Evropejci so na plantaže v Ameriki vozili afriške črnske sužnje.

Transkripcija

1 Raziskujem preteklost 8: samostojni delovni zvezek 2. del rešitve 2. DEL: poglavje 4: Industrializacija Zgodnji kapitalizem 1. doba geografskih odkritij čezmorska svetovna trgovina trgovina s sužnji OPIS POJMA Obdobje, v katerem so Evropejci razširili svoje geografsko poznavanje Afrike in Azije ter Severne in Južne Amerike. Izmenjava blaga med Evropo in ameriškimi kolonijami. Evropejci so na plantaže v Ameriki vozili afriške črnske sužnje. STOLETJE stoletje stoletje 18. stoletje Svetovni gospodarski trikotnik 2.»Obvladati morje, se pravi obvladati vse sile in trgovino v Evropi, Ameriki in Afriki.«(Daniel Defoe, angleški pisatelj, 18. stoletje) Danes države ščitijo svoje trgovinske interese s carinami in različnimi trgovinskimi sporazumi. Eden izmed takih sporazumov je tudi tako imenovana CETA trgovinski sporazum med Kanado in Evropsko unijo. 3. a) Severna Amerika Evropa Afrika b) V Evropo so trgovci uvažali poceni surovine. Te so nato v Evropi predelali v končne izdelke in jih drago prodajali nazaj v Ameriko.

2 Temelji kapitalistične miselnosti 4. Kapitalist je lastnik kapitala, ki mu prinaša dobiček ali profit. Dobiček vlaga v različne dejavnosti in ga s tem povečuje. Na krepitev kapitalizma je močno vplivala čezmorska svetovna trgovina. Za 19. stoletje je bil značilen liberalni kapitalizem, ki je zagovarjal svobodno gospodarsko odločanje. Zgodnja kapitalistična proizvodnja 5. Poimenuj obliko proizvodnje, ki jo prikazuje slika. Koliko delavcev je bilo zaposlenih? Kolikšen del izdelka je izdelal delavec? Založništvo Malo. Celega. Manufaktura Veliko. Le del. 6. S tem, ko vsak kapitalist zasleduje svoj zasebni interes, tržni mehanizem deluje v dobro vseh, kot če bi celoten proces nadzirala dobronamerna»nevidna roka«. Industrijska revolucija 1. PROMET ŠIRJENJE INFORMACIJ MEDICINA RAZISKOVANJE VESOLJA Potovanje z letalom Svetovni splet Operacije s pomočjo robotov Sateliti Zakaj se je industrijska revolucija začela v Veliki Britaniji 2. Od druge polovice 18. stoletja dalje je v Evropi potekal razvoj na znanstvenem in tehničnem področju. Imenujemo ga industrijska revolucija. Z uvedbo strojev je povzročil prehod iz ročne v

3 strojno proizvodnjo. Industrijska revolucija se ni zgodila nenadoma, temveč je bila dolgotrajen proces, ki je izšel iz tehničnih dosežkov znanstvene revolucije v 18. stoletju. Začela se je v Angliji (južnem delu Velike Britanije) in se v 19. stoletju razširila po Evropi. Širjenje industrijske revolucije imenujemo industrializacija. 3. INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA INDUSTRIALIZACIJA Obdobje razvoja na znanstvenem in tehničnem področju od druge polovice 18. stoletja dalje. Širjenje industrijske revolucije. 4. Industrijska revolucija prva faza industrializacije 5. a) IZUM Čolniček na kolescih Predilni stroj Mehanske statve Parni stroj Parnik Parna lokomotiva

4 b) V tekstilni industriji. c) Parnega stroja. Vgradili so ga v parnik in parno lokomotivo in tako zelo povečali hitrost prevoza in pocenili stroške prevoza. 6. a) Industrija. Za okoli 13 %. b) Kmetijstvo. Za okoli 25 %. c) Gospodarski razvoj je bil hiter, na kar kaže porast deleža v industriji in trgovini ter padec deleža v kmetijstvu. č) Storitvene dejavnosti. Znanstveno-tehnična revolucija druga faza industrializacije 7. a) ZDA. b) Thomas Alva Edison. c) Na avtomobilske znamke PRED IZUMOM: pogovori so potekali v neposrednem medosebnem stiku, informacije so se širile počasneje. PO IZUMU: informacije so se po telefonu lahko širile veliko hitreje.

5 Posledice industrijske revolucije 1. Sodobna mesta so velika, v njih se nahajajo številne stolpnice, so središča poslovnega in finančnega dogajanja, v njih živi veliko ljudi Gospodarski napredek in nove gospodarske sile 2. NEMČIJA VELIKA BRITANIJA FRANCIJA ZDA RUSIJA ? 15? a) ZDA, Velika Britanija in Nemško cesarstvo. c) Industrijsko razvite države so imele premoč nad ostalimi državami, saj so bile bogatejše in zato tudi vojaško močnejše. 3. a) NAJGOSTEJŠE GOSTO SKORAJ NE OBSTAJA Velika Britanija srednja Evropa južna, vzhodna in severna Evropa b) Bolj ko je železniško omrežje razvejano, bolj je območje gospodarsko razvito. c) Z železnico so se potovalni časi zelo skrajšali. Surovine so postale dostopnejše. To je spodbudilo tudi trgovino in potrošnjo. č)

