Evropa in njeni sovražniki: paranoidni elementi strahu pred islamom in načini njegovega upravičevanja
|
|
- Amalija Logar
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Boris Vezjak Evropa in njeni sovražniki: paranoidni elementi strahu pred islamom in načini njegovega upravičevanja Abstract Europe and its enemies: Paranoid elements of fear of Islam and the means of justifying it The refugee crisis in Europe in 2015 and 2016 spontaneously produced a new stage in forming European rationality and identity, creating a style of arguing and thinking composed of elements such as hatred, exclusion, xenophobia and paranoia. Those components in public perception frequently include the attempts to justify and legitimise it. Islamophobia is not a new phenomenon in the US: since the 1970s, Muslims have repeatedly been stereotyped as dangerous terrorists, especially by the conservative mainstream. After the Paris attacks in November 2015, a new massive fear of Muslims has gradually entered into popular opinion: Muslims are said to be taking over Europe, imposing Sharia law and threatening our Judeo-Christian values. Hofstadter (1967), for example, used the expression paranoid style to depict the pathology of American culture during the Cold War, using the term in a non-medical way. This style of thinking is paranoid because no other word adequately evokes the sense of heated exaggeration, suspiciousness, and conspiratorial fantasy. In Europe and also in Slovenia, some radical demands for relativising concepts in relation to refugees appeared, especially those concerning humanity, solidarity, tolerance or fear. Slavoj Žižek (2015, 2016) required that we should abandon the quasi-liberal humanistic approach to refugees, to stop treating the criticism of islamic laws as an example of islamophobia, or to accept the recognition of the fact that the refugee's lifestyle is often incompatible with the ideological foundations of the western welfare state. There is our way of life and their way of life, he adds, and there is a complete gap between them. I will argue that Žižek's discourse on refugees, despite its theoretical core, contains improper justificatory elements of anti-immigrant xenophobia and thus cannot avoid criticism. Keywords: refugees, islam, islamophobia, fear, paranoia, Slavoj Žižek Boris Vezjak is a lecturer at the Department of Philosophy in the Faculty of Arts, University of Maribor. (vezjak@yahoo.com) Povzetek Begunska kriza v Evropi v letih 2015 in 2016 je spontano proizvedla novo obliko evropske racionalnosti in identitete, poseben slog v argumentaciji in mišljenju, katerega sestavni del so še zlasti močni postali elementi sovraštva, izključevanja, ksenofobije in paranoje. Našteti segmenti v javni percepciji večkrat vsebujejo poskus upravičevanja in legitimacije omenjenih stanj. Islamofobija ni več zgolj fenomen, ki ga zaznavamo v partikularnih družbah, recimo v Združenih državah Amerike: medtem ko so bili muslimani od sedemdesetih let prejšnjega stoletja večkrat stereotipizirano obravnavani kot nevarni teroristi, še zlasti na strani konservativnega mainstreama, se je po pari- 208
2 škem napadu novembra 2015 razprla rast množičnega strahu pred muslimani v javnem mnenju in kolektivni percepciji Evropejcev. Muslimani naj bi osvojili Evropo, uvedli šeriatsko pravo in ogrozili judovsko-krščanske vrednote. Hofstadter (1967) je uporabil izraz»paranoidni slog«, da bi opisal patologijo ameriške kulture v času hladne vojne; njegova terminologija je izrecno uporabljena na nemedicinski način. Duhovni slog je paranoiden, kajti noben drug izraz ne more bolje opisati zanj značilnega stanja»vročičnega pretiravanju, sumničavosti in konspirativne domišljije«. V Evropi in tudi v Sloveniji so se pojavile nekatere radikalne zahteve glede beguncev, še zlasti v odnosu do humanosti, solidarnosti, strpnosti in strahu. Slavoj Žižek (2015, 2016) je zahteval, da opustimo zanj kvaziliberalno humanistično držo do beguncev, da prenehamo obravnavati kritiko islamskega prava kot primer islamofobije, da sprejmemo in prepoznamo dejstvo, da je slog življenja beguncev pogosto nezdružljiv z ideološkimi temelji zahodne blaginje. Zanj obstajata»naš način življenja«in»njihov način življenja«, med katerima je velikanska razlika. V članku