlade in industrija razmišljajo o naslednjih alternativnih mehanizmih za spopad s trenutnim primanjkljajem delavcev z e-veščinami: Primarno in sekundarno izobraževanje: ključno vlogo pri izboljšanju dotoku delavcev z e-veščinami na dolgi rok je izobraževanje na področju IKT. Terciarno izobraževanje: razmerje med pričakovanji akademske sfere in industrijo: iz industrije prihajajo kritični odzivi na kakovost znanja diplomantov terciarnega izobraževanja. Evropska komisija se strinja, da je ključnega pomena izboljšano usklajevanje med industrijo in izobraževalnim sistemom. Poklicno izobraževanje oziroma prakse: poročilo McKinsey iz leta 2013, kjer so raziskovali globalno prehajanje mladih iz izobraževanja v zaposlitev, je pokazalo, da je 60 % mladih mnenja, da sta usposabljanje na delovnem mestu in praktično usposabljanje na dejanskih primerih najbolj učinkoviti tehniki, a je manj kot polovica od teh vpisana v programe, kjer bi bili ti dve tehniki v ospredju. Zato je pri spopadanju s primanjkljajem e-veščin predvidena večja vloga praks in poklicnega izobraževanja. Nenehno prekvalificiranje veščin in vseživljenjsko učenje: področje IKT se nenehno spreminja, saj se ravno takšne hitre spremembe gonilna sila inovacij in povečanja storilnosti v organizacijah. Posledično pa te spremembe od izvajalcev storitev s področja IKT zahtevajo nove veščine, zaradi česar pa prihaja do potrebe po vseživljenjskem učenju. Usposabljanje in certificiranje znotraj industrije (ang. Industry based training and certification - IBTC): nedavno poročilo podjetja empirica iz leta 2013 ugotavlja, da: so po mnenju 30 % anketirancev iz kroga menedžerjev človeških virov oz. predsednikov korporacij tako pridobljeni certifikati nujni za zasedbo nekaterih nezapolnjenih delovnih mest na področju IKT ali napredovanja. Masovni odprti spletni tečaji (ang. Massive Open Online Courses - MOOC): mešano učenje (ang. blended learning): masovni odprti spletni tečaj je spletni tečaj usmerjen v široko interaktivno sodelovanje in odprti dostop preko spleta. Masovni odprti spletni tečaji predstavljajo priložnost za študente, da dostopajo do izobraževanja, ki jim prej ni bilo dostopno zaradi finančnih ali geografskih ovir, vpisnih pogojev ustanov in/ali prostega časa. Pomembnost globalnega nabora veščin - delokalizacija vzponov in padcev Med zavedanje globalne narave IKT in vse večji pomen globalnih verig vrednosti sodi tudi zavedanje o potrebnih medkulturnih veščinah, ki jih morajo posedovati izvajalci storitev s področja IKT. Veliko število organizacij delokalizira svoje delovanje, s čimer svoje dejavnosti razselijo preko geografskih, jezikovnih in kulturnih meja. Mobilnost in priseljevanje Del problemov zaradi neskladja veščin je nastal zato, ker so usposobljeni delavci locirani v geografskih regijah, kjer je manj potreb za delo, niso pa pripravljeni na selitev na območja z visoko potrebo. V raziskavi iz leta 2012 je 500 evropskih nosilcev odločanja kot najpomembnejši ukrep za izboljšanje mobilnosti prenosljivosti veščin izpostavilo boljše vzajemno čezmejno priznavanje diplom in strokovnih kvalifikacij. Prav tako imajo priseljenci ključne vloge v mnogo družbah. Nedavno poročilo z naslovom Then and Now America s new immigrant entrepreneurs (Včasih in danes Novi priseljenski podjetniki v Ameriki) ugotavlja, da je bil pri 24 % podjetji s področja strojništva in tehnologije vsaj eden izmed ključnih ustanoviteljev rojen v tujini. V silicijevi dolini je ta številka znašala 44 %. Zaradi primanjkljaja veščin po vsem svetu in pomembnih prispevkov priseljencev k inovacijam je pod drobnogled prišla priseljenska politika, saj bi lahko predstavljala rešitev za rast. Iz tehnološke industrije prihaja veliko zahtev za spremembe pri priseljevanju, da bi se na ta način zmanjšal primanjkljaj e-veščin. Profesionalizem na področju IKT lahko Evropo postavi na čelo konkurenčnosti in inovativnosti ter bodočim strokovnjakom omogoči jasne karierne načrte. Declan Brady, predsednik projektne skupine za profesionalizem, CEPIS. stran 4

7 Stanje profesionalizma na področju IKT Potreba po profesionalizmu na področju IKT Zakaj je pomembno, da stroka IKT dozori? Poleg že omenjenega primanjkljaja e-veščin obstajajo za to še naslednji razlogi: Slab ugled stroke IKT: slab ugled stroke IKT v javnosti vpliva na število oseb, ki se odločijo za kariero v njej. Primanjkljaj znanja s področja IKT: nizka stopnja znanja s področja IKT med izvajalci storitev in/ali silosi znanja s področja IKT preprečujejo celoten pogled na področje IKT ter njegovo povezanost in vlogo pri omogočanju načrtovanja organizacijskih zmožnosti. Tradicionalna osredotočenost in zanašanje na diplome s področja računalništva: ponudniki terciarnega izobraževanja se bodo morali prilagoditi, če bodo hoteli zadostiti potrebam industrije za strokovnjake na področju IKT, ki imajo tako poslovno kot tudi tehnično znanje. Neuspehi projektov s področja IKT: veliko število projektov s področja IKT ne doseže obljubljene učinkovitosti in vrednosti. Družben vpliv: obseg potencialne škode za družbo, če se pri IKT kaj zalomi. Pri IEEE smo v sodelovanju z industrijo izdelali okvir za profesionalizem, vključno z zbirko znanja za področje IT (ITBOK), ki služi kot skupen okvir za vse druge zbirke znanja za specifična področja znotraj IT. Chuck Walrad, predsednica odbora za profesionalne dejavnosti, odbor za IT, IEEE Computer Society. Sestavni deli stroke IKT Poročilo IVI in CEPIS z naslovom e-skills and ICT Professionalism Fostering the ICT Profession in Europe (e-veščine in profesionalizem na področju IKT Spodbujanje stroke IKT v Evropi) iz leta 2012 določa štiri sestavne dele stroke IKT: Zbirke znanj (BOK) Poklicna etika Izobraževanje in usposabljanje Kompetence Slika 3: Sestavni deli stroke IKT. stran 5

8 Zbirke znanja (ang. Bodies of knowledge - BOKs): eden izmed načinov za vzpostavitev stroke je, da se najprej za to stroko določi ustrezna zbirka znanja, s pomočjo katere se nato vzpostavijo standardi in certifikacijski postopki. Kompetence: razumevanje potrebnih zmožnosti in sposobnosti oseb, ki delujejo v različnih vlogah, je ključno, če želijo organizacije učinkovito zaposlovati in razvijati ustrezen kader. Izobraževanje in usposabljanje: formalne kvalifikacije, certifikati ter neformalno in priložnostno učenje so sestavni deli razvoja kariere strokovnjaka, ki se medsebojno podpirajo. Profesionalna etika: ključen vidik katere koli stroke je tudi delovanje v skladu s profesionalno etiko. Strokovnjaki za IKT delovna definicija V tem trenutku ne obstaja enotna definicija strokovnjaka za IKT. Različne države in organizacije imajo o tej temi različna mnenja. Definicija, uporabljena v kontekstu te raziskave, je pridobljena iz predhodne pobude Evropske komisije in jo je leta 2012 sprejel svet CEPIS. Da lahko držimo korak z globalnim podjetništvom, pri podjetju Intel aktivno podpiramo zaposlene pri nenehnem razvoju njihovih IKT-veščin in s tem ustvarjamo boljšo prihodnost. Jim Kenneally, vodilni raziskovalec, Intel Labs Europe, višji raziskovalec, Innovation Value Institute. Definicija: strokovnjak IKT ima izčrpno in aktualno znanje iz ustrezne zbirke znanj; izkazuje nenehno zavezanost strokovnemu razvoju s pomočjo ustrezne kombinacije kvalifikacij, usposobljenosti, delovnih izkušenj ter neformalnega in/ ali priložnostnega učenja; ravna v skladu z dogovorjenimi etičnimi pravili oziroma pravili obnašanja in/ali ustreznimi zakonodajnimi postopki ter s strokovnim postopanjem ustvarja vrednost za deležnike. stran 6

9 Tehnološki trendi Hitrost spreminjanja Področje IKT se hitro spreminja in tej hitrosti spreminjanja je vse težje slediti. Tako mora biti stroka IKT dovolj okretna in fleksibilna, da se lahko prilagaja in tudi narekuje te spremembe. Hitre spremembe pa lahko prav tako povzročajo nove in nepredvidene etične težave kot tudi težave izobraževanja in usposabljanja pri sledenju tehnološkemu razvoju. Nekateri izmed ključnih tehnoloških trendov so naslednji: Medmrežje stvari Medmrežje stvari (ang. Internet of Things - IoT) ima takšno ime, ker se je na začetku nanašal na dejstvo, da medmrežje vsebuje vse več stvari oz. naprav, kot so pametni telefoni ali naprave. Naše okolje bo vsebovalo ogromno število senzorjev vgrajenih v naprave (oz. stvari ), ki bodo krmilili vsebinsko zavedne storitve, ki jih bodo lahko izkoristili ljudje in podjetja. Velika količina podatkov (ang. Big data) Velika količina podatkov pomeni ogromne količine podatkov, ki se zbirajo skozi čas in jih je z običajnimi orodji za upravljanje podatkovnih zbirk težko analizirati ter z njimi upravljati. Nenehen dotok nove vsebine vodi v povečevanje števila podatkov (objave na spletnih straneh in uporabniški podatki, podatki iz senzorjev, uporabniško ustvarjena vsebina, ter podatki pridobljeni s pomočjo globalnega sistema za določanje položaja (GPS) in radiofrekvenčne identifikacije (RFID)). Velike količine podatkov so pomembne, saj so vir informacij marketinškim oddelkom, finančnem, operativnem in strateškem načrtovanju ter gospodarstvom in družbam kot celotam. Vse to pa ustvarja potrebo po delavcih s poslovnimi in matematičnimi veščinami za obdelavo in analizo teh podatkov na načine, ki bodo doprinesli tako k poslovni kot tudi k družbeni vrednosti. Potreba po velikem analitičnem talentu v Združenih državah bi bila do leta 2018 lahko tudi za % večja kot ocenjena razpoložljivost. Potreba po in razpoložljivost velikega analitičnega talenta do leta 2018 Tisoči ljudi do 60- odstotni primanjkljaj glede na zalogo v letu 2018 Zaposlitve v letu 2008 Diplomanti z velikim analitičnim talentom Drugi 1 Zaloga v letu 2018 Primanjkljaj talenta Projekcija potreb v letu 2018 Drugi dejavniki razpoložljivosti so še izgube (-), priseljevanje (+) in ponovno zaposlovanje predhodno brezposelnih oseb z velikim analitičnim talentom (+). Vir: Ameriški urad za delovno statistiko; popis prebivalstva ZDA; Dun & Bradstreet; razgovori v podjetjih; analiza inštituta McKinsey Global Institute Slika 4: Projekcija potrebe po analitičnem talentu do leta stran 7