6 Nastanek industrijskih mest 4. MESTO V ČASU INDUSTRIJSKE REVOLUCIJE V mestih je nastalo veliko tovarn. Iz dimnikov se je kadilo, zato so bila mesta zelo onesnažena. Stanovanja so se nahajala v bližini tovarn. MESTO OB KONCU 19. STOLETJA Mesta so modernizirali in uredili. Zgradili so nove stavbe, uredili parke, zasadili drevesa 5. a) 1. ceste so umazane in polne odpadkov; 2. nad cestami so gospodinje sušile perilo; 3. trgovalo se je kar na cestah; 4. tudi stanovanjske hiše so bile zelo umazane. b)»ceste navadno niso tlakovane, so / / umazane, polne rastlinskih in živalskih odpadkov, brez odtočnih jarkov in ponikovalnic, zato pa s stoječimi in neblago dišečimi mlakužami. / / Ceste se poleg tega uporabljajo za sušilni prostor: počez od hiše do hiše napno vrvi in obešajo nanje mokro perilo / /. Na cestah trgujejo; košare z zelenjavo in sadjem, seveda samo slabim in komaj užitnim, še bolj zožujejo prehod in od njih, kakor tudi iz mesnic, se širi grozen smrad. Hiše so obljudene in prav gor do podstrešja umazane od znotraj ter take, da bi nihče ne želel v njih stanovati / /.«(Vir: Friedrich Engels, Položaj delavskega razreda v Angliji, 1845) Spremenilo se je vsakdanje življenje ljudi 6. a) Delo je bilo zelo natančno časovno načrtovano. Kazni za zamudo in škodo so bile visoke. Delavci med seboj niso smeli govoriti. b) Prepovedano je bilo zapustiti delovni prostor brez dovoljenja vodje. Kazen za to je znašala 3 šilinge. Prepovedan je bil tudi pogovor s sodelavci kazen za ta prekršek je znašala 6 šilingov. c) Pravila so izjemno stroga. Lastnik tovarne je želel iz zaposlenih potegniti čim več. Želel je, da bi trdo delali ves čas, ki so ga preživeli v službi. 7.

7 MEŠČANSTVO Najbogatejši sloj meščanov so bili lastniki tovarn, rudnikov in so bili zelo bogati. Živeli so v velikih vilah. Srednji sloj meščanstva je bil še vedno precej izobražen, živeli pa so nekoliko skromneje. Srednji sloj so predstavljali trgovci, učitelji, inženirji Nižji meščanski sloj je živel skromno. Po poklicu so bili mali trgovci, nižji uradniki DELAVSTVO Delavstvo je bilo zaposleno v tovarnah, kjer so bili zelo težki pogoji za delo. Med delavci so bile pogoste bolezni in poškodbe. Zaposlene so bile tudi ženske in otroci. Živeli so v majhnih, prenatrpanih in umazanih stanovanjih. 8. POZITIVNE POSLEDICE NEGATIVNE POSLEDICE Gospodarska nove gospodarske sile nemčija, zda prepad med razvitimi in nerazvitimi razvitost držav Tekmovanje med državami večja produktivnost, cenejši izdelki nadvlada nad šibkejšimi, velika vojna Kapital širjenje tovarn, rast bank vse podrejeno zaslužku Promet hitrejše in cenejše potovanje in prevoz propad prevozništva blaga Naraščanje mest možnost za zaposlitev spremenjena podoba pokrajine; onesnaženost, širjenje bolezni Način življenja ljudi višji življenjski standard, naraščanje bolezni, celodnevno delo v tovarnah števila prebivalcev Novi družbeni razredi naraščanje meščanstva revščina in izkoriščanje delavcev Industrijska revolucija v slovenskih deželah 1. Vir govori o ustanovitvi znanega podjetja, kjer izdelujejo bombone, Šumi. Sprva so začeli kot slaščičarska delavnica, kasneje pa je podjetje zraslo v tovarno bombonov. Industrializacija v slovenskih deželah 2. a) in b)

8 c) Železarne so se nahajale na Gorenjskem, Štajerskem in Primorskem; v večjih industrijskih središčih. č) Ajdovščina, Tržič, Litija in Prebold. d) Od bližine naravnih surovin in vode. e) Na reki Dravi. 3. POZITIVNE POSLEDICE Živahnejši promet in trgovina, novi poklici, nova industrijska središča, hitrejša povezava notranjosti s pristanišči. NEGATIVNE POSLEDICE Propadanje krajev, oddaljenih od železnice, propad furmanstva in splavarstva, uničenje domače obrti. Družbene spremembe 4. BOGATO MEŠČANSTVO DELAVSTVO KMETJE Prirejali so plese in druge zabave ter hodili v gledališče Živeli so v majhnih stanovanjih, v enem stanovanju je živelo več družin. Kmetije so bile majhne, selili so se v mesta ali tujino. Slovenski znanstveniki

9 5. Znanstvenik Področje delovanja Pomembno odkritje/izum Anton Codelli elektrotehnika, radiotehnika vžigalni sistem za eksplozije motorjev, zrakoplov, hladilnik, poskusi z radiotehniko in televizijo Janez Puh (Puch) mehanika, avtomobilizem izum za nastavljanje eksplozijskega vžiga, patent sistema za oljenje motorja, motorno kolo, avtomobil Edvard Rusjan letalstvo prvo motorno letalo (EDA I) 1908, več poletov z motornim dvokrilcem Fritz Pregl kemija izboljšanje postopka kvantitativne mikroanalize Jožef Stefan fizika: termodinamika, elektrodinamika zakon o toplotnem sevanju Inštitut Jožef Stefan se ukvarja z zbiranjem, ustvarjanjem in širjenjem naravoslovnega in tehniškega znanja. Selitve Evropejcev 1. a) Vojne v jugozahodni Aziji in»pomlad narodov«v severni Afriki. b) Ker tam iščejo svoje priložnosti za delo in zaslužek. Zakaj so Evropejci odšli v svet 2. a)

