Najstarej{e, a sodobno in najbolj izpopolnjeno glasbilo v dobi ~loveka. Tidldibab
|
|
- Magda Cvetko
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 ARHEOLOGIJA Najstarej{e, a sodobno in najbolj izpopolnjeno glasbilo v dobi ~loveka Tidldibab Predlani je Ljuben Dimkaroski v Veliki Britaniji, v Odprti hi{i v Cambridgeu, pred kakimi tridesetimi povabljenimi profesorji, {tudenti in znanstveniki zaigral na ko{- ~eno pi{~al. Preden je zaigral, je bilo ob~instvo vidno zadr ano, ~e{, kaj bo pa ta zdaj zaigral na to staro kost.»a ob prvih zvokih so poslu{alci onemeli. Pri~akovali so, da bom na pi{~al zaigral le nekaj osnovnih tonov, jaz pa sem za~el s klasiko, Bachom,«pravi Dimkaroski in ta dogodek omenja kot za~etek {irjenja glasu o ~ude nem pradavnem glasbilu po vsem svetu.»zame je to bilo potrdilo, da sem na pravi poti,«pravi umetnik, ki je sam rekonstruiral neandertalsko pi{~al, pri ~emer je uporabil {estdeset tiso~ let staro fosilizirano kost jamskega medveda. In poudarja, da je tako s svojim igranjem domnevno pi{~al neandertalca spremenil v sodobno glasbilo, ki ga tudi sam hrani v etuiju za o~ala in z njim dru no potujeta e pet let. Ljubljanski umetnik je zaigral na rekonstruirano kopijo neandertalske ko{- ~ene pi{~ali iz jamskega paleolitskega najdi{~a Divje babe I na Cerkljanskem. Najdba je zaradi svoje starosti in»poseganja«v uradno zgodovino spro ila {tevilne burne strokovne razprave po vsem svetu. A zvo~ni dokaz, da to ni le pi{- Najdeno glasbilo je kronski dokaz, da je neandertalec razvil svojstveno kulturo. ~al, ampak pravo glasbilo, je prav igranje akademskega glasbenika in umetnika Ljubena Dimkaroskega. V njegovih rokah {estdeset tiso~ let staro glasbilo dobesedno o ivi. Nanj lahko zaigra katero koli skladbo: od slovenske Zdravljice, narodnih pesmi raznih ljudstev, do skladb ^ajkovskega, Beethovna in drugih klasikov. Ker je Dimkaroski s svojo ve~letno raziskavo glasbenih zmogljivostih najdbe neizpodbitno dokazal, da je glasbilo, v nadaljevanju namesto izraza pi{~al dosledno uporabljamo besedo glasbilo. Neandertal~eva pi{~al iz Divjih bab I je pravo glasbilo kulturno razvitega ~loveka (hrani jo Narodni muzej Slovenije). GLASBILO, STARO LET Leta 1995 je glasbilo, veliko samo 11,3 centimetra na levi strani oziroma 11,6 centimetra na desni strani, na{el arheolog Janez Dirjec pod okriljem izkopavanj arheologa dr. Ivana Turka. Z vrsto razli~nih datacij so ugotovili, da je glasbilo staro od do let in je tako najmanj let starej{e od najdb paleolitskih pi{~ali, narejenih z rokami kromanjonca. ^astitljiva starost in prisotnost lukenj na glasbilu sta povzro~ali znanstvenikom doma in po svetu velike te ave. ^e bi se izkazalo, da so luknje umetnega izvora in ne delo zveri, bi bil edini kandidat za izdelavo glasbila neandertalec sam. To pa ru{i dogmo o zaostalem in primitivnem neandertalcu ter maje podobo o modernem ~loveku homo sapiensu kot edino zveli~avnem napredno misle~em bitju, ki je kdajkoli obstajalo na tem planetu. Iz tistega ~asa pa vse do danes na evropskih tleh niso na{li nobenih skeletnih ostankov modernega ~loveka, ti so stari {ele let, je pa najdenih veliko skeletnih ostankov neandertalca. Ob sami najdbi neandertalske pi{- Foto splet ~ali je slovenski arheolog dr. Ivan Turk zagovarjal tezo, da je najdeni artefakt - AVGUST 14 - Misteriji 11
2 delo ~love{kih rok, drugi pa so menili, da je to le naklju~no nagrizena medvedova kost oziroma psevdoartefakt. V sodelovanju s tujimi strokovnjaki je dr. Ivan Turk dokazal, da je glasbilo v resnici delo neandertalca in da so luknje na in{trumentu nastale po zelo preprosti poti: s kamenimi dleti in ko{~enimi prebija~i. Ko je pi{~al pristala v rokah Ljubena Dimkaroskega, so se dvomi dokon~no razblinili v ni~, saj starodavno glasbilo v njegovih rokah preprosto o ivi. O {tevil~enje odprtin in oznake posameznih delov sledijo dr i glasbila pri igranju in njihovi funkciji, razlaga Dimkaroski. Oznaka U pomeni ustnik. Velikost ustnika glasbila ustreza velikosti ~love{kih ustnic. Dimkaroski ustvarja zvok z usmerjenim pihanjem na rezilni rob na ustniku.»pred dvema letoma sem pri pozornem opazovanju originala opazil, da je levi rob ustnika v smeri pihanja na zunanji strani nekoliko posnet, zbru- Ljuben Dimkaroski je akademski glasbenik, ve~ kot trideset let je bil solist trobenta~ v SNG opera in balet Ljubljana; je vodja ve~ glasbenih skupin, dolgoletni zborovodja, glasbeni pedagog; kipar kamnitih in lesenih miniatur. Je tudi obujevalec ljudskega glasbenega izro~ila, poet in raziskovalec prazvoka na rekonstruirani repliki neandertalskega glasbila iz jame Divje babe I. Kako in kdaj se je za~ela va{a zgodba z neandertalskim glasbilom? Ko sem pred leti v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani razstavljal svoje miniature v kamnu, mi je direktorica muzeja podarila glineno repliko neandertalske pi{- ~ali. O tej domnevni pi{~ali sem takrat vedel le malo. Darilo sem dal doma v predal, da bi me spominjalo na mojo razstavo. Pi{~al je oble ala v njem za dobri dve leti. Potem pa se je zgodilo nekaj skrivnostnega; v jesenski no~i sem v