10 Računalništvo v oblaku Računalništvo v oblaku oz. tehnologijo oblaka ima večina podjetij za za zelo pomembno. Raziskava Accenture/LSE iz leta 2011, v katero je bilo vključenih 1000 višjih vodstvenih delavcev je pokazala, da v več kot polovici vključenih podjetij verjamejo, da jim bo tehnologija oblaka omogočila, da se bodo osredotočili na preurejanje svojega podjetja in ne le IT-področja. Prednosti tehnologije oblaka so še posebej pomembne za mala in srednje velika podjetja, saj lahko na ta način izkoristijo IKT-zmožnosti, ki so bile prej na voljo le velikim mednarodnim podjetjem. Družbena orodja in tehnologije Izraz družbene tehnologije se nanaša na pristope, ki jih omogoča tehnologija in ki omogočaj interakcijo med ljudmi ter organizacijami. Med primere družbenih orodij in tehnologij v poslovnem smislu sodijo družbena omrežja in videi. Mobilne tehnologije Mobilne tehnologije imajo močan vpliv na poslovne dejavnosti po vsem svetu. IDC ocenjuje, da bodo pametne mobilne naprave doprinesle 57 % k celotni rasti industrije IT na svetovni ravni. Vendar pa je raziskava InformationWeek leta 2012 pokazala, da se kljub organizacijskim potrebam po talentu na področju mobilnih tehnologij to morda ne bo odrazilo v dodatnem zaposlovanju s strani podjetij, saj večina podjetij za ta namen usposablja svoje že obstoječe zaposlene. Pri INSEAD se naši magistri MBA pridobijo veščine s področja analitike za reševanje poslovnih zadev s pomočjo učenja na projektih z resničnimi podatki podjetja, obenem pa uporabljajo tudi najbolj dovršena odprtokodna orodja in orodja v oblaku. Theodoros Evgeniou, profesor znanosti odločitev in tehnološkega menedžmenta, INSEAD elab. stran 8

11 Makroekonomski in družbeni trendi Trendi Makroekonomski in družbeni trendi, ki bodo verjetno vplivali na potrebo po usposobljenih delavcih v prihodnosti, med drugimi vključujejo hitrost rasti globalnega trga dela in gospodarstva, brezposelnost mladih, porazdelitev prebivalstva po starosti in število žensk v delovni sili. Te trende je potrebno razumeti, da lahko dobimo vpogled v možnosti razvoja globalizacije skozi čas. Razdelili smo jih na tri osnovne dele: trenutno stanje: trenutno globalno makroekonomsko in družbeno stanje; dejavniki: nekateri ključni dejavniki, ki sooblikujejo trenutno stanje, ter; obeti: trendi, ki bodo verjetno tvorili novo trenutno stanje v prihodnosti. Trenutno stanje Globalni trg dela: pri Mednarodnem uradu za delo (The International Labour Office) so ocenil, da je bilo leta 2012 skupaj brezposelnih 197 milijonov ljudi. Globalna rast: nizke stopnje rasti v razvitih gospodarstvih predstavljalo le delček stopenj v državah v razvoju. Rast v vzhodni Aziji, ki je bila v zadnjih letih velika, se očitno znatno upočasnjuje. Nasprotno pa nekatera evropska gospodarstva, ki so bila v recesiji, danes kažejo znake okrevanja, čeprav le krhkega. Brezposelnost mladih: globalno stanje brezposelnosti mladih je zaskrbljujoče. S pomočjo številk, s katerimi razpolagajo MOD, OECD in Svetovna banka, so pri Economistu ocenili, da obstaja možnost, da celo 290 milijonov mladih Rast, dovzetna za motnje Poljska 3,4 % Francija 1,2 % Avstralija 3,1 % Japonska 0,9 % Kanada 2,3 % Združeno Kraljestvo 2,1 % Združene države 2,4 % Nizozemska 1,1 % Nemčija 1,3 % Irska 2,2 % od 15. do 24. leta starosti ne sodeluje na trgu dela skoraj četrtina vseh mladih na svetu oz. toliko, kot je prebivalcev Amerike. Obenem pa smo priča primanjkljaju usposobljenih delavcev na začetni stopnji. Dva razhajajoča se vzorca brezposelnosti mladih in primanjkljaj usposobljenih delavcev na začetni stopnji osvetljujejo naravo trenutnega primanjkljaja veščin in poudarjajo pomen ter nujnost izboljšanja razvoja veščin za to starostno skupino skupaj s prizadevanji za ustvarjanje delovnih mest. Na Japonskem vsako leto izdelamo belo knjigo človeških virov na področju IT, ki nam prikaže znatne spremembe v vlogi človeških virov na področju IT v poslovnem okolju. Na ta dejstva lahko nato opremo svojo politiko in pobude glede e-veščin. Masayoshi Tsuru, IPA, Japonska. Pospešena rast Indonezija 6,2 % Brazilija 4,0 % Južna Afrika 3,6 % Majhna rast Italija 0,3 % Portugalska 0,5 % Španija 0,9 % Grčija 0,6 % Povprečja Evroobmočje 1,0 % Globalni trg 3,5 % Zavirajoča se rast Kitajska 7,3 % Južna Koreja 3,6 % Indija 6,6 % Mehika 3,7 % Saudska Arabija 4,2 % Rusija 3,8 % Turčija 5,1 % Slika 5: Globalna lestvica rasti (Vir: PWC -16. globalna raziskava med direktorji, 2013). stran 9

12 Pogost razlog za nezapolnjena delovna mesta na začetni stopnji je primanjkljaj veščin. sodelujočih delodajalcev. 36 % delodajalcev je prav tako izpostavilo, da je primanjkljaj veščin povzročil znatne težave s smislu stroškov, kakovosti in časa ali še kaj hujšega. Obeti Razvoj Afrike: zaenkrat je bil pri razvijajočih se trgih poudarek večinoma na Braziliji, Rusiji, Indiji in Kitajski. Vendar pa bo v bližnji prihodnosti do sprememb v zaposlitveni dinamiki verjetno prišlo tudi v Afriki. Svetovna banka je letos sporočila, da bo v podsaharski Afriki rast zrasla predvidoma za 6 % (brez upoštevanja Južne Afrike, največjega afriškega gospodarstva). Digitalizacija malih in srednje velikih podjetij: mala in srednje velika podjetja so ključna za evropsko in svetovno gospodarstvo. Način njihove prilagoditve na razvoj na področju IKT bo imel znaten vpliv na potrebo po e-veščinah. Turčija Indija Brazilija Združene države Mehika Saudska Arabija Nemčija Združeno Kraljestvo Maroko Priložnosti zaradi globalizacije: globalizacija skupaj s temeljnimi tehnološkimi premiki, ki se odvijajo danes, prinaša veliko priložnosti za podjetja. Infrastrukturni razcvet v državah v razvoju v naslednjih dvajsetih letih, katerega vrednost je ocenjena na preko 20 bilijonov dolarjev, bo verjetno potreboval znatno količino strojniških, oblikovalnih, tehničnih in poslovnih storitev, katere bi lahko nudila Evropa. Potencialne koristi bi se razdelile med države v razvoju in razvite države. Slika 6: Delodajalci, ki so kot razlog za nezapolnjena delovna mesta na začetni stopnji navedli primanjkljaj veščin. (Vir: raziskava inštituta McKinsey iz leta 2012). Dejavniki Globalna potreba po usposobljenih delavcih: poročilo Svetovnega gospodarskega foruma iz leta 2011 o globalnem talentu je postavilo diagnozo: Severna polobla se sooča s primanjkljajem talenta na širokem spektru področij, za kar sta glavna razloga hitro staranje prebivalstva in neustrezni standardi v izobraževanju... Po drugi strani pa prihaja na južni polobli zaradi visoke gospodarske rasti in stabilne stopnje rodnosti do presežka delovne sile. Vendar pa se poraja vprašanje o zaposljivosti teh delavcev; če posedujejo potrebne veščine za zaposlitev in učinkovito delo. Rast števila žensk na delovnih mestih: število žensk na delovnih mestih je v naprednih gospodarstvih med letoma 1980 in 2010 zraslo za 77 milijonov, kar je pomenilo 61 % od skupno 122 milijonov dodatka k delovni sili v naprednih gospodarstvih. V gospodarstvih v vzponu ženske predstavljajo znaten delež diplomantov, vendar pa ti deleži ne sovpadajo nujno z deleži v delovni sili. Porazdelitev prebivalstva po starosti: v velikem številu držav bo prihajalo do spodbujanja starejših, da tudi po doseženi upokojitveni starosti ostanejo med delovno silo. Britanski minister za upokojence Steve Webb na starejše delavce gleda kot na neizkoriščen vir in je izjavil, da bo v prihodnosti na voljo cela paleta delovnih mest, za katera bodo delodajalci potrebovali izkušene starejše delavce; podjetje, ki ne bo spremenilo svojega odnosa do starejših delavcev, bo ostalo daleč zadaj. Raziskava skupine BSG je pokazala, da mala in srednje velika podjetja, ki slonijo na tehnologiji, povečujejo svoje prihodke za 15 odstotnih točk hitreje in ustvarjajo delovna mesta skoraj dvakrat hitreje kot ostala. Ralf Dreischmeier, globalni vodja (IT), The Boston Consulting Group. stran 10