10 b) Pretežno iz držav južne Evrope. c) Kitajci in Japonci. 3.»Tukaj izbirajo delavce kot živali na tržnici v stari domovini, ali kot jih izbirajo za vojsko dokler so močni in zdravi; tako delajo z ljudmi. Res pa je, da če je nekdo močan, mlad, zdrav in marljiv, lahko zasluži tudi 100 rubljev na mesec, toda mora znati govoriti ameriško. / / Toda če ima nekdo željo in si lahko to privošči, ga ne sme biti strah priti v Ameriko. Toda biti mora močan in poln energije, in živeti mora v dobri soseski ter imeti dober naslov in prijatelje / /. Amerika je najbogatejša država, toda vse njeno bogastvo je v zemlji; zato je delo tako težko / /. Toda vsakdo lahko pride sem brez obotavljanja in lahko zasluži groš [denar] veliko hitreje kot v domovini / /.«(poljski izseljenec Julian Kszseszowski v pismu prijatelju,1891) Posledice množičnega izseljevanja Evropejcev 4. Mesta so bila polna prometa, ulice so bile hrupne. Ljudje so hiteli po opravkih. Bili so odprti za priseljence drugih narodnosti in niso zatirali njihove kulture. Izseljevali so se tudi prebivalci slovenskih dežel 5. a) Doma niso imeli možnosti uresničiti svojih pričakovanj. b) Izseljevali so se pretežno mladi. c) Pričakovanja so bila velika. 6.

11 Prve kapitalistične velesile Svetovni kolonialni imperiji in imperializem 1. a) Da so prva in najboljša rasa na svetu. b) Da izkoristijo vsako priložnost za pridobitev več ozemlja. c) Imperializem. č) Takšno mnenje je po nekod še prisotno, vendar ni več tako očitno. 2.»Vse do leta 1800 so velikost ozemlja, neprehodni teren in smrtne bolezni preprečevali Evropejcem, da bi raziskovali afriško notranjost. V 19. stoletju pa je napredek kartografije omogočil natančnejšo orientacijo. Odkritja v medicini so pomagala zaščititi Evropejce pred boleznimi. Še posebej je bilo pomembno odkritje kinina, zdravila proti malariji. Evropejci so se opremili z modernimi puškami. Telegraf je omogočil hiter prenos informacij. Parniki so pluli po afriških rekah. Z železnico pa je bilo mogoče hitro prepeljati opremo.«(povzeto po: World History: Great Civilizations, National Geographic Learning, Washington, 2016) 3. Za Evropejce so bili zanimivi diamanti, zlato, baker in druge kovine ter površine, namenjene plantažni obdelavi. 4. a) Kanada, Britansko-egiptovski Sudan, kolonije v zahodni in južni Afriki, Indija in del Indokine, Avstralija. b) V severni in južni Ameriki ter v Avstraliji. c) Kanada. č) Francoska zahodna Afrika, Madagaskar ter Indokina. d) Velika Britanija, Francija in Nizozemska. e)

12 Kakšne so bile posledice imperializma 5. Ukinitev neodvisnih afriških in azijskih držav. Odvzem zemlje staroselskim ljudstvom, izkoriščanje naravnih bogastev. Izkoriščanje cenene delavne sile v rudnikih in na plantažah. Gradnja železniških povezav in gospodarski razvoj kolonij. Izgradnja šol, bolnišnic in telefonskih povezav. Vsiljevanje evropske kulture in jezikov. Prekinitev vojn med staroselskimi plemeni. Širjenje različnih evropskih bolezni. Onemogočen razvoj domače proizvodnje zaradi nadvlade evropskega blaga. Več je bilo negativnih posledic. Vsiljevanje evropske kulture in jezikov. N N N P P N P N N ZDA in Japonska sta postali novi gospodarski sili 6. Obe državi sta konec 19. stoletja postali moderni industrijski državi. Gradili so tovarne, razvijali prometno omrežje, spodbujali izobraževanje 7.

13 Izumi, ki so spremenili življenje ljudi Revolucija v prometu in komunikacijah 1. a) Na kočijo. b) Po vgrajenem motorju / Peljal se je sam, ni potreboval konja za vleko. c) Potovalni časi so se zelo skrajšali. Dobrine so postale dostopnejše. č) Če se avto pelje 100 km/h, prevozi 106 km v dobri uri. Povprečen avtomobil danes ima okoli 100 konjskih moči. 2. Industrializacija je temeljito spremenila promet in širjenje informacij. Parni stroj so uporabili tudi v prometu. Parniki so potovali hitreje kot jadrnice. Železnica pa je zelo hitro dobila vodilno vlogo v prometu tedanjega časa. Avtomobil, izum znanstveno-tehnične revolucije, je bil vse do druge svetovne vojne predvsem razkošje bogatih. Ameriški izumitelj Henry Ford je leta 1903 odprl prvo avtomobilsko tovarno z množično proizvodnjo s tekočim trakom, kar je pocenilo proizvodnjo. Fordov avtomobil model T je postal dostopen širokim množicam. Na začetku 20. stoletja se je začela tudi doba letalstva. Bratoma Wright v ZDA se je leta 1903 posrečil prvi krmiljeni polet z motornim letalom na svetu. Francoski inženir Louis Blériot pa je leta 1909 prvi preletel Rokavski preliv (kar je trajalo 43 minut). Poleg prevoznih sredstev so k napredku v komunikacijah pripomogli tudi izumi telegrafa, telefona in radia. Omogočili so hitrejše povezovanje sveta in potovanja ter tako spremenili vsakdanje življenje ljudi. Cenejši in hitrejši transport je spodbudil razvoj gospodarstva.