polsnu ivo sanjal, da lahko na prapi{- ~al zaigram vse, kar si za elim. Ko sem se zbudil, sem {e vedno pod vtisom globokega sporo~ila iz sanj v roke vzel pi{~al, jo pribli al ustnicam in zaigral tako kot v sanjah. Tedaj se je za~elo novo poglavje zvo~nega raziskovanja praglasbila v mojem ivljenju. Sami ste naredili tudi veliko replik glasbila. Kaj ste ugotovili? Raziskave sem se lotil intuitivno, zanimali so me vzgibi neandertalca, ki je izdelal glasbilo, zato sem ga poskusil narediti sam. Do sedaj sem izdelal e ve~ kot tristo petdeset replik iz najrazli~nej{ih vrst lesa ter iz kosti razli~nih ivali, tudi razli~nih starosti. Premikal sem luknje po modelih gor in dol, levo in desno, jih {iril in o il, da bi si potrdil, da njihova razporeditev ni naklju~na, ampak sijajno premi{ljena. Naredil sem tudi repliko glasbila iz kosti dana{njega mladega rjavega medveda in ugotovil, da glasbilo ne dosega kakovosti glasbila, ki je bilo narejeno iz Kako pojejo luknjice na neandertalskem glasbilu {en, kar je {e en neposreden dokaz, da je glasbilo delo neandertal~evih rok. Nobeno bitje razen ~loveka namre~ ne zna brusiti kosti,«poudarja Dimkaroski. Meni, da je to morda njegovo najve~je odkritje glede glasbila. Luknjica 1, ki na originalu ni v celoti ohranjena, najbli ja ustniku, je namenoma manj- {a kot druge; valovne dol ine alikvotov so v vi{inah kraj{e, zato manj{a luknjica omogo- ~a natan~nej{e intoniranje. Luknjici 2 in 3 sodita v srednji register in{trumenta, sta zvo~no najbolj dore~eni in enako veliki, z bogato barvitostjo. V tem registru zveni glasbilo zelo jasno. Luknjica 4, izjeda na zgornji strani odmevnika, se s prijemom desne roke (pri desni- ~arjih) preoblikuje v luknjico.»^e bi za prijem uporabili levo roko (levi~arji), bi moralo biti glasbilo namesto iz leve izdelano iz desne stegnenice mladega jamskega medveda,«pravi raziskovalec. Drugi raziskovalci so to izjedo, Foto T. Svete luknjico 4, uporabljali kot ustnik za ustvarjanje zvoka v glasbilu, zaradi ~esar so iz njega izvabili le omejen del nje- Foto splet 12 - AVGUST 14 -
3 Ko z glasbilom vadim v naravi, se mi pribli ajo srne, fazani, pridejo v mojo neposredno bli ino in se umirijo. {estdeset tiso~ let stare kosti jamskega medveda. Alometrija izumrlega jamskega medveda namre~ ni tak{na, kot je sedaj pri na{em rjavem medvedu. Na katero repliko glasbila igrate na prireditvah? Na natan~no rekonstruirano kopijo originala. Izdelal sem jo iz {estdeset tiso~ let stare leve stegnenice mladega jamskega medveda, najdene v istem sedimentu v jami Divje babe I, kjer so na{li glasbilo. Podaril mi jo je dr. Ivan Turk. Svojo repliko sem dopolnil le z dvema manj{ima delcema, ki na po{kodovanem originalu manjkata. Glasbilo sem poimenoval tidldibab, ki je besedna skovanka, sestavljena iz za~etnic arheologa Ivana Turka, ki je glasbilo prepoznal kot delo neandertalca, mojih za~etnic in kraja najdbe Divje babe I na Cerkljanskem. Kaj lahko na glasbilo zaigrate? Nanj lahko igram skoraj vse, kar zmorejo klasi~ni in{trumenti, in vse, kar ~love- {ki glas lahko zapoje, tudi arije za sopran, tenor in bariton. To so argumenti v prid tehni~ni popolnosti in{trumenta. Kot poklicni glasbenik trdim, da je to najbolj izpopolnjeno glasbilo, kar ga premore ~love{tvo. To dokazujem s {tevilnimi predstavitvami zvokovnih zmo nosti tidldibaba doma in po svetu. Na instrument igrate druga~e od predhodnih raziskovalcev. V ~em je razlika? Moj u~itelj je umrl pred {estdeset tiso~ leti ~e se malce po{alim zato sem se raziskave lotil intuitivno, spontano in spro{~eno igrivo. Moja prednost v iskanju novih zvo~nih dognanj je bila tudi v tem, da nisem poznal izsledkov predhodnih raziskovalcev te domnevne pi{- ~ali. Danes vem, da so ti iz glasbila lahko izvabili le pribli no dvanajst tonov, sam pa zmorem zaigrati sedemintrideset poltonov, torej ve~ kot tri oktave, in tako z glasbilom presegam obseg sodobne flavte in trobente. Domnevam, da so bili ti raziskovalci z na~inom igranja na replike teh pi{~ali pod vplivom starih ljudstev, mogo~e tudi Indijancev. Sam pa sem glasbilo obrnil in za~el igrati na njegovem drugem koncu kot oni, na o jem, proksimalnem. Sledil sem starodavnemu vedenju o poteku energij v telesu, ki te~ejo od srca proti okon~inam. ZMOGLJIVOSTI NAJSTAREJ[EGA GLASBILA NA SVETU»Je aerofono glasbilo, pihalo. Nanj igram z obema rokama v naravni, neprisiljeni dr i, tako da se njegova dol ina (11,3 centimetra na levi strani oziroma 11,6 centimetra na desni strani) in oblika (torzijska zavitost kosti pribli no 20 stopinj) anatomsko prilegata dlani in prstom rok. Glasbilo je netemperirano, z njim v zvo~nem zaporedju dvanajstpoltonske lestvice dosegam dve oktavi in pol. V prepihavanju njegov obseg zna{a ve~ kot tri oktave. V glasbenem jeziku lahko na njem izvajam: legato, staccato, dvojni in trojni jezik, frullato, glissando, kromatiko, razlo- ene akorde, intervalske skoke ter melodi~na zaporedja od najni jega do najvi{jega tona. Dinami~ne zmo - nosti segajo od piano do forte, kot pri sodobnih glasbilih. Intervalski skoki so mo ni v celotnem obsegu glasbila. V naravi sli{nost glasbila dosega ve~ sto metrov, odvisno od vremenskih razmer, v zaprtih prostorih pa je sli{nost podobna sodobnim pihalom.