13 Ugotovitve primarne raziskave vizije in strategije deležnikov Trendi Ključen del tega naročila storitve je bila izvedba primarne raziskave z glavnimi deležniki z namenom ugotovitve njihovih vizij in strategij na področju e-veščin in profesionalizma na področju IKT. Med deležnike so bili uvrščeni predsedniki podjetij, višji vodstveni delavci na področju IKT in menedžerji človeških virov na področju IKT iz širokega spektra industrijskih panog po celi Evropi. Kakšno je vaše mnenje o naslednjih dveh izjavah? V naši državi kot celoti obstaja resen primanjkljaj oz. resno neskladje IKT-veščin, ki zavira rast podjetij. Se sploh ne strinjam (1) 0 0,0 % 48.6% Se ne strinjam (2) 5 7,1 % Sem neopredeljen/-a (3) 16 22,9 % 22.9% 21.4% Strinjam se (4) 34 48,6 % Zelo se strinjam (5) 15 21,4 % 0.0% 7.1% V naši organizaciji nedostopnost do IKT-veščin na visoki ravni negativno vpliva na našo sposobnost rasti. Se sploh ne strinjam (1) 1 1,4 % 33.3% 31.9% Se ne strinjam (2) 13 18,1 % Sem neopredeljen/-a (3) 24 33,3 % 18.1% 15.3% Strinjam se (4) 23 31,9 % 1.4% Zelo se strinjam (5) 11 15,3 % Slika 7: Primanjkljaj oziroma neustreznost IKT-veščin, kot ga opažajo sodelujoči v raziskavi. Ugotovljeno je bilo, da večina (70 %) sodelujočih verjame, da obstaja znaten primanjkljaj oz. znatna neustreznost IKT-veščin, ki zavira rast podjetij. Nadalje je skoraj polovica (47 %) sodelujočih mnenja, da primanjkljaj razpoložljivih IKT-veščin na visoki stopnji vpliva na sposobnost njihovih podjetij za rast. Vpliv delokalizacije in avtomatizacije Večina (61 %) sodelujočih je mnenja, da do imela delokalizacija v prihodnosti verjetno srednje velik oziroma velik vpliv na potrebo po IKT-veščinah v njihovi organizaciji. Več kot tri četrtine (76 %) sodelujočih je mnenja, da bo avtomatizacija verjetno vplivala na potrebo po delavcih z IKT-veščinami v njihovi organizaciji. Vpliv ključnih profesionalnih trendov Manjšina (44 %) sodelujočih je mnenja, da bo v prihodnosti manj strokovnjakov za IKT v tradicionalnih IKT-oddelkih, kar bo sovpadalo s tem, da bo več strokovnjakov za IKT delalo drugod v podjetju. Več kot polovica (53 %) sodelujočih je mnenja, da bi lahko masovni odprti spletni tečaji v naslednjih treh letih znatno spremenili način, na katerega je za delavce na področju IKT organiziran nenehen strokovni razvoj. Ta odstotek je presenetljivo visok glede na to, da so masovni odprti spletni tečaji relativna novost, a morda poudarja visoka pričakovanja do te inovacije. Več kot tri četrtine (77 %) sodelujočih verjame, da je IKT globalna stroka in da bi se državna prizadevanja morala uskladiti na globalni ravni, če naj bi stroka uspešno dozorela. Nadalje znatna večina (80 %) sodelujočih verjame, da bi morali strokovnjaki za IKT imeti poenoteno znanje iz osnovne zbirke znanja na področju IKT (osnovna zbirka znanja, s katero bi morali biti seznanjeni vsi delavci na področju IKT). stran 11

14 Druge ugotovitve vključujejo: Ugotovljeno povečanje (povzeto iz predhodne raziskave o profesionalizmu na področju IKT iz leta 2011) uporabe okvirov za IKT-kompetence s strani sodelujočih. Več kot polovica (51 %) udeležencev je izpostavila, da v zadnjih letih diplomantom s področja IKT primanjkuje kombinacije tehničnih, poslovnih in medosebnih veščin, nujne, da bi lahko prispevali k poslovanju podjetja brez dodatnega usposabljanja. Večina (71 %) direktorjev je izpostavila, da v smislu nenehnega strokovnega razvoja izkušeni delavci na področju IKT s pomočjo nenehnega usposabljanja uspešno sledijo razvoju IKT-veščin. Ključni tehnološki trendi, ki bodo najverjetneje oblikovali rast potrebe po strokovnem znanju v prihodnosti, po pomembnosti so: spletna varnost, mobilne tehnologije, tehnologija oblaka, velike količine podatkov, posel, ki temelji na družbenih orodjih, in osredotočenost na potrošnika (prinesi svojo napravo - ang. BYOD). Veščine, ki bodo najverjetneje ostale na lokaciji: veščine informacijske varnosti; veščine upravljanja z izvajalci s področja IKT; veščine poslovno-informacijske arhitekture; veščine vodenja poslovnega procesa; veščine digitalnega marketinga; e-vodstvene veščine; veščine za vizualizacijo oz. analiza podatkov, računalniške veščine na visoki stopnji in veščine snovanja uporabniških izkušenj ter; veščine vzdrževanja tradicije. Veščine, ki bodo najverjetneje delokalizirane: veščine pisanja programske kode in razvoja programske opreme ter aplikacij in veščine preizkušanja programske opreme. Povzetek ugotovitev primarne raziskave Med to raziskavo smo odkrili nekaj ključnih tem., med katerimi je najbolj pomembna ta, da večina deležnikov zaznava znaten primanjkljaj oz. znatno neskladje IKT-veščin in so mnenja, da to zavira rast podjetij. To problem je še večji, saj je večina deležnikov mnenja, da diplomantom s področja IKT primanjkuje potrebnih IKT-veščin, ki bi slednjim pripomogle prispevati k poslovnim dejavnostim. Prav tako se je potrdila predhodna raziskava o vplivih delokalizacije in lokalizacije na potrebo po IKT-veščinah, saj več kot 60 % in več kot 75 % sodelujočih, v tem vrstnem redu, verjame, da bosta delokalizacija in avtomatizacija v prihodnosti vplivali na njihove organizacije. Opažene so bile različne stopnje potrebe za različne IKT-veščine, vsaka z različnimi obsegi delokalizacije. Razumevanje predvidene rasti oz. upada potrebe po specifičnih veščinah in verjetnosti delokalizacije v prihodnosti je ključnega pomena za posamezne delavce pri načrtovanju poklicnih poti, za organizacije pri načrtovanju poslovnih dejavnosti in za vlade pri oblikovanju podpornih politik. Tako delodajalci, kot ponudniki izobraževanja bodo imeli koristi od sodelovanja pri zagotavljanju, da bodo imeli diplomanti ob ustreznem času ustrezne IT-veščine. Frits Bussemaker, partner CIONET, Nederland Liaison International. stran 12

15 Vpliv globalizacije na kakovost IKT storitev: delokalizacija in globalna izbira (ang. global sourcing) Delokalizacija storitev Delokalizacija storitev je na priljubljenosti pridobila v 90. letih prejšnjega stoletja. Prvotno je bil glavni razlog za delokalizacijo znižanje stroškov. ko pa so ponudniki storitev postali bolj izkušeni v vodenju delokaliziranih dejavnosti in povečali svoje apetite, so začeli vse bolj izboljševati dejavnosti pri kompleksnih postopkih ter spreminjati in standardizirati postopke za svoje stranke. Popolno analizo teh sprememb bi bilo težko izvesti, ker je se je velik del delokaliziranih storitev odvil pod mizo, ker je za stranke obstajala bojazen za potencialni padec ugleda pri selitvi delovnih mest drugam, oziroma zgolj zato, ker je bil delokalizirani element sestavni del celotne globalne oskrbovalne verige. Uradne statistike nimajo podatkov o obsegu in vrstah delokalizacije in njenemu razvoju v zadnjem desetletju. Torej: kako ocenimo obseg delokalizacije, vrste dejavnosti, na katere ima največji vpliv, in s tem vrste veščin, ki so najbolj prizadete? Z analizo obsega pogodb za IT- in poslovne storitve, ki so bile podpisane v severni Ameriki ter Evropi, in analizo zgradbe prihodkov vodilnih indijskih ponudnikov delokaliziranih storitev postane jasno, da so najbolj pogosta delokalizirana dejavnost storitve povezane z aplikacijami. Vse bolj pa se pojavljajo tudi težnje po zunanjemu izvajanju infrastrukturnih in poslovnih storitev. Inovacije (npr. raziskave in razvoj) ter drugo vztrajno ostajajo na zadnjem mestu po deležu pogodb v časovnem obdobju. Raziskava med predsedniki podjetij, izvedena za namene te študije, je ponudila nekaj pokazateljev pričakovanega razvoja potreb za delokalizirane veščine do leta 2020 (glej prejšnji razdelek). V bistvu ti rezultati nakazujejo nadaljevanje trendov, ki so bili opaženi v prejšnjem desetletju, in se ne pričakuje večjih preskokov. Za Avaloq je zaposlovanje in razvoj delavcev z nadpovprečnimi e-veščinami na naših lokacijah v Evropi ključnega strateškega pomena. Martin Frick, generalni direktor za zunanje izvajanje poslovnega procesa, Avaloq Evolution AG. Veščine v delokalizirani verigi vrednosti Katere veščine so delokalizirane glede na to ozadje? Nabori veščin, potrebni delokalizirane storitve, so tako različni, kot tisti, potrebni za storitve izvedene na doma, vendar pa so najbolj potrebni tisti, za dejavnosti, ki se jih lahko izvede od daleč in kjer je osebni stik s končno stranko storitve ali izdelka manj pomemben. Delokalizirana veriga vrednosti je kompleksna in pri vseh vrstah dela pri izvajanju dejavnosti ali interakciji sodelujejo nizko in visoko usposobljeni ljudje. To je še bolj prisotno sedaj, ko je delokalizacija storitev dozorela in ko organizacije delokalizacije ne uporabljajo več zgolj zaradi znižanja stroškov, ampak kot del kompleksnejše strategije globalne izbire. stran 13

16 Od selitve dela do standardizacije, avtomatizacije in tehnologije oblaka Večja dozorelost izvajanja delokaliziranih storitev je povzročila premik iz načina, kjer so problem vedno na novo reševali ljudje k izvajanju naprednih storitev in višji storilnosti s pomočjo standardizacije postopkov in rasti avtomatizacije glede na zmožnosti. Standardizacija postopkov vodi v ustvarjanje ponovljivih in nadgradljivih ne-človeških sredstev, kot so paketi programske opreme, modeli postopkov itd., ki dopolnjujejo in/ali nadomestijo človeško delovno silo ter tako kar se le da avtomatizirajo postopke. Na široko je bilo opisano, kako lahko avtomatizacija vodi do zamenjave informacijskih strokovnjakov. Vendar pa je ključno vprašanje, če bo to imelo za posledico zamenjavo teh EPDČ ali njihovo prerazporeditev. Verjeten odgovor je, da bo mešanica obojega, podobno, kot je bilo opaženo pri delokalizaciji. Povečanje storilnost ne pomeni vedno izgube služb. Nadaljnji zanimiv vidik avtomatizacije dela z informacijami je njen potencial, da izenači moči med dražjimi zahodnimi državami in običajnimi lokacijami delokalizacije. Če postopek ali nalogo lahko opravi računalnik sam, izginejo finančne koristi selitve te naloge ali procesa na drugo stran sveta. Seveda pa obstaja tudi tehnologija oblaka. Tehnologija oblaka predstavlja temeljno spremembo v načinu generiranja in razporeditve računalniške moči. Storitve v oblaku so lahko alternativa delokalizaciji, delovno intenzivne storitve, ki se lahko nudijo od koder koli. Standardizacija, avtomatizacija in tehnologija oblaka so del tehnoloških izboljšav in razvoja, ki skupaj s večjo dozorelostjo in izkušnjami uporabniških organizacij temeljno spreminjajo način porabe IKT-postopkov in nalog ter storitev poslovnih procesov. Delokalizacije ne moremo obravnavati samostojno. Slika 8 ponazarja to prepleteno globalno uporabo virov - lokalnih, bližnjih, delokaliziranih in virov v oblaku - da izvedbo integriranega IT-postopka ali poslovnega procesa. Kompleksnost globalne verige vrednosti izpostavlja potrebo po novih veščinah na lokaciji za upravljanje in/ali dopolnjevanje velikega števila elementov. Vodenje skupin ljudi preko več časovnih območij, lokalno ali prek storitev opravljenih s pomočjo tehnologije oblaka pomeni, da bodo morali biti oddelki IT v prihodnosti vse bolj v vlogi posrednikov ali povezovalcev storitev, namesto da bi storitve izvajali sami. To so popolnoma novi izzivi za predsednike podjetij. Organizacija končnih uporabnikov Posredovanje ali organiziranje integriranih nalog oz. storitev s področja IT, poslovnih procesov ter nalog oz. storitev, specifičnih za industrijo Lokalno zagotavljanje Središča v bližnjih državah Oddaljena središča Katera koli storitev v oblaku Slika 8: Kompleksna mešanica veščin in izbire v globalni verigi vrednosti. (Vir: IDC, 2013) stran 14