14 Razvoj v zdravstvu 3. O cepivu proti steklini. Razvoj naravoslovnih in družboslovnih znanosti 4. a) Največ znanstvenikov je delovalo v Veliki Britaniji. b) Biologija, botanika, kemija, fizika. c) Kemija in fizika. č) V času druge faze industrializacije je največ znanstvenikov prihajalo iz ZDA, izumljali pa so predvsem naprave, ki so lajšale življenje in delo ljudi. Na področju napredka naravoslovne znanosti je največ znanstvenikov prihajalo iz Anglije, delovali pa so predvsem na področju kemije in fizike. d) Faraday enota farad: enota za kapacitivnost, F=(A*s)/V; Hertz enota: herc: enota za frekvenco; Joule enota: džul ali joule: enota za delo in energijo, J=(kg*m 2 )/s 2. Življenje ljudi v 19. stoletju Položaj delavcev in delavsko vprašanje 1. Dolg delavnik, izguba dela ob poškodbi ali bolezni, nepreskrbljenost v starosti. 2. a)»namen delovanja te družbe je, da omogoča podporo svojim članom v primerih bolezni, nesreče, starosti ali smrti v družini (smrt člana ali njegove žene), ob selitvi, izgubi premoženja zaradi požara ali poplave. Družba nudi podporo tudi v primerih brezposelnosti. Člani plačujejo 1 šiling in 3 penije na četrtletje.«(zahteve sindikatov tekstilnih delavcev v Veliki Britaniji, 1867) b) Pobirali so članarino. c) Zavod RS za zaposlovanje. Otroško delo 3. V prvi polovici 19. stoletja so otroci delavcev, da so pomagali družini preživeti, delali. Zaradi majhne postave so bili primerni za delo v tovarnah (na primer tekstilnih, kjer so pobirali niti med stroji), pri čiščenju dimnikov, v rudnikih. Plačani so bili veliko manj kakor odrasli delavci. Težke delovne razmere ter slaba in nezadostna prehrana so povzročale bolezni, telesne okvare in visoko umrljivost otrok. Vlade so postopoma omejevale otroško delo, dokler ni bilo sredi 19. stoletja prepovedano. 4.

15 Plače so bile slabe, družine pa so imele veliko otrok. Da je družina zaslužila dovolj za stanovanje, hrano in obleko, so morali delati vsi družinski člani. Družine v 19. stoletju 5. OČE MATI OTROCI Meščanski sloj Glava družine. Vodi gospodinjstvo in nadzoruje služkinje. Stroga vzgoja in izobraževanje. Delavski sloj Delo v tovarni. Delo v tovarni. Delo v tovarni. Kmečki sloj Glava družine; opravlja fizično napornejša dela. Vodi gospodinjstvo. Delo na kmetiji po zmožnostih. Danes Hodi v službo, v prostem času se druži z družino. Hodi v službo, v prostem času se druži z družino. Hodijo v šolo. Boj za enakopravnost žensk 6. a) PONOVIMO: INDUSTRIALIZACIJA: Evropa in svet v 19. stoletju KAPITALIZEM je gospodarski sistem, ki se je oblikoval v 18. in 19. stoletju v zahodni Evropi. Svetovni gospodarski trikotnik: Prve oblike kapitalistične proizvodnje čezmorska svetovna trgovina, ki a) založništvo je povezovala Evropo, Afriko in Ameriko. b) manufakture

16 Začetek (čas in prostor) Najpomembnejši izumi Posledice INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA Druga polovica 18. stoletja; Anglija. Čolniček na kolescih, predilni stroj, mehanske statve, parni stroj, parnik, parna lokomotiva. Povečana hitrost proizvodnje, vedno več tovarn, večanje delavskega sloja, nove gospodarske sile, rast prometa, nastanek industrijskih mest ZNANSTVENO-TEHNIČNA REVOLUCIJA Druga polovica 19. stoletja; industrijsko najrazvitejše države. Telegraf, šivalni stroj, telefon, žarnica, gramofon, radio, bencinski motor, filmska kamera, motorno letalo, avtomobil. Številni izumi, ki so olajšali vsakdanje življenje ljudi. Južna železnica Značilnosti Slovenski izumitelji Obdobja selitev ; INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA V SLOVENSKIH DEŽELAH Zgrajena sredi 19. stoletja; povezuje Dunaj in Trst; pripomogla k živahnejši trgovini in prometu ter ponujala nove možnosti za zaposlitev; nova industrijska središča. Pomanjkanje domačega kapitala, vnos tujega kapitala, pojav bank, železniška proga Dunaj-Trst, posojilnice, kmečke zadruge Anton Codelli, Janez Puh, Edvard Rusjan, Fritz Pregl, Jožef Stefan. SELITVE EVROPEJCEV Cilj migrantov ZDA, Kanada 1870 prva svetovna vojna ZDA, Kanada, Južna Amerika, Avstralija POSLEDICE SELITEV Evropeizacija ZDA, Južne Amerike, Avstralije ; povezovanje sveta; gospodarska rast držav priseljevanja K A P I T A L I Z E M P A R N I S T R O J E D V A R D R U S J A N M A N U F A K T U R E P O S O J I L N I C E K A P I T A L T R S T K A P I T A L I S T I N D U S T R I J A L I Z A C I J A J A M E S W A T T E L E K T R I K A J U Ž N A Ž E L E Z N I C A P A R N I K H E N R Y F O R D T H O M A S A L V A E D I S O N Z A L O Ž N I Š T V O P R O L E T A R I A T

17 J A N E Z P U H D E L N I C E D I N A M I T B U R Ž O A Z I J A N A F T A 2. DEL: poglavje 5: Vzpon meščanstva Evropa in dunajski kongres 1. a) Avstrija, Prusija, Rusija in Velika Britanija. b) Odpeljali so ga na otok Sveta Helena. c) V času vladanja je bil prikazan kot močan vojskovodja, na sliki z otoka Svete Helene pa je prikazan kot povsem običajen meščan. Dunajski kongres 2. Na Dunaju so se leta 1815 sestali predstavniki velikih evropskih sil. Z obnovo starega reda so želeli vzpostaviti trajen mir in red v Evropi. Dunajski kongres je vzpostavil tudi načelo ravnotežja med evropskimi silami. 3. Navdušeni: plemstvo, saj so si nazaj pridobili privilegije, ki jih je francoska revolucija ukinila. Razočarani: meščani, saj so izgubili velik del pravic in so bili ponovno v slabšem položaju kot plemstvo. Ozemeljske spremembe 4. a) AVSTRIJSKO CESARSTVO KRALJEVINA PRUSIJA RUSKO CARSTVO VELIKA BRITANIJA Avstrija je dobila ozemlje Ilirskih provinc, dele severne Italije (Benečijo, Lombardijo) in del Poljske. Na Zahodu: dobila Porenje, Vestfalijo; na jugu: del Saške in Vestfalijo; na vzhodu: del Poljske. Dobilo del Poljske. Na celini ni pridobila novih ozemelj. Ohranila je nekatera ozemlja, ki jih je pridobila v vojnah z Napoleonom, na primer Malto. b) Kraljevina Prusija, Kraljevina Bavarska, Kraljevina Würtemberg. c) Papeška država. č) Poljska. 5.