dokazujem, da je Žižkova razprava o beguncih navzlic svojemu teoretskemu ozadju nekaj, kar vsebuje neustrezne elemente upravičevanja protibegunske ksenofobije in da je kot takšna vredna kritike. Ključne besede: begunci, islam, islamofobija, strah, paranoja, Slavoj Žižek Boris Vezjak, predavatelj na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru. (vezjak@yahoo.com) Slovenska in evropska družbena paranoja, kakršno v številnih odtenkih zaznavamo pred svojimi očmi v času begunske krize, stoji pred novim izzivom: kako ustaviti, nevtralizirati, preprečiti novega sovražnika, begunca v vseh njegovih pojavnih oblikah? Kaj bo Evropa storila ne samo z islamskim terorizmom, ki je videti kot realen, ne imaginarni sovražnik, ne da bi pri tem stopila na čer nedovoljenega enačenja med prvim in drugim, trpečim migrantom na begu pred vojno in nasiljem in ponorelim džihadistom, ki ga ni treba le razumeti ali misliti razlogov za njegova dejanja, temveč hic et nunc tudi ustaviti? V kakšnem smislu je njen sovražnik dejansko postal tudi sama neupravičena paranoja v vseh svojih podobah pred nevarnim Drugim, ki jo je hote ali nehote ustvarila sama? Zdi se, da 13. november 2015, datum pariškega pokola, počasi in zanesljivo postaja travmatični psihološki emblem, kakršen je 11. september 2001 za Američane. Ne zgolj enotnosti v boju proti terorizmu, temveč tudi množične stereotipizacije islamske kulture kot nečesa, pred čimer moramo zbežati vase in doseči varno zavetje. Občutki nenehne ogroženosti in groze pred nasiljem so postali del vsakdana. Toda kako se ti obnašajo v socialnih in nacionalnih okoljih glede na pretekle prakse? Paranoja tudi v slovenskem kontekstu Strah in njegov radikalni derivat, družbena in kolektivna paranoja, sta postala gonilo evropske politične mobilizacije na eni strani politične oblasti, na drugi medijev. Paranoja ni zgolj sumljiv diskreditacijski označevalec za družbene in politične prakse, ki so nam v napoto, ampak je realno in empirično opisljivo družbeno stanje v paleti družbenih anomalij največkrat celo najnatančnejši skupni imenovalec. Politična paranoja je že daleč nazaj postala integralni del slovenske kulture in mogoče celo njena nezgrešljiva in nepogrešljiva norma; tako ugotavljam v svoji knjigi o tem (Vezjak, 2010). Predvsem zadnja leta se je v Sloveniji razširila Boris Vezjak Evropa in njeni sovražniki: paranoidni elementi strahu 209
3 nova, razmeroma unikatna zmes politične kulture in sprevrnjene racionalnosti, česar nismo zaznali ali smo se prave ocene o tem vsaj otepali. V časih begunske krize se zdi, da to niso več slovenske posebnosti, da veljajo neka splošna, v širših dimenzijah političnega dogajanja navzoča pravila. V oceni dinamike političnega in psihološkega odnosa do beguncev in percepcije množičnih medijev v letih 2015 in 2016 je treba upoštevati, da sta bila v veliki meri že posredovana skozi poprejšnje vzorce enakovrstnih prepričanj v okostenelih političnih razmerah iskanja in najdevanja sovražnikov. Paranoja in še zlasti oblike psihopolitike paranoje, tj. instrumentalizirane rabe prepričanj množic, niso nujno povezane z medicinsko diagnostiko: vedno znova pozabljamo, da je njen sestavni del konspirativno mišljenje (Goldberg, 2001; Knight, 2002). Teorije zarote, v katere ljudje verjamejo in jih osmišljajo, ker jih kulturni milje potem, ko so jih spretno sprožili politiki in mediji, proizvaja malodane spontano in mehanično, postajajo dominantne oblike racionalnosti. Paranoja ni samo zanikanje racionalnosti, ni samo oblika iracionalnosti, ampak se na neki točki vzpostavlja tudi kot racionalnost sui generis. Nato začne delovati kot univerzalni vzorec in se prelije v vse sfere produkcije znanja in ravnanja. Ni več neka metoda, postane običajno trajno stanje stvari in duha. Čeprav je postala kulturni fenomen, obstajajo njeni vrhunci, nekakšne vstopne točke, skozi katere jo lahko kontekstualno problematiziramo v njeni čistejši obliki. Taka vstopna mesta ves čas generirajo predvsem politika in njeni izvršilni, predvsem strankarski aparati, ki so nesporen vzvod in izhodišče zanje. Odgovornost politike je s tem jasno določena, celo zaradi dveh motivov: prvi je, ker je vzrok zanjo, drugi je, ker ima vzvode in mehanizme, da bi jo preprečevala. Čeprav smemo prehitro družbeno diagnostiko paranoje