17 Kvantitativni vpliv globalizacije Prvi scenarij oz. prva projekcija: Pazljiva rast Področje IT se temeljito spreminja. Trendi razlogov za delokalizacijo na področju IT se spreminjajo, saj vse večja uporaba orodij za avtomatizacijo, prisotnost standardizacije postopkov in ponovna uporaba sredstev skupaj z računalništvom v oblaku oblikujejo verigo vrednosti globalne izbire. Posledično raste potreba po visoko specializiranih IKT-veščinah tako doma, kot drugod. V prihodnosti bodo morda tudi tipične delokalizirane IKT-veščine, kot je na primer programiranje, bolj iskane lokalno. Pomembno je, da se zagotovi, da se razvijajo IKT- -veščine na vseh stopnjah verige vrednosti na lokaciji, in da si prizadevamo, da naredimo te kariere privlačne. V nasprotnem primeru lahko pride do ponovne krize primanjkljaja veščin. Hitrost digitalne preobrazbe s strani podjetij in organizacij bo v prihodnjih letih zahvaljujoč novi generaciji izdelkov in storitev, ki temeljijo na združevanju 3D-platformnih tehnologij (mobilnost, družbene tehnologije, velika količina podatkov, računalništvo v oblaku), neposredno vplivala na vzorce družbeno gospodarske rasti. Vendar pa digitalna preobrazba zahteva novo mešanico e-vodstvenih veščin za izkoriščanje področja IT za inovacije ter poslovni razvoj. Tako lahko predstavlja primanjkljaj e-vodstvenih veščin za industrijo EU manjšo konkurenčnost in oviro pri potencialni rasti. Po ocenah našega modela bi v najverjetnejšem scenariju Pazljiva rast" potreba EU po celotnem spektru IKT-veščin zrasla iz 7,7 milijona v letu 2012 na 8,6 milijona v letu 2020, kar bi pomenilo 1,4 % povprečne sestavljene stopnje rasti (ang. CAGR). Po tem scenariju bi vpliv globalizacije povzročil selitev približno delovnih mest v letu 2020, od katerih bi bilo % dejansko izgubljenih. Na področju aplikacij, ki predstavlja pomembno področje delokaliziranih projektov, bi prišlo do največje izgube delovnih mest na področju IKT. Bolj zaskrbljujoče je, da bi ta vpliv bolj kot drugi prizadel diplomante s področja IKT, saj bi po naši oceni lahko zaradi delokalizacije leta 2020 prišlo do izgube 4000 delovnih mest oziroma 9 % zaposlitev diplomantov. Politike in pobude na področju izobraževanja in usposabljanja (e-veščine) Politike za rast in inovacije ter vzvodi financiranja s poudarkom na IKT Politike in pobude na področju na področju trga dela Makroekonomski trendi IT-tržni trendi Delokalizacijski trendi Avtomatizacija, tehnologija oblaka in inovacije na področju IT Napovedni model vpliv globalizacije Glavni rezultati Potreba po delovnih mestih na področju IKT v obdobju Ocenjeno število izgubljenih služb na področju IKT Ocenjeno število izgubljenih služb diplomantov na področju IKT Slika 9: Privzetki napovednega modela: vzajemno delovanje glavnih trendov. (Vir: IDC 2014) stran 15

18 Projekcija oziroma scenarij 2 oziroma 3: Inovacija zmaga in Stagnacija V tej raziskavi smo preizkusili še dva scenarija, Inovacija zmaga, kjer bi preskok naprej v digitalni preobrazbi sprožil pozitiven cikel gospodarske rasti, in Stagnacija, kjer recesija v gospodarstvu zmanjša porabo in investicije ter s tem upočasni dinamiko inovacij. Pri obeh scenarijih bi globalizacija ostala pomemben trend, tako da bi bila delokalizacija še naprej v porastu. Obseg potencialno preseljenih delovnih mest bi znašal od le 6 % vseh potreb po IKT-veščinah v letu 2020 pri scenariju, kjer inovacija zmaga, do 10 % v scenariju stagnacije (pri scenariju previdne rasti bi ta vrednost znašala 6 %). Število izgubljenih delovnih mest glede na skupno število potreb po delovnih mestih je neznatno, a kvalitativno pomembno: giblje se od 1,5 % pri scenariju previdne rasti, do 0,7 % pri scenariju, kjer inovacija zmaga, ter do 3,4 % pri scenariju stagnacije. Z drugimi besedami, skupen vpliv globalizacije in delokalizacije na trg IKT-veščin bi bil neznaten v kvantitativnem smislu, kvalitativno pa zelo pomemben in še pomembnejši za dele trga, kot na primer razvoj aplikacij na eni strani ter mlade diplomante s področja IKT na drugi. Kakšne politične usmeritve bi promovirale scenarij, kjer inovacija zmaga, in preprečile nevarnosti scenarija stagnacije? Raziskali smo tri glavne svežnje politik, ki bi neposredno vplivale na e-veščine: na področju izobraževanja in usposabljanja, trga dela ter rasti in razvoja digitalne ekonomije. Zaključili smo, da imajo dolgoročno politike na področju izobraževanja najpomembnejši vpliv na razvoj veščin, kot odgovor na nove trende potreb. Na kratki rok pa imajo največje možnosti pozitivnega vplivanja na trg politike na področju usposabljanja in trga dela (npr. promoviranje praks, mobilnosti in javno-zasebnega partnerstva za premostitev neskladja med univerzami in delovnimi mesti). Politike na področju razvoja, inovacij in makroekonomske usmeritve, ki bi podpirale digitalno ekonomijo imajo zelo pomembno vlogo pri vzpostavljanju okvirnih pogojev, ki bi omogočali rast, ki bi temeljila na inovacijah na področju IT in spodbujanju potreb po e-veščinah. Pazljiva rast (v tisočih) Inovacije (v tisočih) Stagnacija (v tisočih) Skupno število preseljenih delovnih mest na področju IKT Skupno število izgubljenih delovnih mest na področju IKT Slika 10:skupno število premeščenih in izgubljenih služb na področju IKT v vsakem izmed treh scenarijev. stran 16

19 Zahteve po novih izobraževalnih programih za veščine in delovna mesta v prihodnosti - primeri dobre prakse Zahteve po novih izobraževalnih programih veščine in delovna mesta v prihodnosti Novi trendi na področju IKT so vedno prinesli s seboj zahteve po novih veščinah in delovnih mestih. Vendar pa so zaradi dviga učinkovitosti in prestrukturiranja prav tako pomenili izgubo služb, ki niso več ustrezale zahtevam industrije ter trgov. Nezadostna količina usposabljanj oziroma izobraževanja, poudarek na napačnih veščinah in težave z zastarelimi izobraževalnimi sistemi ter učitelji naj bi predstavljali glavne ovire povezane z usposabljanjem/izobraževanjem za rast ali vpliv prihajajočih tehnoloških mega trendov (npr. računalništva v oblaku, tehnologij družbenih medijev, velikega števila podatkov oz. medmrežja stvari), ki spodbujajo spreminjanje in rast gospodarstva. Vsak izmed trenutnih mega-trendov naj bi predstavljal novo tehnološko platformo za rast in inovacije. Na teh področjih bodo Evropa in evropska podjetja morala biti močna, če bodo hotela biti v prihodnosti inovativna in konkurenčna. Za vsakega izmed mega-trendov lahko določimo potrebne veščine tako v IT- kot tudi v uporabniških industrijah. Prilagoditev ustanov, ki ponujajo višje, vodstveno izobraževanje in usposabljanje Ustanove, ki ponujajo višje, vodstveno izobraževanje in usposabljanje se morajo nujno prilagoditi zahtevam industrije in v skladu z njimi še naprej razvijati svojo ponudbo. Nedavne raziskave so ugotovile potrebo po prilagoditvi in/ ali razvoju ponudbe višjega in vodstvenega izobraževanja za zagotovitev veščin in kompetenc za doseganje zahtev teh prihajajočih industrij. Pristop, ki je bil razvit v podporo tem prizadevanjem se začne z določitvijo domen in nalog e-veščin za vsak nov mega-trend na področju IKT, določitvijo ustreznih e-kompetenc in veščin ter povezavo le-teh s kompetencami, določenimi v evropskem okviru za e-kompetence (ang. e-cf), kot tudi z opisovanjem ustreznih vlog, kot pri obstoječih strokovnih službenih profilih na področju IKT, ki gradijo na okviru za e-kompetence in so bili razviti za potrebe Evropskega odbora za standardizacijo (CEN). Ta pristop je skladen z mnenji strokovnjakov, ki močno zagovarjajo pristop k programom višjega izobraževanja, ki temelji na kompetencah, ko se približujemo k naslednjim generacijam podiplomskih programov na področju informacijskih sistemov. Za ustanove višjega in vodstvenega izobraževanja bi bilo morda dobro, če bi uporabili razvite pristope in oblike, da bi s temi povezali svoje lastne programe, da bi ugotovili, če so usklajeni z opisi in potrebnimi veščinami ter tako ustrezajo prihajajočim zahtevam po veščinah, ki izvirajo iz omenjenih mega-trendov. To bo ustanovam višjega in vodstvenega izobraževanja omogočal, da ugotovijo kako dobro se njihove trenutne ponudbe že skladajo s potrebami industrije in/ali nadalje razvijajo ter prilagajajo obstoječe oziroma razvijejo nove izobraževalne programe, ki bodo zajemali te veščine. To jim bo pripomoglo k nadaljnjem razvoju sistemov višjega izobraževanja in usposabljanja v Evropi, da bodo lažje zadostili potrebam delodajalcev in se bolje odzvali na omenjene prihajajoče mega-trende. Učenje za prilagoditev na nove prihajajoče potrebe po veščinah Da zagotovitev največjega dosega, se je potrebno novih veščin učiti na različnih stopnjah. Za to so odgovorne tako ustanove višjega izobraževanja kot tudi ustanove, ki so aktivne na področju vodstvenega in nadaljevalnega usposabljanja. Videti je, da so bili različni pristopi k poučevanju veščin potrebnih na prihajajočih področjih IKT določeni. Ti pristopi sledijo različnim tradicijam poučevanja v različnih državah in vključujejo naslednje: poučevanje potreb po novih veščinah kot neločljiv del že obstoječih študijskih programov informatike oziroma računalniških znanosti v različnih magistrskih programih med magistrskih študijem (ali med zadnjim letom dodiplomskega študija), kot je to prisotno na univerzah v Nemčiji, Združenem kraljestvu in na Finskem; neuradni programi (titulo propio), ponujeni v sodelovanju z industrijo, poleg močno reguliranih dodiplomskih in magistrskih programov, kjer se podeljujejo univerzitetni certifikati, kot v Španiji. vodstvena usposabljanja oz. programi nadaljnjega izobraževanja na univerzah in poslovnih šolah, z bolj tehnično ali bolj poslovno usmeritvijo, kjer se na slednje slednje osredotočajo in jih poučujejo pri INSEAD s pomočjo programa vodstvenega izobraževanja Data Analytics for Business (analitika za podjetja). Specifični in namenski programi višjega izobraževanja na področjih velike količine podatkov, podatkovne znanosti oziroma računalništva v oblaku, ki se tako imenujejo iz komercialnih razlogov in, da bi bili privlačnejši za bodoče študente in delodajalce, kot je to na primer v ZDA in do neke mere tudi v Združenem kraljestvu. stran 17