«govih zvo~nih zmogljivosti. Luknjica 5, ki na originalu ni v celoti ohranjena in jo Dimkaroski imenuje dlan~na, je na spodnjem delu in{trumenta, nekoliko ekscentri~no od luknjice 3.»To luknjico oziroma njen ostanek so nekateri napa~no razlagali kot pal~no luknjico. Je najve~ja skrivnost in du{a glasbila. Podalj{a dol ino zra~nega stebra in valovanje zraka v in- {trumentu. Pripomore k ve~jemu obsegu glasbila in oblikuje del nizkega registra, ki dopolnjuje njegov zna~aj.«luknja 6, odprtina in{trumenta nasproti ustnika U, je nastala po odstranitvi kostnega tkiva kompakte in spongioze distalne metafize. Ima vlogo odmevnika in zapiralnika. Omogo~a igranje v spodnjem registru. In {e zaklju~ek. Dimkaroski pravi, da umetno preoblikovana stegnenica jamskega medveda jasno ka e namen zvo~nega izra anja, saj razporeditev luknjic in ohranjena dol ina najdbe tvorita sistem, ki omogo~a {iroko paleto zvo~nosti in melodijskega gibanja. Na dolo~enih tonih glasbilo omogo~a pomo - ne prijeme predvsem v visokem registru. Presene~a tudi zmogljivost zvenenja dvoglasja in troglasja. Pradavni izdelovalec je v zvo~nem pomenu torej dodobra izkoristil zmo nosti leve stegnenice mladega jamskega medveda, starega eno ali dve leti. Glasbilo zato ni bilo naklju~no narejeno iz te kosti. O ji, proksimalni del kosti je uporabil za ustnik, {ir{i, distalni del kosti pa za odmevnik. V tem primeru zrak v glasbilu poteka v isti smeri kot ivljenjska energija ivali v ilah, to je od srca proti udom.»najnovej{a rekonstrukcija, podprta z izsledki ra~unalni{ke tomografije, je najdbo s pomo~jo glasbenega eksperimentiranja opredelila kot izvirno oblikovano glasbilo z vsemi lastnostmi modernih glasbenih in{trumentov. Poskusi ka ejo, da najdba deluje kot popolno glasbilo samo v prvotni obliki, kot smo jo poznali. Vsaka sprememba {tevila in razporeditve luknjic ru{i sistem, to pa je odlo~ilen argument. Ena sama napa~na luknjica v kosti bi glasbilo spremenila v psevdoglasbilo,«pravi Dimkaroski. - AVGUST 14 - Misteriji 13
4 Jami Divje babe I in II, kjer je bila najdena tudi neandertal~eva pi{~al, le ita na strmem pobo~ju nad reko Idrijco, pod robom [ebreljske planote. Dober mojster nikoli ne bo naredil lesenega in{trumenta v obratni smeri od poteka teko~in v rastlini. In temu je sledil tudi neandertalski ustvarjalec. Ko sem glasbilo obrnil, sem odkril tudi pomen ~etrte, spodnje luknjice na glasbilu, ki sem jo poimenoval dlan~na luknja ali du{a in{trumenta. Ta mi omogo~a uporabo spodnjega registra glasbila. Odprli ste tudi interdisciplinarno vpra- {anje za podro~ja antropologije, medicine, fizike Katero? ^e primem glasbilo z desno roko in ga dvignem, mi anatomija roke in glasbila omogo~a pravilno postavitev ustnika na ustnice. To pomeni, da je imel neandertalec desno roko kot osnovo za dr o instrumenta in da je bil desnorok, tako kot jaz. Desna roka pa je povezana z levo Foto France Stele hemisfero mo ganov, kjer sta sredi{~i za govor in zvok. To je eden izmed pokazateljev, da neandertal~eva odlo~itev izbire leve stegnenice jamskega medveda, iz katere je izdelal glasbilo, ni bila slu- ~ajna. Ka e na to, da je izredno natan~no poznal anatomijo svojih rok, celega telesa in tudi ivali. ^e bi najdeno glasbilo dali v levo roko, nanj ne bi mogli igrati, saj je narejeno za desni~arja. Prepri~an sem, da je tisti, ki je igral nanj, naredil glasbilo sam po svojih merah, kajti glasbilo je bilo gotovo njegova zelo osebna dragocenost. ^emu je glasbilo, po va{em mnenju, slu ilo neandertalcu? Zvok kot frekvenca, vibracija ima v sebi ogromno poslanstvo, ima mehkobo in agresijo, lahko slu i kot oro je ali kot zdravilo. Menim, da glasbilo tidldibab glede na tehni~ne in izrazne zmogljivosti ob~utno presega preprosto signalno funkcijo. Zato dopu{~am mo - nost, da so prapi{~al uporabljali v obredne ali katere koli druge namene. Denimo, da so jo uporabljali za zvo~no zdravitev ali pa kot starodavno oro je, ker se da iz njega izvabljati tudi zvoke, ki vplivajo na ~lovekovo misel. Domnevam tudi, da je bil neandertalec, ki je tedaj igral na glasbilo, v skupnosti ljudi pomembna osebnost. Starodavni izvajalec, mogo~e {aman, je zelo dobro poznal skrivnostno mo~ glasbila in njegovo vplivanje na ljudi in ivali. Spoznal sem tudi, da imamo ljudje in ivali v telesu zapis o tem prazvoku, saj ga tudi dandanes prepoznavamo. Ko z glasbilom vadim v naravi, se mi pribli- ajo srne, fazani, pridejo v mojo neposredno bli ino in se umirijo. Pred kratkim je pri{la k meni cela ~reda ovac in koz in me pozorno poslu{ala. Za lastnika ~rede je bilo to nedoumljivo, meni in ivalim pa je bilo to sre~anje nekaj povsem naravnega. Lahko re~em, da takega koncerta {e nisem imel. Verjetno je e neandertalec tako privabljal k sebi ivali in se z njimi sporazumeval. Katere mite ru{i ta artefakt? Prvi~, ne gre zgolj za pi{~al, kot so prvotno mislili, ampak je to glede na moja raziskovanja popolni glasbeni in{trument. Na glasbilo lahko igram v razponu treh oktav, nanj lahko