18 Da, saj je pridobila veliko novega ozemlja in ponoven dostop do morja. Sveta aliansa 6.»Metternichovo politično prepričanje je izviralo iz časov pred francosko revolucijo. Bojeval se je proti vsem ustavnim in narodnim gibanjem. V notranji politiki se je zatekal k represiji in proti vsem demokratičnim pobudam nastopal s cenzuro, policijo in ovajanjem.«(vir: Spremenili so svet, Ljubljana, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005) Revolucija a) Francoska revolucija. b) V Franciji razglasijo republiko, odprava privilegijev plemstva in duhovščine, odprava fevdalizma, Deklaracija o pravicah človeka in državljana. Pot v revolucijo 2. a), b) in c) Ohranitev absolutizma Delitev oblasti Solidarnost Privilegij plemstva Svoboda posameznika Kapitalistična proizvodnja Pravice žensk KONZERVATIVIZEM X X LIBERALIZEM X X X SOCIALIZEM X X 3. a) Proti kralju/plemstvu. b) Z vojsko, ki je z ulic pregnala protestnike. c) Avtor je imel v mislih obdobje, ko je v Franciji vladal Napoleon. Mnogi protestniki so si želeli, da bi se ponovno vzpostavil tak družbeni red, kot je bil v času njegove vladavine, ko sta plemstvo in duhovščina izgubila privilegije. Revolucionarna pomlad a) in b) DRŽAVA/DEŽELA ZAHTEVE UPORNIKOV MEŠČANSKA POMLAD REVOLUCIJA NARODOV X Francija Ogrska X X Češka X X

19 Dunaj/Avstrija X Severna Italija X X Srednja Italija X X Nemške dežele X X 5. a) Oborožene upore demonstrantov na ulicah. b) Oblast se je na revolucijo odzvala z vojsko. Poraz revolucije Leta 1848 so se upirali predvsem meščani, ki so zahtevali svoje pravice, ki so jih pridobili med francosko revolucijo. Meščanstvo je s tem nakazalo, da bo prej ali slej prišlo na oblast, kar se je tudi zgodilo. Revolucija 1848 in Slovenci 1. Izobraženci so poudarjali pomen slovenskega jezika; poudarjali so tudi pomen slovenske kulture; nastala so prva dela, napisana v slovenskem jeziku in namenjena šolski uporabi. Marčna revolucija v Avstrijskem cesarstvu

20 2. Ker so se posamezni narodi uprli nadvladi Nemcev in so zahtevali enakopravnost. 3. a)»mi, Ferdinand Pervi, ustavni cesar Avstrijanski, kralj Ogerski in Češki, / /; Smo po naklepu Svojih ministrov soglasno z ustavnim zborom sklenili in ukažemo kakor sledi: Pervič. Podložtvo in zaveza med gruntnimi gosposkimi in podložnimi se z vsimi postavami, ki to zavezo zadevajo, nehajo. Drugič. Grunt ali zemljiše je vsih dolžnost odvezan; vsi razločki med gosposkimi in kmečkimi zemljiši imajo nehati. Tretjič. Vse dolžnosti, dela in davki vsake baže, ktere iz podložtva izvirajo in podložno zemljiše zadevajo, odsihmal nehajo; / /.«(Kmetijske in rokodelske novice, 13. septembra 1848) b) Kmetje niso preveč sledili politiki, niti je niso razumeli. Krepitev slovenske narodne zavesti pred revolucijo 4. KONSERVATIVNI TABOR LIBERALNO-DEMOKRATIČNI TABOR Predstave o družbi Zavračali so liberalizem. Zavzemali so se za liberalne svoboščine. Podporniki Kmetje in mali obrtniki. Izobraženci. Kako so videli rešitev slovenskega narodnega položaja? V sodelovanju z oblastjo. Zagovarjali so konkretnejše spremembe glede položaja Slovencev. 5. Prijatlji! odrodile so trte vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srce razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! Komú narpred veselo zdravljico, bratje! čmo zapét'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblast in z njo čast, ko préd, spet naša boste last! Bog žívi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinóv zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! Mladenči, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmŕti Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí vsak, kar nas dobrih je ljudi!

21 njih roké si spone, ki jih še težé! strup; ker zdaj vas kakor nas, jo sŕčno bránit kliče čas!»v sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom «;»naj sinóv zarod nov iz vas bo strah sovražnikov!«;» ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!«. Revolucija 1848 na Slovenskem 6. a) Kmetje so načrtovali napade na posesti plemičev. b)»z žalostjo svojim bralcem poročamo o dejanju najskrajnejšega, najbolj škandaloznega vandalizma, ki ga je predvčerajšnjim, v torek, 21. tega meseca, na 2 uri od Ljubljane oddaljenem lepem posestvu Sonegg, ki pripada grofu Auerspergu, povzročila kmečka jeza in surovost. O vnaprej pripravljenem načrtu o opustošenju gradu so se prebivalci bližnjih krajev (Iga, Tomišlja, Studenca) brez dvoma med seboj dogovorili že nekaj dni prej, tako na skrivaj, da tega prebivalci gradu niso niti malo zaslutili. Zvečer 21. marca, po osmi uri, so pridrvele trume kmetov s sekirami in drugim uničevalskim orodjem, na silo z velikim hrupom odprli grajska vrata in v trenutku se je celotno grajsko dvorišče napolnilo s kmečko sodrgo.«(laibacher Zeitung, 24. marca 1848) 7.»1. Da politiško razkrojeni narod Slovencov na Kranjskim, Štajerskim, Primorskim in Koroškim kakor eden narod, se tudi v eno kraljestvo z imenom»slovenija«sklene, in da ima za-se svoj zbor./ / 2. Da ima Slovenski jezik v tem Slovenskim Kraljestvu popolnoma tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških, in laški v laških deželah, da tedaj Slovenski jezik v šole in kanclije [pisarne] vpeljemo, kadar hočemo, in kakor hočemo.«(kaj bodemo Slovenci cesarja prosili?, 1848) Program Zedinjena Slovenija je le delno uresničen. Del Slovencev še vedno živi izven meja Slovenije. Politične spremembe v Evropi v drugi polovici 19. stoletja 1. a) Severni del Italije je veliko bolj gospodarsko razvit kot južni del. b) Severni. c) Španija, Švedska, Norveška Krepitev narodnega gibanja 2. a) Med narodi, ki niso imeli svojih držav. b) Niso bile naklonjene takemu mnenju in so ga zatirale. c) Ne. Mnogi narodi še danes nimajo svoje države (npr. Baski, ki živijo v Španiji in Franciji).