20 Verjetno se bodo te tradicije in načini poučevanja nadaljevali tudi v prihodnosti, tako da bodo prilagodili obstoječe ali razvili nove programe izobraževanja, ki bodo nabolj skladni s potrebami industrije po veščinah. Dodatno bi bili lahko masovni odprti spletni tečaji videni kot dodatek, ki bi prav tako lahko pomagal pri spopadanju z obstoječim primanjkljajem in neskladjem veščin ter pri povečanju dosega in dostopa do ustreznih ponudb izobraževanja, s čimer bi se potrebne veščine hitreje razširile. Primeri dobre prakse pri poučevanju o potrebah po veščinah v prihodnosti: primer s področja analize velike količine podatkov Slika v nadaljevanju prikazuje primer programa višjega izobraževanja, ki ga ponuja univerza (Tehniška univerza v Berlinu). Tehniška univerza v Berlinu: magistrski Sledenje programu s funkcijo»analiza podatkov«(program Analitika ) (s potrdilom univerze) Program Analitika Program vključuje priporočene predmete, ki odražajo določen poudarek na analitiki. Magistrski programi, ki ponujajo program Analitika : 1. Poslovna informatika, 2. Računalniško inženirstvo, 3. Računalniške znanosti. Cilji programa Analitika 1. razvoj potrebnih spretnosti študentov za sprejemanje odločitev glede podatkov; 2. izluščenje bistva iz velike količine raznovrstnih podatkov; 3. uporaba naučenih metodologij pri realnih poslovnih in znanstvenih problemih. Predvideni karierni profili: Predvideni karierni profili vključujejo profile znanstvenik na področju podatkov, analitik podatkov in podatkovni inženir. Trajanje in moduli: Program poteka znotraj štirisemestrskega (dvoletnega) magistrskega programa s predavanji, semainarji in praksami (v sodelovanju s partnerji iz industrije) ter magistrsko nalogo v četrtem semestru. Sestavljena je iz treh stebrov: 1. analiza podatkov: strojno učenje, statistika, rudarjenje besedil itd. 2. upravljanje z nadgradljivimi podatki: delo z velikimi, heterogenimi strukturami in podatki, koncept map-reduce, nove strojnimi arhitekture. 3. uporaba: specifična raziskavam: zdravje, znanost o materialih, energetika, logistika itd. Potrdilo Uspešni študenti bodo od šole EECS Tehniške univerze v Berlinu prejeli potrdilo, ki priča o njihovi specializaciji in se izda skupaj z magistrsko diplomo. Kontakt: Volker Markl, profesor in vodja skupine Database Systems and Information Management (DIMA; sistemi podatkovnih baz in upravljanje z informacijami), Tehniška univerza v Berlinu Slika 11: Program višjega izobraževanja, ki ga ponuja Tehniška univerza v Berlinu. stran 18

21 Slika v nadaljevanju prikazuje še en primer programa višjega izobraževanja, ki ga ponuja poslovna šola (INSEAD). Program vodstvenega izobraževanja pri INSEAD Data Analytics for Business (analitika za podjetja) Cilji: Poslovni cilji: boljše zavedanje, pri katerih poslovnih problemih lahko uporabite znanje s področja analize podatkov; boljša identifikacija novih področij uporabe analize podatkov v poslovnem svetu; boljše razumevanje priložnosti in omejitev velike količine podatkov. Vodenje projektov: razumevanje postopkov za analizo podatkov in vodenja projektov s področja analitike. Tehnologije: izkušnje z nekaterimi sodobnimi orodji za analizo podatkov, uporaba nekaterih sodobnih tehnologij: računalništvo v oblaku, odprtokodni programi za analizo podatkov, spletne platforme za sodelovanje, orodja za ponovljive ponovno uporabljive analize ter raziskave, orodja za vizualizacijo podatkov itd. Program: najsodobnejša odprtokodna orodja: fleksibilna orodja za učinkovite analitične raziskave; ponovljive in ponovno uporabljive analize: orodja, ki so enostavna za deljenje in brez nevšečnosti: platforme, kot je github; ravnotežje med statističnimi metodami na področju IT in poslovnim znanjem. Program je poslovno naravnan in od študentov zahteva: izdelavo razdelitve trga glede na podatke iz raziskav o trgu, razumevanje ključnih gonilnih sil potrošnje za vsak del, interpretacijo rešitev, navezovanje na poslovne strategije, upoštevanje prednosti in slabosti različnih rešitev ter združevanje kvantitativnih ciljev s kvalitativnimi in poslovnimi. Trajanje 1 mesec Kontakt T. Evgeniou, profesor znanosti odločitev in tehnološkega menedžmenta, INSEAD J. Niessing, pridruženi profesor marketinga, INSEAD Slika 12: Program višjega izobraževanja, ki ga ponuja INSEAD. stran 19

22 Politike e-veščin v EU Pregled Trenutno se v EU-28 izvaja več kot 100 politik, ki se na široko ukvarjajo z e-veščinami. Uspešnost teh politik in obseg koristi, ki jih bodo prinesle stroki IKT, bosta imela daljnosežne posledice za razpoložljivost in potrebo po strokovnjakih ter tudi celotno gospodarstvo. Nujnosti ustvarjanja velikega bazena evropskih strokovnjakov za IKT, oboroženih s kompetencami, ki ustrezajo razvijajočim se potrebam trga dela, se že zavedamo. Kljub temu pa Evropa pri politikah, ki bi resnično koristile evropskim strokovnjakom za IKT, zamuja priložnost in ogroža potencial za rast v prihodnosti. Pri preiskovanju dejanske koristi politik e-veščin v EU za poklice na področju IKT, smo jih razvrstili v tri kategorije: prečne, izobraževalne in povezane z delovnimi mesti. Uspešnost nedavnih primerov teh politik, kjer obstajajo v državah članicah, in njihov vpliv na stroko smo določili s pomočjo ključnih pokazateljev uspešnosti in kvantitativnih podatkov. Z dopolnitvijo tega z ocenami, v katere so bili vključeni evropski deležniki, smo pokazali, da nekateri zaključki veljajo za vse države članice: Države članice EU morajo politike za stroko IKT obravnavati prioritetno. Poslati morajo jasno sporočilo: IKT-strokovnjaki in razvoj stroke IKT morajo postati politične prioritete na državni ravni. To ni igra ničelne vsote osredotočenje politike na razvoj stroke ne bi smelo pomeniti šibkejših politik za zagotovitev razširjenosti IKT-veščin med splošnim prebivalstvom. Potrebujemo merila za politike. Vzpostavitev ključnih faktorjev uspeha pri pripravi politik bi omogočala boljše razumevanje vplivov politik na njihovo ciljno publiko in državam članicam omogočila, da se učijo druga od druge. Vlade bi morale vzpostaviti sisteme za nadzor veščin trga dela. Ti bi morali temeljiti na konkretnih razdrobljenih podatkih, da bi lahko s tem omogočili prožnejše odzive na pomanjkanja in neskladja veščin znotraj področja IKT. Ne preseneča, da državne politike e-veščin iz političnih razlogov ne vključujejo konkretnih meril uspeha, vseeno pa to povzroča, da so vsakršne meritve uspeha politik subjektivne narave, tudi znotraj državnega konteksta. Pomanjkanje kvantitativnih podatkov ovira učinkovito oceno politik znotraj Evrope. Prav tako otežuje primerjavo med učinki sorodnih politik v različnih državah in ovira prenos uspehov med državami članicami. Ključni predlogi za politike na področju izobraževanja vključujejo: Reforma izobraževanja, tako da bo vanj vključeno področje IKT se smatra za najpomembnejši dejavnik, ki bi bil koristen za stroko. Ker se sedaj kariere začenjajo oblikovati že bolj zgodaj, bi lahko zgodnji poudarek na računalniških znanostih, računalniškem razmišljanju in osnovah računalništva skupaj z digitalnimi kompetencami omogočil trdno osnovo za naslednjo generacijo strokovnjakov. Programi za usposabljanje učiteljev bi se morali vse bolj osredotočati na informatiko. Čeprav se izobraževalni sistemi držav članic znatno razlikujejo, uspehi nekateri začetnikov na tem področju kažejo na to, da naj bi bila uporaba IKT pri pedagoškem delu bistven del vseh programov za usposabljanje učiteljev. Ker je reforma učnih programov običajno dolgotrajen proces, bi za ta čas kratkoročno rešitev predstavljalo hitro dopolnjevanje veščin učiteljev zastarelih predmetov. Vsi deležniki morajo sodelovati pri vzpostavitvi in vzdrževati zbirko ustreznih e-veščin za bodoče IKT-strokovnjake. Christoph Moeller, direktor, nemška zvezna agencija za zaposlovanje. stran 20