zaigram tudi tehni~no zahtevne fraze, ki izvirajo iz razli~nih ~asovnih obdobij. Drugi~, za~etek glasbe moramo zato premakniti od kromanjonca, anatomsko modernega ~loveka homo sapiensa, k neandertalcu, ki je let naseljeval Evropo. Sprejeti ga moramo kot ustvarjalno, inovativno in ~ute~e ~love{ko bitje, zmo no tako prefinjenega umetni{kega izra anja, kot je glasba. Tretji~, ~e je neandertalec igral na glasbilo, to tudi pomeni, da je abstraktno razmi{ljal, kar pa naj bi bila do zdaj le zna~ilnost modernega ~loveka. Ne vem, zakaj smo do praprebivalcev Evrope {e ARHEOLO[KI PARK DIVJE BABE Najdi{~e najstarej{ega glasbila na svetu si lahko ogledate v Arheolo{kem parku Divje babe. Urejen je od leta 2005, le i ob turisti~ni poti, imenovani Smaragdna pot, v razgibani pokrajini sredi Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, v ob~ini Cerkno. Ve~ na kjer si lahko pogledate tudi film Neandertal~eva pi{~al. Divje babe I so z razli~nimi datacijami kronolo{ko najbolje raziskano paleolitsko najdi{~e v Sloveniji in eno bolje raziskanih v Evropi. Paleolitik je najstarej{e in najdalj- {e obdobje prazgodovine, ki naj bi se po uradni zgodovini za~elo pred milijonom let in v Evropi kon~alo okoli 8000 let pred na{im {tetjem AVGUST 14 -
5 vedno tako nepravi~ni. Zakaj nam je tako te ko priznati neandertal~eve miselne sposobnosti, intuicijo, ustvarjalnost, duhovnost in ~ut za umetnost, kar sicer vse pripisujemo le homo sapiensu? Zaradi te pomembne najdbe so na{i raziskovalci celo hoteli premakniti uradno zgodovino nazaj za deset do petnajst tiso~ let, da bi najdba prapi{~al pri{la v last homo sapiensa! Kdo je za vas neandertalec? Zame osebno je neandertalec homo sapiens. Vsa znanstvena odkritja, vsi arheologi do zdaj so trdili, da je umetnost delo kromanjonca, se pravi na{e civilizacije. Tidldibab je kronski dokaz, da je neandertalec imel potrebo po duhovnem izrazu in da je razvil svojstveno kulturo. Meni kot glasbeniku je zvok glasbila najpomembnej{i artefakt, arheologom pa je artefakt materija sama. Prepri~an sem, da bodo v prihodnosti odkrita {e starej{a glasbila. Za nas v slovenskem prostoru je dobro, da imamo neandertalsko glasbilo iz Divjih bab I, ki materialno Ljuben Dimkaroski je skupaj z arheologom dr. Ivanom Turkom napisal knjigo, ki je eno vrhunskih svetovnih del na podro~ju arheomuzikologije. Med drugim vsebuje matemati~ne izra~une zvo~nosti tidldibaba, ki so znanstven dokaz pristnosti glasbila. Prilo ena je tudi zgo{~enka z zvo~no demonstracijo vsega, kar je v knjigi napisano o zmo nostih glasbila (knjiga je na voljo na Na levi je prva upodobitev neandertalca iz leta Desno je njegova novej{a upodobitev iz leta 1996, ki ka e, da ni bil le neinteligenten divjak. in zvokovno potrjuje neandertal~evo potrebo po duhovnem izra anju. Mislim, da je ~lovek najprej pel ali sporo~al zvokovno, {ele potem je razvil jezik in veliko pozneje pisavo. Ali menite, da je neandertalec res izumrl? Ne. Menim, da je neandertalec evropski praprebivalec med nami, da se njegova kri pretaka v nas samih. Z genskimi raziskavami so e dokazali, da je v nas okoli {est odstotkov njegovega genskega zapisa, pri~akujem pa, da ga bodo v kratkem odkrili {e ve~. Sre~a je, da moje delo na tem podro~ju sovpada z novimi premiki v odkrivanju DNK in z znanstvenimi dokazi o so~asnosti bivanja kromanjoncev in neandertalcev na istih bivalnih podro~jih. Prepri~an sem, da se je neandertalec pome{al s kromanjoncem in da je slednji kot bolj nasilna vrsta ~loveka prevladal. Delamo neandertalcu krivico? Da. Kromanjonec ga je poni al, ker je bil neandertalec na vi{ji duhovni stopnji in je bil verjetno miroljuben. Tudi v novej{i zgodovini lahko vidimo, kako deluje to na~elo. Denimo, kako so nasilni Evropejci na ameri{ki celini pobili ve~ milijonov miroljubnih Indijancev. Zaradi zlata, ki Indijancem sploh ni pomenil pridobitni{tva. Tudi danes lahko v ivo spremljamo tovrstno nasilje vsepovsod po svetu, al tudi pri nas doma. Katere neandertal~eve iznajdbe danes uporabljamo? [e danes s pridom uporabljamo neandertal~eve iznajdbe: no, {ivanko, ago, strgalnik In modrost znanja o pre ivetju v naravi je {e dandanes vtisnjena v na{e gene. Na{teti artefakti dokazujejo, da je bil neandertalec na visoki razvojni stopnji. Samo z enim ali dvema zamahoma je kameni okru{ek odbil od velike kamnite gmote in ga uporabil kot britev ali no. Znal je narediti preprosta orodja, mi pa danes zanje potrebujemo cele tovarne. Poznal je mo~ zdravilnih rastlin za samozdravljenje, na{e zdravje pa danes uravnavajo kemi~ne tovarne in predvsem klasi~na medicina. Neandertalec je let bival v Evropi in razvijal svojo kulturo kot praevropejec, kromanjonec pa le let. Slednji se je pojavil v civilizacijskem zatonu neandertalca in zame je logi~no, da je imel prvi ve~ znanj o pre ivetju v naravi kot drugi. Moral je znati iveti v dobrem so itju in predvidevam, da si je PRISLUHNITE IGRANJU NA Kratek film z avtorjevim igranjem na tidldibab, posnet v Postojnski jami, si lahko ogledate in mu prisluhnete na spletni strani goo.gl/kjsvqg. Foto splet - AVGUST 14 - Misteriji 15