22 Uspehi narodnih gibanj 3. a) Avstrijskemu cesarstvu. b) V Papeški državi. c) 4. Malonemški program: pod vodstvom Prusije naj bi se združili vsi Nemci, toda brez avstrijske (habsburške) monarhije. Velikonemški program: pod vodstvom Avstrije naj bi se združile vse nemške dežele. 5. a) Bismarck ni bil naklonjen liberalnim idejam, njegov nastop v parlamentu je bil zelo strog. b) Bismarck je stal za svojimi načeli in idejami ter jih je hotel uresničiti ne glede na vse. c) Da, saj je bil zelo odločen. Avstro-Ogrska in dualizem Narodna gibanja v Ruskem carstvu in Osmanskem cesarstvu 6. a)

23 b) Svoj državni zbor v Budimpešti. c) in č) d) Ogrski. e) Avstrijski. 7. USPEŠNA NACIONALNA GIBANJA Italijansko, nemško, madžarsko, grško, bolgarsko, romunsko, srbsko, črnogorsko. NEUSPEŠNA NACIONALNA GIBANJA Češko, slovaško, poljsko, hrvaško, slovensko.

24 Na podlagi tega, ali je narod dobil neodvisnost ali ne. Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja 1. a) Da lahko volijo vsi polnoletni državljani ter da vsak glas šteje enako. b) Tako, da ponudi vsem enake možnosti za uspeh. c) Ker je temeljni dokument države. Širjenje volilne pravice 2. Vir govori o naraščajoči moči meščanstva in njihovih prizadevanjih, da bi dobili vpliv na odločanje v državi. Plemstvo, ki je odločalo v državi, se ni bilo pripravljeno odreči svoji oblasti. 3. Prva polovica 19. stoletja Druga polovica 19. stoletja Začetek 20. stoletja PLEMSTVO MEŠČANSTVO IN DELAVCI VSI POLNOLETNI MOŠKI DRŽAVLJANI Ženske na začetku 20. stoletja še vedno niso imele volilne pravice. Politične stranke 4. Za evropske države je bil v drugi polovici 19. stoletja značilen boj za oblast med konservativnimi in liberalnimi strankami. Zaradi industrializacije je naraslo število delavcev, ki so se pridružili boju za pravice in ustanovili svoje socialdemokratske stranke. Ob koncu 19. stoletja je v vseh razvitih evropskih državah meščanstvo že imelo politično moč, zato lahko zaključimo, da je 19. stoletje zaznamoval vzpon meščanstva. Gibanje za žensko enakopravnost 5. Avtorju karikature se je pogled na zahteve po ženski enakopravnosti zdel smešen. Težko si je predstavljal, da bi moški doma skrbel za gospodinjstvo, medtem ko bi ženske odločale na sodiščih ter posedale v pivnicah. 6.

25 Votes for women glasovi za ženske. Ženske so na protestih zahtevale volilno pravico. Raznolikost političnih ureditev v drugi polovici 19. stoletja 1. a) Demokratična republika, parlamentarna kraljevina, monarhija, komunistična republika b) Ustava Republike Slovenije pravi: 1. člen Slovenija je demokratična republika. 2. člen Slovenija je pravna in socialna država. 3. člen Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. c) Ustava Republike Slovenije pravi: 1. člen Slovenija je demokratična republika. 2. člen Slovenija je pravna in socialna država. 3. člen Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Evropa 2. Kdo je vodil državo? Kakšna je bila moč parlamenta? Ali so obstajale stranke? Kateri sloji so krepili svojo politično moč? VELIKA BRITANIJA FRANCIJA NEMŠKO CESARSTVO Kraljica, ki je bila Do leta 1875 Kralj, ki je bil odgovorna cesar, nato vlada. odgovoren parlamentu. parlamentu. Politična moč je bila v rokah parlamenta. Da konservativna in liberalna. Meščani in delavci. Velika, saj je odstavil cesarja in razglasil republiko. Da konservativna in liberalna. Meščani in delavci. Velika Bismarck je imel v nemškem cesarstvu pomembno mesto. Da konservativna, liberalna in socialistična. Meščani in delavci. RUSIJA Car. Ga ni bilo. Ne. Plemstvo in visoka duhovščina. Združene države Amerike