23 Politike za delovna mesta Vse države članice bi morale ustanoviti svete za področje e-veščin, ki bi tesno sodeloval s strokovnimi telesi. Sveti za področje veščin bi lahko ob delovanju znotraj dobro definiranih parametrov in v sodelovanju s strokovnimi telesi, prinesli koristi za področje in predstavljali uporabno platformo za ustrezne zadeve. Za učinkovito spopadanje s pomanjkanjem veščin v EU potrebujemo nadzor razdrobljenega trga dela na državni ravni. Koherenten pristop k nadzoru veščin in kompetenc v Evropi bi moral podpirati bolj učinkovit pristop k določanju, ciljanju na in oceni politik e-veščin ter omogočati razvoj novih politik. Sprejemanje okvirov za kompetence IKT bi lahko pomenilo temelj za vseevropske programe za usklajevanje delovnih mest. Evropski okvir za e-kompetence (e-cf) kot dejanski evropski standard bi lahko olajšal mobilnost in pomagal pri povezovanju ljudi in služb. Sprejetje takšnih okvirov s strani vlad v kratkem lahko pospeši njihov pozitiven vpliv. Ukrepi za dopolnjevanje in prekvalificiranje veščin bi pripomoglo k ohranjanju IKT-strokovnjakov v vlogah, ki so vse bolj odrinjene na rob zaradi avtomatizacije in delokalizacije ipd. Prečne politike Reforma priseljenske politike, s katero bi privabili več strokovnjakov s področja IKT, bi bila lahko zelo učinkovita. V vse bolj globaliziranem svetu lahko način spopadanja s primanjkljajem veščin, kjer se izbira usposobljene strokovnjake iz tretjih držav, potencial, prispeva k rešitvi v naslednjem desetletju. Promoviranje kariernih možnosti na področju IKT in sorodnih karier je lahko zelo učinkovito in bi ga bilo potrebno spodbujati na državni ravni. Še naprej bi bilo potrebno poudarjati sliko široke, dinamične in raznovrstne stroke, da bi presegla poudarek na pisanju programske kode ter predstavljala številne priložnosti znotraj stroke. Digitalne strategije bi morale vključevati tudi spolno razsežnost. Očiten korak pri zapolnitvi primanjkljaja veščin je sprememba ravnotežja med spoloma, saj je med delovno silo le 30 % evropskih žensk. Vse digitalne strategije bi pri dolgoročnih ciljih morale vsebovati tudi spolno razsežnost. Ključnega pomena je razvoj načinov, s katerimi bi naredili računalništvo, informatiko in njune temeljne predmete zanimive ter dostopne šolarjem. Profesor Andrew McGettrick, vodja odbora za izobraževanje pri ACM. stran 21

24 Predlogi politik Za zagotovitev zadostne količine e-veščin in e-vodstvenih veščin v Evropi, s pomočjo katerih bomo lahko kos trenutnim in prihodnjim izzivom, smo v nadaljevanju oblikovali naslednje predloge politik. Ti predlogi so rezultat ugotovitev tega naročila storitve in jih je pregledal ter potrdil mednarodni forum strokovnjakov iz akademskih in vladnih vrst ter industrije, strokovnih združenj in skupin predstavnikov zaposlenih. Predlog politik številka 1: Odličnost e-veščin v svetovnem merilu. Inovacije na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij bistveno spreminja potrebo po trenutnih in prihodnjih veščinah zaposlenih na tem področju. Ključnega pomena je, da ponudniki izobraževanja v sodelovanju z vladami in industrijo poskušajo razumeti spreminjajočo se potrebo po veščinah. Nadaljnja resna težava, s katero se je potrebno spopasti, je število žensk v študijskih programih, kjer prevladuje področje tehnologije. To še povečuje primanjkljaj IKT-veščin, še posebej za nove prihajajoče tehnologije. Evropska komisija in države članice Komisija bi morala promovirati in podpirati javno-zasebno partnerstvo med ponudniki izobraževanja in usposabljanj ter pisci politik za industrijo. Države članice bi morale aktivno sodelovati pri evropskih prizadevanjih za koordinacijo in sodelovanje ter skladno z mednarodnim okvirom razvijati državne načrte in pobude za razvoj IKT-veščin. Industrija, izobraževanje in socialni partnerji Delodajalci bi si morali v sodelovanju z univerzami in poslovnimi šolami prizadevati za povečanje števila praks, usposabljanj pred zaposlitvijo ter programov mentorstva. Izobraževalne ustanove in ustanove, ki ponujajo usposabljanja, bi morale razvijati nove vzorce sodelovanja z industrijo, pri tem pa ne bi smele pozabiti na svojo glavno nalogo, poučevanje. Socialni partnerji bi morali sodelovati v prizadevanjih za izboljšavo delovnih vzorcev zaposlenih na področju IKT z bojem proti diskriminaciji in s ponudbami prekvalificiranja veščin ter osveževanja le-teh po kariernih premorih. Strokovna združenja na področju informatike oziroma računalniška društva Strokovna združenja na področju informatike oziroma računalniška društva bi morala promovirati spodbujevalne aktivnosti za povečanje vpisa v programe na področju znanosti, tehnologije, strojništva in matematike ter sodelovati pri izdelavi okvirja EU, še posebej na področju prilagoditev in inovacij izobraževalnih programov ter zahtev. Predlog politik številka 2: Spodbujanje podjetništva, inovacij in ustvarjanja služb v Evropi s pomočjo promoviranja in razvoja e-vodstvenih veščin V Evropi bi morali promovirati digitalno podjetništvo. Učinkovito e-vodenje potrebuje veščine, ki bi ljudem z zelo dobrimi IKT-veščinami omogočale, da bi usposobljene delavcev s področja IKT in drugih disciplin privedli do določitve in zasnove poslovnih modelov ter izkoriščanja ključnih priložnosti za inovacije. Evropska komisija in države članice Komisija bi morala prevzeti koordinacijsko vlogo, s katero bi pripomogla k določanju vrst veščin, ki poganjajo potrebo po celotni gospodarski regiji, in načina ter od kod te veščine prihajajo. Države članice bi morale v sodelovanju s strokovnimi vodstvenimi svetovalnicami koordinirati razvoj državnega ali regionalnega načrta za razvoj ključnih e-vodstvenih veščin za ključna področja industrije, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. Industrija, izobraževanje in socialni partnerji Industrija oziroma delodajalci bi morali določiti načine boljšega sodelovanja z akademsko sfero za razvoj ustrezne vsebine za namene razvoja praktičnih e-vodstvenih, inovacijskih in podjetniških veščin. Ponudniki izobraževanja bi morali v sodelovanju s partnerji iz industrije bolje določiti potrebo po ključnih e-vodstvenih, inovacijskih in poslovnih veščinah. Morali bi upoštevati industrijo in aktivno sodelovati pri oblikovanju ter izvedbi programov za razvoj strokovnih veščin. Socialni partnerji bi morali delavce spodbujati k ponovnemu usposabljanju in iskanju možnosti za prekvalificiranje veščin znotraj njihovega delovnega okolja. Strokovna združenja na področju informatike oziroma računalniška društva Strokovna združenja na področju informatike oziroma računalniška društva bi morala promovirati zavedanje o e- -vodstvenih, inovacijskih in poslovnih veščinah med svojimi člani in razširiti svoje programe za certificiranje oz. programe nenehnega razvoja za razvoj veščin na teh področjih. stran 22

25 Predlog politik številka 3: Promoviranje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij ter njihove integracije v digitalne verige vrednosti Številne IKT-naloge, ki zahtevajo nižjo stopnjo veščin, se samodejno delokalizirajo. Mala in srednje velika podjetja morajo razumeti posledice globalnega modela izbire in kaj to pomeni za njihovo konkurenčnost. Da bi razumeli vse večjo potrebo malih in srednje velikih podjetij po ključnih e-veščinah, bi lahko razvili pristop grozdov odličnosti. Evropska komisija in države članice Države članice bi morale promovirati vrednost razvijanja in vzdrževanja teh veščin za mala in srednje velika podjetja s pomočjo lokalnih podjetniških agencij in vzpostaviti mehanizem za določitev grozdov malih in srednje velikih podjetij, ki bi podpirali ključna področja industrije. Prav tako bi morali sodelovati vodilnimi osebami v industriji, akademiki in strokovnimi društvi pri razumevanju in določitvi veščin, potrebnih za podporo gospodarskega razvoja. Industrija, izobraževanje in socialni partnerji Delodajalci bi morali razviti in uveljaviti strategije na področju človeških virov za pridobitev in ohranitev ključnih veščin, ki so gonilna sila IKT in prispevajo k skupni globalni strategiji konkurenčnosti. Izobraževalne ustanove in ustanove, ki nudijo usposabljanja, bi morala upoštevati mala in srednje velika podjetja ter združenja le-teh in aktivno sodelovati pri oblikovanju in izvedbi programov za razvoj ključnih veščin. Socialni partnerji bi morali spodbijati delavce k ponovnemu usposabljanju in iskanju možnosti za prekvalificiranje veščin znotraj svojega delovnega okolja ter sodelovati z malimi in srednje velikimi podjetji pri ugotavljanju načinov za razvoj teh veščin. Strokovna združenja na področju informatike oziroma računalniška društva Strokovna združenja na področju informatike oziroma računalniška društva bi morala določiti ključne veščine in njihovo tržno vrednost. To bi posameznikom s temi veščinami omogočilo oceniti, kako so nagrajeni znotraj organizacije. Prav tako bi morala promovirati razvoj teh ključnih veščin med njihovimi strokovnimi člani. Predlog politik številka 4: Podpiranje mobilnosti in biti magnet za talent Ta predlog politik se nanaša na določitev in privabljanje talenta povezanega s področjem IKT v EU. Predviden primanjkljaj usposobljenih IKT-strokovnjakov po Evropi raste, in bi lahko do leta 2020 znašal 1,3 milijona. Ta predlog tudi dopolnjuje prvega, in sicer v tem, da morajo regije oceniti, v katere veščine želijo investirati. Ne bi bilo praktično, da bi postali magnet za vse veščine. Zato bi morale regije vedeti, katera področja industrije želijo razvijati, in se osredotočiti na zahtevane skupine veščin, da bi na teh področjih dosegle odličnost. Evropska komisija in države članice Komisija bi morala izvesti pregled trenutnih politik EU, ki zadevajo mobilnost delovne sile, in preučiti, kako bi lahko izboljšali obstoječe pobude, da bi podpirale privabljanje in zadržanje ključnih usposobljenih delavcev. Prav tako je ključnega pomena vloga držav članic pri sodelovanju z EU za izboljšanje politik priseljevanja, da bi ustrezale državnim gospodarskim politikam, in za uveljavitev politik, ki bi privabljale in zadržale ključno usposobljeno delovno silo ter izboljšale mobilnost. Industrija, izobraževanje in socialni partnerji Delodajalci bi morali določiti potrebo po ključnih usposobljenih delavcih in v sodelovanju s ponudniki izobraževanja izgraditi zmožnosti. V sodelovanju s strokovnimi združenji bodo morali določiti načine izboljšanja ugleda teh ključnih veščin in povečati zanimanje že obstoječe delovne sile za priložnosti za dopolnjevanje veščin. Izobraževalne ustanove in ustanove, ki ponujajo usposabljanja, bi morale v sodelovanju s partnerji iz industrije bolje določiti potrebo po ključnih veščinah. Socialni partnerji bi morali delavce spodbujati k ponovnemu usposabljanju in iskanju možnosti za prekvalificiranje veščin znotraj njihovega delovnega okolja. V sodelovanju z industrijo bodo morali določiti načine za podporo delovne sile pri preobrazbi v delovno silo z IKT-veščinami na visoki stopnji. Strokovna združenja na področju informatike oziroma računalniška društva Strokovna združenja na področju informatike oziroma računalniška društva bi morala sodelovati z industrijo pri ugotavljanju primanjkljaja veščin in v sodelovanju s strokovnimi člani določiti načine za pridobivanje teh veščin s pomočjo strokovnega oziroma akademskega izobraževanja. stran 23