6 z jamskim medvedom miroljubno delil prostor, o ~emer pri~ajo artefakti v jami Divje babe I. Iz najdenih okostij jamskih medvedov je razvidno, da niso umirali nasilne smrti. Mogo~e je pomenil mogo~ni medved neandertalcu bo anstvo, celo sveto ival? V ~asu raziskovanja tidldibaba sem imel mo nost sre~ati se tudi z drugimi praglasbili, mlaj{imi od na{ega. Nem{ka paleolitska pi{~al (Geissenklösterle), stara okoli let, je narejena iz labodjega radiusa. Glasbilo, staro let, so na{li na Mad arskem (Istállóskő), sam pa sem si ga ogledal v muzeju v Budimpe{ti. Rahlo je soroden tidldibabu, zato sem po navodilih njihovih znanstvenikov naredil repliko tudi tega glasbila. Ugotovil sem, da lahko izvabim iz njega veliko ve~ tonov kot samo dva, e predhodno znana tona. To potrjuje misel, da je zvokovna zmo nost starih glasbil odvisna tudi od glasbenika, ki nanj igra. Podobno glasbilo so odkrili tudi v Avstriji, staro okoli let. Avstrijska paleolitska pi{~al je narejena iz tibije mladega severnega jelena, vendar gre za temperiran in{trument. Omenjene najdbe pomenijo, da se je neandertal~evo znanje izdelovanja pi{~ali prena{alo v {ir{i evropski prostor in vse do danes ni potonilo v pozabo. Ljuben Dimkaroski je izdelal e ve~ sto replik neandertalskega glasbila iz najrazli~nej{ih vrst lesa ter iz kosti razli~nih ivali AVGUST 14 - Kako se je sporazumeval? Menim, da je uporabljal govor, za kar so arheologi e na{li dokaz. V Izraelu so v paleolitski jami Kebara na okostju neandertalca odkrili podjezi~no kost, ki je osnovno potrebna za govor. Telepatijo je vsekakor obvladal, kako bi se sicer orientiral, dogovarjal. Zagotovo je imel razvite {e druge sposobnosti, povezane z metafiziko, ki pa smo jih mi, al, izgubili ali pa so v nas zamrle. Veliko bolj je obvladoval svet energij, mogo~e je z mo~jo misli znal zapustiti tudi svoje telo, ko je pri{el ~as za to? Foto T. Svete Ali lahko zapi{emo, da je na podro~ju Slovenije obstajala kultura e pred leti? Da. Upravi~eno si lahko lastimo, da je bilo na na{em ozemlju najdeno najstarej{e glasbilo na svetu. To pomeni, da so pri nas e vsaj let kulturna gibanja. Repliko pradavnega glasbila iz keramofiksa, na katero je mo~ igrati tudi tehni~no zahtevne fraze v razponu treh oktav, dobite na po 16,90. Na zgo{~enkah»zvo~ni pogovori«in»prazvok davnine«ljuben Dimkaroski igra na tidldibab ob spremstvu zvokov narave in ivalskih zvokov. Zvo~ni pogovori vsebujejo tri skladbe, katerih avtor je akademski glasbenik Ljuben Dimkaroski: Zvo~ni pogovori, Scherzo {kr ada (s {kr ati) in Rojstvo. Prazvok davnine vsebuje 26 slovenskih ljudskih vi, ob pevski spremljavi ptic, zna~ilnih za raznolika podro~ja Slovenije. Cena posamezne zgo{~enke je 15,90 v spletni trgovini ali 051/ V~asih se mi zdi, da Slovenci te ko doumemo dejstvo, da so se na na{em ozemlju dogajale pomenljive stvari, ~eprav o tem pri~a neverjetna zgo{~enost arheolo{kih najdi{~, {e posebno paleolitskih. Tatjana Svete Misteriji v `ivo Organizira: MUNAJ, Taja Vetrovec s. p. PRAZVOK DAVNINE predavanje 18. septembra vodi Ljuben Dimkaroski. Se elite prepri~ati, da je mogo~e izvabiti zvoke iz let stare kosti jamskega medveda? Ne le to, iz tidldibaba, rekonstrukcije neandertalske pi{~ali, je mo no izvabiti vse, kar zmorejo klasi~ni in{trumenti in vse, kar lahko zapoje ~love{ki glas. Iz nje prihaja tudi prazvok davnine, ki ga tudi sami {e vedno nosimo v sebi. Info: 041/ , Foto L. Z.
PRVA SLOVENSKA GLASBENA OLIMPIJADA
DRUGA SLOVENSKA GLASBENA OLIMPIJADA PISNI TEST 1. kategorija ime in priimek tekmovalca/tekmovalke Ljubljana, 10. marec 2013 SPLOŠNI PODATKI SPOL M Ž STAROST ŠOLA SEM ČLAN ŠOLSKEGA PEVSKEGA ZBORA DA NE
Prikaži večVoda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh
1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Slone~ na tej predpostavki, je sodobna
Prikaži večkolofon
1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica
Prikaži večOŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA
OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.
Prikaži večMicrosoft Word - N M-mod.docx
Državni izpitni center *N18157132M* 9. razred GLASBENA UMETNOST Sreda, 9. maj 2018 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N181-571-3-2M
Prikaži večPredlog letne učne priprave za glasbeno vzgojo za 4
OŠ ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, Šentjanž 88, 2373 Šentjanž KRITERIJI Z OPISNIKI ZA OCENJEVANJE GLASBENA UMETNOST 5. RAZRED PODROČJE odlično 5 prav dobro 4 dobro 3 zadostno 2 nezadostno 1 Pozna, pravilno razume,
Prikaži večUntitled-1
-$-... 1 100 95 75 25 5 0...... -$- -$web slo prospekt KOLOFON 9. december 2016 18:29:46 Narodna galerija Narodna galerija v Ljubljani, s stoletno tradicijo, utrjuje položaj najodličnejše slovenske kulturne
Prikaži večKer so pri Microsoftu z igro Age of Empires (in dodatkom Rise of Rome) poželi tolikšen uspeh, so izdali tudi nadaljevanje te igre. Kakor prvi del igre
Ker so pri Microsoftu z igro Age of Empires (in dodatkom Rise of Rome) poželi tolikšen uspeh, so izdali tudi nadaljevanje te igre. Kakor prvi del igre Age of Empires, je tudi drugi del realnočasovna strategija.