26 4. Na jugu ZDA je bilo veliko plantaž, kjer so delali sužnji. Ker sužnji niso dobivali plače, so imeli posestniki velike dobičke. Spremembe na Daljnem vzhodu 5. PODOBNOSTI Zaprtost do 19. stoletja, reforme, nacionalizem. RAZLIKE Japonska uspešnejše reforme, Japonska ostane industrijska in vojaška sila, Kitajska nadzor nad gospodarstvom dobijo tujci. Slovensko narodno gibanje v drugi polovici 19. stoletja 1. a) Na kulturnem področju. b) Prvi slovenski politični program. c) 1. Uvedba slovenskega jezika v šole in urade; 2. združitev vseh Slovencev v eno upravno enoto; 3. slovenska upravna enota bi bila del avstrijskega cesarstva. č) Ne. Čitalnice in tabori 2. V kakšnem okolju so bile/bili organizirane/ organizirani? Ali je bilo delovanje kulturno ali politično? V kateri deželi jih je bilo organiziranih največ? Pri odgovoru si pomagaj z zemljevidom. ČITALNICE Nastajale so v mestih in večjih trgih. Kulturno. Na Štajerskem. TABORI Potekali so na prostem, na podeželju. Politično. Na Štajerskem. 3. Taborov se je udeleževalo veliko več ljudi, bili so tudi bolj politično obarvani in zato nevarnejši za širjenje nezadovoljstva z oblastjo na Dunaju. Prve slovenske politične stranke 4. a) ŽIVLJENJE V SKLADU S KATOLIŠKO VERO DELAVCI LIBERALIZEM

27 ZA KAPITALISTIČEN GOSPODARSKI RAZVOJ KMETJE SINDIKATI ZA BOLJŠI POLOŽAJ DELAVCEV PODJETNIKI KREKOVE ZADRUGE b) in c) KATOLIŠKI TABOR Voditelji: Karel Klun, Fran Šuklje, Janez E. Krek, Ivan Šušteršič Najprej ustanovljeno Katoliško politično društvo (1890); leta 1895 je bila ustanovljena Katoliška narodna stranka, preimenovana v Slovensko ljudsko stranko (SLS). Od volitev leta 1907 do druge svetovne vojne je bila najmočnejša stranka na Slovenskem. Volivci: kmetje, delavci in nižji uradniki; močno vlogo so imeli duhovniki. SLS se je zavzemala za: uskladitev vseh področij življenja z načeli katoliške vere, pomembnejšo vlogo cerkve v družbi, avtonomijo in enakopravnost Slovencev z drugimi narodi v monarhiji, splošno in enako volilno pravico, reševanje stisk malega kmeta, delavcev in malih obrtnikov. SLS je ustanavljala posojilnice in hranilnice na podeželju za pomoč kmetom ter krščanskosocialne strokovne organizacije za pomoč delavcem. LIBERALNI TABOR Voditelji: Ivan Tavčar, Ivan Hribar Najprej je bilo ustanovljeno liberalno Slovensko društvo (1891); leta 1894 je bila ustanovljena Narodna stranka, preimenovana v Narodno napredno stranko (NNS). Volivci: meščani, podjetniki in veliki vaški posestniki. NNS se je zavzemala za: gospodarski liberalizem (kapitalistični razvoj), politični liberalizem, avtonomijo in enakopravnost Slovencev z drugimi narodi v monarhiji, uvedbo splošne, toda neenake volilne pravice, omejeno vlogo cerkve v družbi. DELAVSKI TABOR Voditelj: Etbin Kristan Osrednja stranka je bila Jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS), ustanovljena leta Glasove na volitvah je prvič dobila leta 1907 z uvedbo splošne in enake volilne pravice. Volivci: delavci in nekateri izobraženci. JSDS se je zavzemala za: pravice in boljši položaj delavcev, splošno in enako volilno pravico, zrušitev kapitalizma, povezavo delavcev v vseh južnoslovanskih deželah v Avstro-Ogrski, ustanavljanje sindikatov in delavskih zadrug. Katoliški tabor je imel deloma iste cilje kot liberalni in delavski tabor, medtem ko liberalni in delavski tabor nista imela istih ciljev. d)ne. Za pravice delavcev se je borila z ustanavljanjem sindikatov in delavskih zadrug. Položaj Slovencev ob prelomu 19. stoletja 5.

28 S širjenjem parlamentarne demokracije so Slovenci v Avstro-Ogrski dobili več možnosti za uveljavitev svojih narodnih pravic. Uspehi so se pokazali na več področjih: slovenščina se je širila v šole ter urade, vse več je bilo slovenskih uradnikov, uveljavili so se slovenski poslanci in stranke, okrepil se je slovenski kapital, s katerim so Slovenci postajali lastniki pomembnih gospodarskih obratov. Slovenci so bili na prelomu stoletja politično in kulturno razvit narod. Uspehi Slovencev so pri Nemcih, ki so do tedaj prevladovali v politiki in gospodarstvu slovenskih dežel, povzročili občutek ogroženosti. Ustanavljali so svoje organizacije in z njimi pospeševali germanizacijo, ponemčevanje slovenskih dežel. Germanizacija je bila najmočnejša na Koroškem in Štajerskem. Na zahodu je bil velik pritisk Italijanov. Slovenci so se pritisku Italijanov lažje upirali, saj je bila zaradi močnega slovenskega meščanstva v Trstu kulturna in politična dejavnost Slovencev zelo razvita. Močan je bil tudi pritisk Madžarov nad Slovenci v Prekmurju in Porabju. Slovencem so v boju proti madžarizaciji pomagali slovenski duhovniki. K uspehom slovenskega naroda na prelomu 19. stoletja so veliko prispevale šole in učinkovit izobraževalni sistem. Z njim so mnogi Slovenci dobili možnosti za boljši poklic (na primer biti zdravnik, odvetnik, učitelj ) in možnost napredovanja na socialni (premoženjski) lestvici v družbi. Izobraženi Slovenci so bili jedro nastajajočega zavednega slovenskega meščanstva. Dvig izobraženosti med Slovenci je vplival na kulturni in znanstveni napredek na Slovenskem. 6. a) in b) c) Na Kranjskem. Jugoslovanska ideja 7.