26 Predlog politik številka 5: Podpiranje globalne IKT-stroke Zaradi narave globalnega posla morajo delavci na področju IKT vedno bolj delovati v virtualnih ekipah kot del globalne digitalne verige vrednosti. Ustvarjajo globalne rešitve, ki presegajo mednarodne meje, kulture in delovne postopke in posledično razvijajo širok spekter okvirov za kompetence, standarde izobraževanja, etične kodekse in baze znanja. To pa je globalna tema pa in ni zgolj domena EU. Posledično bi bilo za uvedbo predlaganih predlogov politik potrebno zagnati globalno pobudo za spopadanje s tem izzivom. Evropska komisija in države članice Komisija bi morala omogočiti in podpirati ustanovitev mednarodnega foruma za delitev znanja ki bi pripomogel k temu, da bi politike vključevale primere dobre prakse, ki bi bili najustreznejši za sprejetje v EU. Ti bi predstavljali smernice za oblikovanje, zgradbo in potrebo po ustanovitvi stroke IKT ter podpirali razširjanje materiala, ki bi promoviral profesionalizem v državah članicah EU. Države članice same bi morale promovirati vlogo strokovnjaka za IKT kot karierne možnosti, ki se izplača, za trenutne in potencialne delavce ter raziskati načine za formalno določitev statusa IKT-strokovnjaka. Industrija, izobraževanje in socialni partnerji Industrija in delodajalci bi morali v sodelovanju s strokovnimi združenji na področju informatike določiti profil strokovnjaka v sodobni družbi. Strokovna združenja na področju informatike oziroma računalniška društva bi morala v sodelovanju z drugimi združenji na državnih in globalni ravni določiti naravo in zgradbo stroke IKT. Glede na izkušnje ICTC z osredotočenostjo na področje IT (ang. FIT) je IKT-program z osredotočenostjo na spol od 9. do 12. razreda (kar ustreza 4 letnikom srednje šole, op.p.) pripomogel k privabljanju in ohranjanju deklet v programih na področju znanosti, tehnologije, strojništva in matematike, s tem da se je od leta 2012 vpis deklet povečal za 20 %. Dr. Meenakshi Gupta, višja direktorica na področju politik in razsikav, Kanadski Svet za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Predlog politik številka 6: Obvladovanje tveganja družbene motnje kot posledice uvedbe digitalnega poslovnega modela Nedavni napredek v tehnologiji spreminja poslovne modele, tako da spreminja načine interakcije zaposlenih in strank s poslom. Nedavna raziskava Univerze v Oxfordu in Centra za digitalni posel na MIT je osvetlila vse večji vpliv digitalnih tehnologij in kako avtomatizacija nekaterih del, ki zahtevajo veliko znanja, vpliva na veščine in zaposlovanje. Osrednji del teh raziskav je zavedanje, da se profili potrebnih veščin, od katerih naj bi jih veliko postalo zastarelih, spreminjajo hitreje, kot smo pričakovali. Prav tako obstaja potreba po investicijah v izobraževanje in inovacijah v njem in to ne le za področje IKT, ampak za celotno gospodarstvo. Evropska komisija in države članice Komisija bi morala promovirati in omogočati razprave na regionalni stopnji o možnih vplivih, ki bi jih imele inovacije, ki temeljijo na tehnologiji, na profile veščin, zmožnost in gospodarsko ter družbeno uspešnost. Obstaja potreba po smernicah za države članice pri izdelavi učinkovitih načrtov za upravljanje prehoda na novo zaposlitveno ravnotežje, ki bodo vključevali več deležnikov. Države članice bi morale v sodelovanju s strokovnimi združenji, ponudniki izobraževanja, predstavniki iz industrije in predstavniki zaposlenih izdelati državne načrte za okvirne odzive za upravljanje prehoda. Industrija, izobraževanje in socialni partnerji Industrija in delodajalci bi morali v sodelovanju s socialnimi partnerji ugotoviti, kako izvesti prehod na nove delovne in zaposlitvene prakse na način, ki bi podpiral digitalno rast. Ta proces mora biti v sodelovanju z drugimi, saj bodo v nasprotnem primeru ti prehodi lahko privedli do industrijskih aktivnosti, ki bi lahko negativno vplivale na produktivnost gospodarstva. Socialni partnerji morajo v sodelovanju s predstavniki delavcev in delodajalci določiti najboljše delovne prakse v prihodnosti. Odzivanje na pričakovanja in skrbi glede teh prehodov bodo ključni pri zagotavljanju pripravljenosti delavcev na priložnosti za dopolnjevanje njihovih veščin oz. prekvalificiranje v prihodnosti. Strokovna združenja na področju informatike oziroma računalniška društva Strokovna združenja na področju informatike oziroma računalniška društva bi morala promovirati kulturo učenja med delovno silo na področju IKT. To bo pri delovni sili pripomoglo k razvoju želje po pridobivanju znanja pri razvoju novih veščin. To pa bo nato pripomoglo k pripravi delovne sile za prehod, ki ga bo povzročila tehnologija. stran 24

27 Zahvala To naročilo storitve je naročil GD za podjetništvo in industrijo Evropske komisije. naša kontaktna oseba skozi celotno raziskavo je bil André Richier, glavni administrator iz enote za ključne spodbujevalne tehnologije in IKT. Ločeno poročilo E-veščine: Mednarodna razsežnost in vpliv globalizacije je izdelal naš podizvajalec, inštitut Innovation Value Institute (IVI) Narodne univerze na Irskem, v Maynoothu. Izvedba projekta ne bi bila mogoča brez prijaznega sodelovanja okoli 800 strokovnjakov državnih deležnikov različnih vrst iz vseh držav članic EU, ki so nas podpirali skozi celotno trajanje tega naročila storitve. Zahvalili bi se radi tudi naslednjim osebam: Martin Sherry, Dr Eileen Doherty, Dr Stephen Mc Laughlin, Dr Marian Carcary, Dr Clare Thornley iz inštituta Innovation Value Institute, Werner Korte iz podjetja empirica, Marianne Kolding in Gabriella Cattaneo iz IDC, Fiona Fanning iz CEPIS ter naslednjim strokovnjakom in udeležencem letošnje konference e-skills and Internationalisation (e-veščine in internacionalizacija): John Higgins, CBE GD DIGITALEUROPE, Ralf Dreischmeier, globalni vodja (IT), The Boston Consulting Group, Dr Clare Thornley, raziskovalka, Innovation Value Institute, Marianne Kolding, podpredsednica, European Services, IDC, Declan Brady, CEPIS, Gabriella Cattaneo, namestnica podpredsednice, IDC Italia, Werner B. Korte, direktor, empirica GmbH, Prof. Theodoros Evgeniou, profesor znanosti odločitev in tehnološkega menedžmenta, INSEAD, Dr Holmer Hemsen, skupina Database Systems and Information Management (DIMA) group, Tehniška univerza v Berlinu, Frits Bussemaker, partner, CIONET, Peter Hagedoorn, generalni sekretar, EuroCIO, Peter Hellberg, podpredsednik ICTS, UNI Europa, Christoph Möller, nemška Zvezna agencija za zaposlovanje, Gerard Walker, višji svetovalec za usmeritev podjetja, Forfás ter Dr Stephen McLaughlin, vodja raziskovanja in razvoja, Innovation Value Institute. Prav tako bi radi še posebej izpostavili pomembna spoznanja, do katerih smo prišli z velikim številom intervjujev z deležniki in z različnimi spletnimi raziskavami med stotinami strokovnjakov. Zahvaljujemo se tudi velikemu številu strokovnjakov, ki so si vzeli čas in z nami delili svoja stališča. Za podporo in njihov prispevek se zahvaljujemo članom usmerjevalnega odbora, ki ga sestavljajo Liz Bacon (Univerza v Greenwichu), Ursula Huws (Poslovna šola Univerze v Hertfordshireu), Allan Russell (SAS), Andrew Agerback (BCG), George Sharkov (ESI), in Declan Brady (CEPIS). stran 25

28 Kontaktni podatki: Za nadaljnje informacije in za naročilo izvodov te brošure se obrnite na: Evropska komisija GD za podjetništvo in industrijo Ključne spodbujevalne tehnologije in digitalno gospodarstvo ENTR/E4 BREY 10/ Brussels E-pošta: Innovation Value Institute Maynooth University Maynooth, Co. Kildare Irska E-pošta: Tel.: Faks:

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana   Izhodišč 20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo

Prikaži več

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO 23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1

Prikaži več

Folie 1

Folie 1 S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na

Prikaži več

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument

Prikaži več

A4x2Ex_SL.doc

A4x2Ex_SL.doc PETLETNE OCENE OKVIRNIH RAZISKOVALNIH PROGRAMOV EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU 1999-2003 Povzetek Original EN POVZETEK Veljavna Pogodba o Evropski uniji opredeljuje dva temeljna strateška cilja evropskih okvirnih

Prikaži več

Pregled programa Erasmus

Pregled programa Erasmus Pregled programa 10. Srečanje koordinatorjev 6.11.2012, Ajdovščina Maja Godejša, CMEPIUS Današnje srečanje Kratka zgodovina programa Izvajanje a v Sloveniji Rezultati analiz učinkov mobilnosti evš spletni

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

Microsoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx

Microsoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx TVOJA PRVA ZAPOSLITEV EURES Pogosta vprašanja Splošno Kje najdem informacije o programu Tvoja prva zaposlitev Eures? Informacije lahko prenesete z Euresovega portala na naslovu http://eures.europa.eu ali

Prikaži več

Microsoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc

Microsoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc INFORMACIJE NOVEMBER 2014 Spoštovani! Pošiljamo Vam informacije za november. Vlada pripravlja kup dokaj neugodnih ukrepov za podjetnike (povišan davek na bančne storitve, povišan davek na zavarovalniške

Prikaži več

08_03

08_03 OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Kokolj

Microsoft PowerPoint - Kokolj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI

Prikaži več

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko

Prikaži več

Erasmus+ mag. Robert Marinšek

Erasmus+ mag. Robert Marinšek Erasmus+ mag. Robert Marinšek Program Erasmus+ Uredba št. 1288/2013 (11. dec. 2013) Področje izobraţevanja, usposabljanja, športa in mladine trajanje: 2014 2020 proračun: 14,7 G Pričakovanja: >4 M mobilnosti

Prikaži več

ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija

ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija 3 19 Slovenija Napoved zaposlovanja ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja za tretje četrtletje 19 je bila v Sloveniji opravljena na reprezentativnem

Prikaži več

PKP projekt SMART WaterNet_Opis

PKP projekt SMART WaterNet_Opis PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev OD STRATEGIJ DO RECEPTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Samo Hribar Milič, Gospodarska zbornica Slovenije Andragoški kolokvij, Ljubljana, 31.5.2019 KAJ JE POMEMBNEJŠE ZA NAČRTOVANJE: - Tisto kar vemo - Tisto

Prikaži več

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev »ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43

Prikaži več

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje) Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo

Prikaži več

EVRO.dvi

EVRO.dvi Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj

Prikaži več

give yourself a digital makeover

give  yourself  a digital  makeover Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično

Prikaži več

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag 15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

Gradbeništvo kot Industrija 4.0

Gradbeništvo kot Industrija 4.0 Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo

Prikaži več

Subprogramme

Subprogramme Vodnik programa VŽU 2013 Del IIa Podprogrami in akcije 1 KAZALO PODPROGRAMOV IN AKCIJ SEKTORSKI PODPROGRAMI... 3 Kakšni so cilji?... 3 COMENIUS... 4 Kakšni so cilji?... 4 Kdo lahko sodeluje?... 4 Katere

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

20. andragoški kolokvij

20. andragoški kolokvij 21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Svet

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Svet EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 10.7.2013 SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Sveta o skupnem podjetju ECSEL {COM(2013) 501 final} {SWD(2013)

Prikaži več

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.