Prikaži večRASTAFARIJANSTVO
RASTAFARIJANSTVO UVOD Ko večina ljudi sliši besedo rastafarijanstvo pomisli na drede na glavi, reagge in uživanje marihuane. Vendar je rastafarijanstvo vse več kot to. To je način življenja in filozofija,
Prikaži večMicrosoft Word - N Moderirana navodila.docx
Državni izpitni center *N12157132* REDNI ROK 3. obdobje GLASBENA VZGOJA Četrtek, 10. maj 2012 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3. obdobja RIC 2012 2 N121-571-3-2 Navodila
Prikaži večErasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob
Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00
Prikaži večZbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk
Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 6. 06. 202 Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Javni sklad
Prikaži več60-77.qxd
Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo
Prikaži večNebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T
Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus
Prikaži več(Microsoft Word - JAVNI RAZPIS ZA ISKANJE IN ZBIRANJE LJUDSKE GLASBENE DEDI\212\310INE.docx)
1 JAVNI RAZPIS ZA ISKANJE, ZBIRANJE, PREDSTAVLJANJE IN SNEMANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLASBENEGA IZROČILA MED SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU ZA JAVNO RADIJSKO ODDAJO SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI»ZA
Prikaži večBYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig
BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži več6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru
6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta
Prikaži večMEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH
www.konservatorium.steiermark.at www.belabartok.at 6. MEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK 11. 17. NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH KONSERVATORIJA JOHANNA JOSEPHA FUXA DEŽELE ŠTAJERSKE
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večAlbum OBHAJILO notranjost.indd
V spomin na prvo sveto obhajilo Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že! Tukaj nalepi svojo najljubšo fotografi jo z dne, ko si prvič prejel/a sveto obhajilo. Moje ime in
Prikaži več2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki
2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, 2. 3. 2009 Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki je dobljen za igralca na potezi. Poloºaj je kon en,
Prikaži več03C
Državni izpitni center *M14158112* GLASBA Izpitna pola A SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 15. maj 2014 SPLOŠNA MATURA RIC 2014 2 M141-581-1-2 Navodila za izpolnjevanje ocenjevalnega
Prikaži večSvajper_prezentacija
SVAJPER Svajpaj, stari. Za vse, kar sledi. UVOD Mladi danes živijo v trenutku. Svoj pogled pa namesto v prihodnost raje usmerjajo kar v pametni telefon. So družba individualistov, ki čustveno potešitev
Prikaži večInformacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa
Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS 2008 11. mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večMicrosoft Word - tehnicna_navodila_kmetija_popravek_kk.doc
Tehnina navodila za popis tipinih gospodarskih objektov, ki pripadajo kmetiji Popis nepreminin je namenjen pridobitvi dejanskih podatkov o stavbah in njenih delih. Podatki o stavbah se vodijo v javni evidenci
Prikaži večMicrosoft Word - MagnetogramDrzavniSvet.doc
Magnetogram (za vpogled) Šifra in polni naziv telesa: 655 - Komisija za družbene dejavnosti Številka in vrsta seje: 029. Redna Datum magnetograma: 23.03.2005 Vsebina: KOMISIJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE
Prikaži večgeologija 265 do konca.indd
GEOLOGIJA 51/2, 270-274, Ljubljana 2008 doi:10.5474/geologija.2008.027 Ocenjevanje znanstveno raziskovalnega dela na podro~ju geologije v Sloveniji Mihael BREN^I^ Katedra za geologija krasa in hidrogeologijo,
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.
Prikaži več%
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Glasbena teorija 1
1 GLASBENI ZAPIS Velikokrat slišimo trditev, da je glasba kakor jezik. Če izhajamo iz te trditve, potem si mogoče tudi lažje predstavljamo uporabo znamenj, ki so zelo specifični in prav namenjeni zapisovanju
Prikaži večBIO tehnologija S-ALFA Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO akti
Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO aktivna. To pomeni da S- ALFA vpiše dodatke v zdravila, ki omogočajo uporabo proti
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večNAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite
NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih
Prikaži večPROGRAM ZDRAVJE V VRTCU
PROGRAM ZDRAVJE V VRTCU POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH ZA KREPITEV ZDRAVJA V ŠOLSKEM LETU Navodilo: Izpolni vsak tim izvajalk (vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice) - ter posreduje koordinatorici
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večClaude-Oscar Mone Francoski slikar Rodil 14. novembra 1840 v Parizu Umrl 6. decembra 1926 v Givernyju
Claude-Oscar Mone Francoski slikar Rodil 14. novembra 1840 v Parizu Umrl 6. decembra 1926 v Givernyju ŽIVLJENJEPIS Claude - Oscar Monet se je rodil v Parizu, očetu Adolphu Monetu in materi Louise - Justine
Prikaži večRobert Hooke
Robert Hooke Robert Hooke se je 18. julija leta 1635 rodil na otoku Wight v Freshwaterju v Angliji. Njegov oče je bil duhovnik, John Hooke, ki je deloval v cerkvi Vseh svetih. Pri Robertovih 10 letih je
Prikaži večPowerPointova predstavitev
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje
Prikaži večMicrosoft Word - LIKOVNI_3.doc
likovna vzgoja SPLOŠNI razvijajo opazovanje, predstavljivost, likovno mišljenje, likovni spomin in domišljijo razvijajo interes za različne oblike likovne dejavnosti bogate in ohranjajo zmožnost za likovno
Prikaži večSpoznajmo PowerPoint 2013
Spoznajmo PowerPoint 2013 13 Nova predstavitev Besedilo v predstavitvi Besedilo, ki se pojavlja v predstavitvah lahko premaknemo kamorkoli v diapozitivu. Kadar izdelamo diapozitiv z že ustvarjenimi okvirji
Prikaži večOsnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Prikaži večMladje_5.p65
mladje TISKOVINA 5 Po{tnina pla~ana pri po{ti 1128 Ljubljana tel.: 01/426 5269 fax.: 01/426 8558 e-mail: program.mladina@mladina.movit.si Nacionalna agencija programa MLADINA MOVIT Trg Mladinskih delovnih
Prikaži večZasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.
Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja
Prikaži večOtroci v mestu.brosura
OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! Izdajatelj: Dru{tvo za zdravje srca in o`ilja Slovenije Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana T.: 01/234 75 50, F.: 01/234 75 54 E.:
Prikaži večMicrosoft Word - cinque_terre_volterra_in_pisa.doc
Pripeljali smo se v Volterro. Pomembna naselbina je bila že v neolitski dobi in kasneje etruščansko središče s svojstveno civilizacijo. Volterra je postala v 5 stol. škofova rezidenca. Svojo moč si je
Prikaži večLetni izpiti iz NAUKA O GLASBI in SOLFEGGIA na
Letni izpiti iz NAUKA O GLASBI in SOLFEGGIA na Glasbeni šoli KGBL Letni izpit je sestavljen iz pisnega dela (45 min) in ustnega dela (15 min). 1. razred NAUKA O GLASBI - dvočetrtinski, tričetrtinski taktovski
Prikaži več(Microsoft Word - Kon\350na verzija-novinarsko poro\350ilo za leto 2010_ )
KAZALO VSEBINE 1. GOSPODARNO RAVNANJE Z ODPADKI 2. KJE ZBIRAMO ODPADKE? 3. POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE PODJETJA SAUBERMACHER-KOMUNALA 4. DRUŽBENA ODGOVORNOST 5. ODPADKI, ZBRANI V LETU 2010 6. ANALIZA
Prikaži večMAGISTERIJ
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ORGANIZACIJSKI MODEL SPREMLJANJA ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV Mentor: izred. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Emil
Prikaži večZbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper november 2009 Koper Celje Škofja Loka JE SLOVENIJA PODJETNI TVU PRIJAZNO POSLOV
JE SLOVENIJA PODJETNI TVU PRIJAZNO POSLOVNO OKOLJE? Nata a Cerov ek cerovsek.natasa@gmail.com POVZETEK Glede na pregled stanja razvoja podjetni tva v izbranih evropskih dr avah sem ugotovila, da je najve
Prikaži večDrugi tir KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE
KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE ČASOVNICA MAKETA KOPER SELITEV MAKETA LJUBLJANA MAKETA LJUBLJANA, PRIPRAVLJALNA DELA, ZAKLJUČEK IZVLEČNEGA TIRA ČASOVNICA MAKETA KOPER SELITEV MAKETA LJUBLJANA
Prikaži večMicrosoft Word - P051-A doc
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P051A30111* SPOMLANSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 1 Raz~lemba neumetnostnega besedila Torek, 14. junij 2005 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo
Prikaži večCulture Programme (2007 – 2013)
USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa
Prikaži večKdo lahko prelomi špaget na dva dela
ZNANOST IN TEHNIKA POMAGATA MEDICINI Polžev vsadek, ki nam lahko povrne sluh Jerneja Vrhovec Si predstavljate, da bi se nekega jutra zbudili brez nadležnega zvoka budilke? To verjetno sploh ne bi bilo
Prikaži več01 Keramicni str_naslovka
Keramični strešniki BRAAS RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC BRAMAC SOLAR BETONSKI STREŠNIKI ORIGINALNI DODATNI ELEMENTI KERAMIČNI STREŠNIKI IZOLACIJA INTELIGENTNI STREŠNI SISTEM SERVIS Part of the MONIER GROUP
Prikaži večMicrosoft Word - P072-A doc
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno
Prikaži večMicrosoft Word - Razpis_Temsig_2020
R A Z P I S Na podlagi 10. člena Pravil tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev Komisija za glasbena in baletna tekmovanja (TEMSIG) In Zveza slovenskih glasbenih šol (ZSGŠ) razpisujeta
Prikaži večDa bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi
Prikaži večDiapozitiv 1
Glasbena pismenost in vloga knjižnice izzivi za prihodnost Joško Senčar Storitve za ciljne skupine prebivalcev Glasba in njen pomen Glasba in zvok Vpliv glasbe na ljudi odziv celotnega organizma različno
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Komunikacijske veščine Mag. Edita Krajnović, Mediade Vsebina 1. Kako naj bolj učinkovito komuniciram? 2. Na kaj se ljudje odzovejo? 3. Usta govorijo, telo pove. 4. Zakaj nekateri znajo z ljudmi in drugi
Prikaži več1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyo
1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyonu v obubožani plemiški družini in je zgodaj izgubil
Prikaži večMEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo s
MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo sta skupaj z dvema dijakoma iz Gimnazije Bežigrad in
Prikaži večKOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE
KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, 11. 11. 2017 1. in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE 1. 20 2. 17 3. 20 4. 20 Skupaj 77 Opombe: pri 1. nalogi se tabela
Prikaži več(Microsoft Word - O\212T - Koledar prireditev \(1\) \(2\))
Občina KOLEDAR PRIREDITEV 2014 / informacije JANUAR Novoletni pohod Pohod - Vinji vrh Predstavitev v Promocija Qulandiji v Novem mestu Sejem 002014 Športno turistično Novo mesto 18.02014 Turistično Predstavitev
Prikaži večSource: Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar required
Source: http://img.rtvslo.si/_up/aplaud/2013/05/11/64 991249 Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar 4.12.1907 23.8.1993 required age : od 12 do 14 let educational interest Ta lekcija
Prikaži večI
1. stran od 6 NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI GORNJA RADGONA Več informacij PETEK, 04. 09. 2015 MISLIM OKROGLO V petek, 4. septembra 2015, ob 18. uri v galeriji Doma kulture Gornja Radgona odpiramo razstavo
Prikaži večLiveActive
Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne
Prikaži večkazalo.p65
1 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Organizacijo strokovnega sre~anja je sofinanciral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zbornik URGENTNA STANJA V PSIHIATRIJI Psihiatri~na bolni{nica
Prikaži večMicrosoft Word - Document15
3.4 TEHNI NO PORO ILO 3.4.1 SPLO NO Mestna ob ina Nova Gorica je naro ila izdelavo PZI projekta za ureditev prehoda za pe ce ob vrtcu Najdihojca na Gregor i evi ulici v Novi Gorici (slika 1). Namen predvidene
Prikaži večKULTURNI DNEVNIK