29 Pretežna masa slovenskega ljudstva je cesarju zvesta in stremi za veliko, mogočno monarhijo pod žezlom habsburške dinastije. Združitev jugoslovanskih dežel in pokrajin v tretje državnopravno telo v okviru monarhije je dinastična potreba Jugoslovani menijo, da je končni smoter njihovega narodno-političnega stremljenja popolna narodna združitev vseh Jugoslovanov, ne glede na različnost imen, vere, pisave in dialektov ali jezikov Kakšno prihodnost glede povezovanja jugoslovanskih narodov predvideva pisni vir? Združitev južnih Slovanov v tretjo avtonomno enoto znotraj Avstro-Ogrske. Popolna združitev vseh južnih Slovanov. Poimenuj program, ki ga predstavlja pisni vir. Trializem. Neoilirsko gibanje. Umetnost v 19. stoletju Umetnostni slogi 19. stoletja 1. a) in b) a) Romantika. b) Romantični umetniki so med drugim upodabljali hrepenenje človeka po svobodi. Umikali so se v domišljijo. S svojimi deli so krepili nacionalna čustva. a) Realizem. b) Umetniki so posnemali realni svet. Prikazovali so življenje delavcev. a) Impresionizem.

30 b) Slike so poudarjale trenutek. Umetniki so skušali ujeti vtise, ki so jih v nekem trenutku vznemirili. Navdih so iskali v prizorih iz vsakdanjega življenja in narave. Modernizacija mest in arhitektura 2. Posnemanje naravnih oblik, predvsem živalskih in rastlinskih, uporaba motivov klasičnih, srednjeveških ali starinskih obrti, sklicevanje na mitologijo in legende, uporaba napisov in drugih simbolov, nenavadne oblike oken, večkrat manjše na zgornjih nadstropjih, obilna raba vitražev z okrasnimi motivi. 3. Pojav množične kulture 4. Gledalce je filmska predstava tako osupnila, ker so prvič videli sliko, ki se je na ekranu premikala kot v resničnem življenju. Gledalci s(m)o bili tako presenečeni, ko so začeli predvajati filme v 3D-tehniki. 5. (Več pravilnih odgovorov odvisno od utemeljitve učenca) Umetnostna podoba slovenskega prostora

31 6. a) Drobtinice, Na klancu, Hlapci, Kralj na Betajnovi, Za narodov blagor b) Cankar je kritiziral konservativno usmerjene politike in njihove volivce, češ da ne nastopajo dovolj odločno v svojih zahtevah po boljšem kulturnem in političnem položaju Slovencev. Cankar je deloval v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, v času, ko so slovenske narodne zahteve postale zelo jasne. PONOVIMO: VZPON MEŠČANSTVA: Evropa in svet v 19. stoletju DUNAJSKI KONGRES (čas dogajanja): Vzroki za sklic Glavne udeleženke Posledice Urejanje zadev s Francijo po porazu Napoleona ter ureditev odnosov med evropskimi velesilami. Avstrijsko cesarstvo, Rusija, Prusija, Velika Britanija, Francija. Obnova starega reda, vzpostavitev načela ravnotežja moči med evropskimi silami, ozemeljske spremembe, ustanovitev svete alianse. Konservatizem Liberalizem Socializem RAZLIČNE PREDSTAVE O UREDITVI DRUŽBE Zavzemal se je za ohranitev starega reda oziroma političnih razmer pred francosko revolucijo. Podpirali so ga plemstvo in Cerkev, kasneje pa tudi kmetje. Poudarjal je človekovo svobodo, strpnost in delitev oblasti kot temelja demokracije, ločitev Cerkve od države. Podpiral je kapitalistično gospodarstvo in svobodno trgovanje. Podpirali so ga visoko in srednje meščanstvo. Cilji so bili družba enakih in solidarnih ljudi, razdelitev dobrin in podreditev skupnemu dobremu. Podpirali so reforme v prid delavskih interesov in se zavzemali za pravice žensk. Močno podporo je imel med delavstvom. REVOLUCIJA 1848 DRUGA POLOVICA 19. STOLETJA Meščanska revolucija Pomlad narodov Socialno-politične Narodne zahteve zahteve Zajela je velik del Evrope. Oblast je prevzelo meščanstvo, ki je uvedlo liberalne ustave ter socialne in politične pravice. V večnacionalnih državah so si podrejeni narodi z narodnim gibanjem prizadevali za enakopraven položaj ali za samostojno nacionalno državo. Nastanek političnih strank in krepitev njihovih vlog. Uveljavi se parlamentarizem. Okrepi se gibanje za pravice delavcev in žensko enakopravnost. Zahteva narodov po avtonomiji ali samostojni državi. Nastaneta združeni Italija in Nemčija ter uvedba dualizma v Avstro-Ogrski. Do 19. stoletja Druga polovica 19. stoletja Do začetka 20. stoletja ŠIRJENJE POLITIČNIH PRAVIC Volilno pravico dobi visoko in srednje meščanstvo. Volilno pravico si izborijo tudi delavci. Krepitev političnih strank. Uvedena je bila splošna volilna pravica za vse polnoletne moške državljane.

32 SLOVENSKO NARODNO GIBANJE V 19. STOLETJU 1848 Okrepi se narodno gibanje. Nastane tudi prvi slovenski politični program Zedinjena Slovenija. Druga polovica 19. stoletja Čitalnice in tabori, nastanek prvih slovenskih političnih strank, ideje po združevanju južnih Slovanov v eno upravno enoto. Z E D I N J E N A S L O V E N I J A F R A N C E P R E Š E R E N S O C I A L I Z E M P R E P O R O D O V C I Z E M L J I Š K A O D V E Z A Č I T A L N I C E L I B E R A L I Z E M J U G O S L O V A N S K A I D E J A T A B O R I T R I A L I Z E M N A R O D N O G I B A N J E I T A L I J A G E R M A N I Z A C I J A P R E D M A R Č N A D O B A P R U S I J A S U F R A Ž E T K E K O N S E R V A T I V I Z E M S V E T A A L I A N S A D U N A J S K I K O N G R E S N E M Š K O C E S A R S T V O D U A L I Z E M