Prikaži več

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ Border Memorial: Frontera de los Muertos, avtor John Craig Freeman, javno umetniško delo obogatene resničnosti,

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP

Prikaži več

Aktualni izzivi informacijske družbe

Aktualni izzivi informacijske družbe REPUBLIKA SLOVENIJA www.mvzt.gov.si, e: gp.mvzt@gov.si Kotnikova 38, 1000 Ljubljana t: 01 478 4600, f: 01 478 4719 Aktualni izzivi informacijske družbe Dr. Davorka Šel 29.5.2009 1 Vloga Direktorata za

Prikaži več

Slovenska Web

Slovenska Web Evropski projekt CHAMP združuje vodilna evropska mesta na področju kolesarjenja. CHAMP mesta želijo s pomočjo medsebojne primerjave najti načine za izboljšanje kolesarske politike in pridobiti nove ideje

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

p

p Razvoj skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) za nadzor na področju pomorstva EU in povezana presoja vpliva 2. del 1 Študija o presoji vpliva, ki podpira vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo

Prikaži več

Subprogramme

Subprogramme PROGRAM VŽU VODNIK 2012 DEL IIA Vodnik programa VŽU 2012 Del IIa: Podprogrami in akcije http://ec.europa.eu/llp 1 PROGRAM VŽU VODNIK 2012 DEL IIA KAZALO PODPROGRAMOV IN AKCIJ SEKTORSKI PODPROGRAMI... 3

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

ŠTUDIJSKA PROGRAMA PRVE IN DRUGE STOPNJE

ŠTUDIJSKA PROGRAMA PRVE IN DRUGE STOPNJE ŠTUDIJSKA PROGRAMA PRVE IN DRUGE STOPNJE Multimedija je povsod okoli nas Računalniki, tablice, pametni telefoni, ure in druge elektronske naprave so neločljivi del naših življenj. Prek njih urejamo dnevna

Prikaži več

BV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK

BV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci

Prikaži več

Problemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1

Problemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 UVOD V tej seminarski nalogi vam bom opisal probleme, ki se trenutno dogajajo po vsem svetu, tudi pri nas,

Prikaži več

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Povezani gradimo skupnost Rimske Terme, 6. in 7. junij 2017 SVETOVANJE ZA ZNANJE, ZNANJE ZA RAST VSEH V SKUPNOSTI mag. Tanja Vilič Klenovšek, Andragoški center Slovenije tanja.vilic.klenovsek@acs.si Vsebina

Prikaži več

Demokratska stranka upokojencev Slovenije Levica Lista Marjana Šarca Nova Slovenija Slovenska nacionalna stranka Socialni demokrati Socialno demokrats

Demokratska stranka upokojencev Slovenije Levica Lista Marjana Šarca Nova Slovenija Slovenska nacionalna stranka Socialni demokrati Socialno demokrats Demokratska stranka upokojencev Slovenije Levica Lista Marjana Šarca Nova Slovenija Slovenska nacionalna stranka Socialni demokrati Socialno demokratska stranka Stranka modernega centra Stranka Alenke

Prikaži več

FOTOVOLTAIKA

FOTOVOLTAIKA PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

INFORMACIJE MAREC 2017

INFORMACIJE MAREC 2017 INFORMACIJE MAREC 2017 NOVICE Zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju STATISTIČNI PODATKI Spoštovani! V februarju 2017 ni bilo veliko novosti na področju davkov, financ in računovodstva, na nekaj sprememb

Prikaži več

Reducing disparities Strengthening relations

Reducing disparities Strengthening relations Priprava, akreditacija in izvedba skupnega študijskega programa Dr. Alenka Braček Lalić, IEDC-Poslovna šola Bled, Fakulteta za podiplomski študij managementa, CEEMAN Združenje Univerza v Mariboru, 7. 6.

Prikaži več

(Microsoft Word - Pirls poro\350ilo o raziskavi_lektorirano)

(Microsoft Word - Pirls poro\350ilo o raziskavi_lektorirano) 78 5. Šolski viri za poučevanje branja Šola je prostor, kjer opismenjevanje poteka sistematično in kjer poučujejo formalno usposobljeni strokovnjaki učiteljice in učitelji. Učenec ne more vsega v zvezi

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Kultura kakovosti na UL prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor 29.3.2012 Maribor RK RS 01/24/08 Zagotavljanje kakovosti Kultura kakovosti, zagotavljanje kakovosti, notranji / zunanji sistemi zagotavljanja

Prikaži več

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost 1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb

Prikaži več

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions

Prikaži več

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc 1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani

Prikaži več

PowerPoint Template

PowerPoint Template IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju

Prikaži več

AKTUALNO: PRIDOBITE CERTIFIKAT Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z n

AKTUALNO: PRIDOBITE CERTIFIKAT Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z n AKTUALNO: PRIDOBITE CERTIFIKAT Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska SPLETNE REŠITVE, MIHA LAVTAR S.P. Izdano dne 26.6.2013

Prikaži več

KA2_2014_15-apr

KA2_2014_15-apr ERASMUS+ Strateška partnerstva KA 2 Delavnica za prijavitelje 15. april 2014 PREDSTAVITEV NI DEL RAZPISNE DOKUMENTACIJE! Ni pravno zavezujoča, je zgolj informativni material. Cilji politike Evropa 2020

Prikaži več

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska NARVIS, napredne računalniške storitve, d.o.o.

Prikaži več

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA DIGITALNE KOMPETENCE KAJ, ZAKAJ, KAKO NIKO SCHLAMBERGER Slovensko društvo INFORMATIKA INDUSTRIJA 4.0 IN SLOVENIJA 4.0 ZGLED: Industrija 4.0 orodja stroji avtomati roboti Slovenija 4.0 Vojvodina Kranjska

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev INFORMACIJSKA PISMENOST Tomaž Bešter Center za informacijske storitve NUK 01/2001-200 tomaz.bester@nuk.uni.lj.si Dnevni red Podatek informacija znanje; vrste pismenosti Zakaj je informacijska pismenost

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Prva javna predstavitve Lokacija: ETRA d.o.o., Bukovžlak 101, Celje 26.9.2017 ob 12.00 uri Podjetniški razvojni konzorcij Kompetenčni center ROBOFLEX () Dr.Brane Semolič Strokovni koordinator Vpliv eksplozivnega

Prikaži več

NASLOV PRISPEVKA

NASLOV  PRISPEVKA 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev

Prikaži več

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:

Prikaži več

(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310)

(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310) IZVEDBENI NAČRT ZA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Srednjega strokovnega izobraževanja PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2010/2011 IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA: 1. PODLAGE IN VIRI ZA OBLIKOVANJE: 2. Šolska pravila ocenjevanja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZEL-EN, razvojni center energetike d.o.o. Izdano

Prikaži več

Kratek pregled vsebine Delovne skupne za izobraževanje odraslih Ema Perme, članica delovne skupine za izobraževanje odraslih pri Evropski komisiji (20

Kratek pregled vsebine Delovne skupne za izobraževanje odraslih Ema Perme, članica delovne skupine za izobraževanje odraslih pri Evropski komisiji (20 Kratek pregled vsebine Delovne skupne za izobraževanje Ema Perme, članica delovne skupine za izobraževanje pri Evropski komisiji (2014-2015) Ljubljana, 3. december 2014, Strokovni seminar PIAAC Podlage

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ARNE Računalniški sistemi d.o.o. Izdano dne 8.1.2016

Prikaži več

REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo

REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo projekta SPARE APRIL 2018 saso.santl@izvrs.si http://www.alpine-space.eu/projects/spare/en/home

Prikaži več

INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ

INDUSTRIJA 4.0:  PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ AGENDA IZZIV OZADJE RAZISKAVE POSNETEK STANJA ANALIZA STANJA in

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZELEN IN PARTNERJI, Podjetniško in poslovno svetovanje

Prikaži več

SELECTION D’AGENTS TEMPORAIRES

SELECTION D’AGENTS TEMPORAIRES IZBOR ZAČASNEGA OSEBJA ZA GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Evropska komisija razpisuje izbor za delovno mesto uslužbenca AD v Generalnem direktoratu za podjetništvo in industrijo, in

Prikaži več

DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE

DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE POVZETEK IP/B/CULT/IC/2012-082 Novembra

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 3.7.2017 A8-0249/9 9 Odstavek 9 9. pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna za leto 2018 v odgovor na pozive Parlamenta za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih vsebuje dodatna sredstva za ta program;

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KAPI IN PARTNERJI d.o.o. posredništvo in druge

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

Povracila-stroskov-julij-2011

Povracila-stroskov-julij-2011 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGI PREJEMKI Povračila stroškov in druge prejemke v dejavnosti trgovine urejajo: Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Tarifna priloga h Kolektivni

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

Event name or presentation title

Event name or  presentation title Marko Škufca Vodja programa BI, ADD d.o.o. Gorazd Cah Specialist področja Služba za informatiko, DARS d.d. Izziv Rešitev Rezultati... PROCESI + TEHNOLOGIJA + LJUDJE Poslanstvo: s sodobnimi pristopi in

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) 1. Trgovanje s finančnimi instrumenti 1.1 Opravljanje investicijskih storitev in

Prikaži več

Modra zavarovalnica, d.d.

Modra zavarovalnica, d.d. Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi

Prikaži več