KULTURNI DNEVNIK ŠOLSKO LETO 2016/2017 Že deveto leto izvedbe! Zakaj je zaživel KULTURNI DNEVNIK, kulturno izobraževalni abonma za učence OŠ? Ideja in nastanek: - leto 2007, - priprava elaborata za EPK
Prikaži večOS Podgora
Vzgoja sadik paradižnika, feferonov, paprike, jajčevcev, zelene S kmetijskim krožkom smo začeli že januarja 2010. Ker pozimi ni dela na vrtu, smo vzgajali sadike (135 kom) na okenskih policah šole. Nekaj
Prikaži večAleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin
Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja
Prikaži večOrganizacija, letnik 38 Razprava {tevilka 10, december 2005 Virtualnost v praksi spletno igralništvo Massimo Manzin Casino Portoro` d.d., Obala 75/a,
Virtualnost v praksi spletno igralništvo Massimo Manzin Casino Portoro` d.d., Obala 75/a, 6320 Portoro`, Slovenija, e-pošta: massimo.manzin@casino.si Z razvojem novih tehnologij, predvsem osebnih ra~unalnikov
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži večPredinovo obujanje pesmi, ki ne najdejo več svojega občinstva
Glasba Predinovo obujanje pesmi, ki ne najdejo več svojega občinstva Akustični koncert Zorana Predina v Drami 2. december 2013 ob 15:16 LjubljanaMMC RTV SLO Kantavtorski pristop k besedilom in glasbi,
Prikaži večSpace Invaders Opis igre: Originalna igra: Space Invaders je arkadna igra, ki so jo ustvarili leta Bila je ena izmed prvih streljaških iger, v k
Space Invaders Opis igre: Originalna igra: Space Invaders je arkadna igra, ki so jo ustvarili leta 1978. Bila je ena izmed prvih streljaških iger, v kateri je igralec vodil laserski top ali vesoljsko ladjo,
Prikaži večMicrosoft Word - Kocijancic2006
Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večUstanova - Fundacija za pomoč otrokom
UTRINKI IZ AKCIJ http://www.fzpo.org/sl/star_papir.php?id=55 (1 of 5)17.11.2005 11:10:02 http://www.fzpo.org/sl/star_papir.php?id=55 (2 of 5)17.11.2005 11:10:02 Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj Župan i eva
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večlenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina
lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina Pred začetkom uporabe kontaktnih leč Sentina vam svetujemo, da si preberete naslednja navodila. Četudi kontaktne leče uporabljate že dlje časa, je dobro
Prikaži več1. izbirni test za MMO 2018 Ljubljana, 16. december Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n 2 okraskov n različnih barv in ni nujno, da imam
1. izbirni test za MMO 018 Ljubljana, 16. december 017 1. Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n okraskov n različnih barv in ni nujno, da imamo enako število okraskov vsake barve. Dokaži, da se okraske
Prikaži večnaslov 73_1.qxd
Geografski vestnik 73-1, 2001, 73 87 Metode METODE METODA IZDELAVE RAZVOJNEGA PROGRAMA AVTOR Lojze Gosar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf Naslov: Pod gradom 21, Lukovica pri Brezovici, SI
Prikaži večNa podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/
Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16) izdaja Vlada Republike
Prikaži večSinopsis
Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
Prikaži večPraznovanja.qxd
MIRJAM GRILC PRAZNI^NE MIZE POGRINJKI IN JEDI ZALO@BA KME^KI GL AS MIRJAM GRILC PRAZNI^NE MIZE POGRINJKI IN JEDI ZALO@BA KME^KI GLAS VSEBINA ^E PRAZNIKE ZAPUSTI[, 5 PRAZNIKI ZAPUSTIJO TEBE KAKO PRIPRAVIMO
Prikaži večMicrosoft Word - lipnik16.doc
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRAGICA LIPNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA IN SPREMEMBE ORGANIZACIJE PODJETJA BANKART LJUBLJANA Ljubljana,
Prikaži večSiddharta je šest članska slovenska rockovska skupina Nastala je leta 1995 Je najuspešnejša in najbolj priljubljena glasbena skupina v Sloveniji. Poim
Siddharta je šest članska slovenska rockovska skupina Nastala je leta 1995 Je najuspešnejša in najbolj priljubljena glasbena skupina v Sloveniji. Poimenovala se je po znanem romanu nemškega pisatelja Hermana
Prikaži večRačunalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč
Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavčič Matjaž Jerman 8. februar 2006 Kazalo 1 Uvod 2 2
Prikaži večBilten 03.p65
BILTEN julij 2007, letnik 23, {tevilka 3 105 PRETOK IN UPORABA INFORMACIJ V REGISTRU RAKA NAJSTAREJ[EM ZDRAVSTVENEM REGISTRU V SLOVENIJI Tina @agar 1, Maja Primic @akelj 1, Vesna Zadnik 1 POVZETEK Register
Prikaži večMicrosoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc
Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja
Prikaži večDELOVNI LIST ZA UČENCA
ZRCALA - UVOD 1. polprepustno zrcalo 2. ploščice različnih barv ( risalni žebljički), svinčnik 3. ravnilo Na bel papir postavi polprepustno zrcalo in označi njegovo lego. Pred zrcalo postavi risalni žebljiček.
Prikaži večSKUPŠČINSKA PRILOGA Vabilo in gradivo za Skupščino PZS Tržič, 12. januar 2013, ob 11. uri
SKUPŠČINSKA PRILOGA Vabilo in gradivo za Skupščino PZS Tržič, 12. januar 2013, ob 11. uri VSEBINA Sklic Skupščine Planinske zveze Slovenije 3 Program praznovanja 120-letnice organiziranega planinstva v
Prikaži večDEDOVANJE BARVNE SLEPOTE
DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE 1. UVOD: Vsak človek ima 23 parov kromosomov, od tega 22 parov avtosomih kromosomov in en par spolnih kromosomov. Ta ne določata samo spola, temveč vsebujeta tudi gene za nekatere
Prikaži večPriloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime
Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika
Prikaži večMARIE SKŁODOWSKA CURIE ( )
MARIE SKŁODOWSKA CURIE (1867-1934) OTROŠTVO Rodila se je v Varšavi 7. 11. 1867 kot Marya Salomee Skłodowska, kot peti otrok v družini učiteljev Imela je neverjeten spomin, pri petih letih je znala brati
Prikaži večMaji Maj Miklav 8. a razred
Maji Maj Miklav 8. a razred Uvod V Srednji Ameriki pod gostim rastlinjem spijo tisočletni sen mesta propadle majevske civilizacije. Ali je mogoče da so predniki Indijancev, ki so živeli pod, šotori, zgradili
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:
Prikaži več