zelo hitro uvrstiti med dejanja, ki jim bo očitana umišljenost in morda celo paranoidnost kot taka, v politični psihologiji nanjo vendarle kaže preveliko število simptomov, se pravi še zlasti v družbenem in političnem življenju neke države. V Sloveniji je v preteklosti psihopolitika paranoje povzročala in kreirala kulturno patologijo in določala dojemanje in mišljenje družbenega, ga regulirala in obvladovala. Njena kultura se je v nas zagrizla do te mere, da je načela vitalne dele socialnih mrež. Še več, te iste socialne mreže so nenadoma sumničenja vredne. Omajala je naše zaupanje, naš razum, naše prizadevanje za resnico, naše medčloveške odnose, naša življenja. Njene ambicije so velike, naš odpor majhen. V dimenzijah svojega obstoja je zavrla kakršen koli normalen družbeni razvoj, še zlasti političnega. Ratingi v anketah in volitvah dokazujejo njeno moč in prodornost, njeno morebitno skorajšnje zmagoslavje, ki bo, če se bo to zgodilo, skoraj zanesljivo vzpostavljeno pod gesto racionalizirajočega»come backa«; kar želi narediti ta politika po izgubljenih volitvah leta 2008, ker parazitira na nostalgični iluziji izgubljene»zlate dobe slovenstva«, kot je vladavino koalicije okarakteriziral takratni podpredsednik vodilne stranke SDS, Milan Zver. Pričakovati je, da bo begunska kriza v Evropi postala nov manever domače politike, s katerim bo poskušala unovčiti svoj politični dobiček, 210
4 pri čemer se je treba zavedati, da protibegunska retorika še zdaleč ni nekaj, kar bi instrumentalno uporabljale le skrajne desničarske ali nacionalistične politične agenture. Dosedanji razplet dogodkov, demonizacija beguncev na strani desnega političnega pola in argumenti o»varnosti državljanov«z vsemi ukrepi postavljanja tehničnih ovir v podobi žičnatih ograj vzdolž slovenske meje, vključno z napovedmi zapiranja mejnih prehodov in montažo mobilnih vrat, potrjujejo celo, da je figuri begunca uspelo poenotiti celoten politični spekter domače desnice, sredine in deloma levice. Sistemska značilnost teorij zarote je verjetno, da so politično uporabljene za načine konsolidacij obstoječih političnih razmerij, hkrati pa tudi diskreditirajo, marginalizirajo in socialno izključujejo posameznike in politične nasprotnike. Če k temu prištejemo, da nam ponujajo določeno eksegezo političnih dogodkov, ima paranoja torej v tem pogledu tri funkcije: politično identifikacijsko, diskreditacijsko-instrumentalno in hkrati interpretacijsko. Konstrukcija sovražnika odžira njegovo dostojanstvo. Pogosto učinkuje kot diskreditacija, depersonalizacija, delegitimacija in dehumanizacija. Največkrat poteka celo ob fantomizaciji sovražnika, ki ogroža nas, ki nas želi, kot se je glasilo večkrat ponavljajoče se geslo,»sprva diskreditirati, potem likvidirati«. Ironija boja proti sovražniku je torej primordialno v produkciji natanko takšne geste, proti kateri se ves čas bojuje, je v resentimentu blodnjavosti, da nam sledijo, ko si za ovratnik najbolj dihamo mi sami. Antikomunizem in iskanje komunistične zarote, ki se v politični realnosti na Slovenskem vleče že nekaj desetletij in se z leti celo krepi, čeprav je obdobje postkomunistične tranzicije načelno za nami, lahko najdemo že v konstrukciji komunističnega sovražnika, kakršnega je propagiral ameriški senator Joseph R. McCarthy v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Antikomunizem, dodobra oprt na teorije zarote in na tezo o komunistični prevladi in infiltraciji, je privedel do množičnega lova na čarovnice, bil pa je tudi pomemben premik v konstituciji notranjega, ne le zunanjega sovražnika (Gardner, 1997; Knight, 2002). V Sloveniji se nam glede antikomunističnih impulzov in iskanja teorij zarot dogaja le notranji sovražnik, tj.»sile kontinuitete«, ki ne izvirajo z druge strani meja države, temveč kot»old boys«, udbomafija in Kučanovi klani v različnih političnih, ekonomskih in socialnih omrežjih po svoje vlečejo niti. Trenutne težnje po zapiranju meja, predlogi Janeza Janše, da bi rešil problem z migranti v zgolj treh dneh, bolj ali manj parazitirajo na istih domislicah o nevarnosti islama, ne zgolj terorizma: sovražnik, ki ga je treba dotolči, je musliman. Iskanje ekvivalence med teroristom in beguncem se celo ne postavlja izrecno, v diskurzu je že implicitno dano. Kljub temu pa se mi zdi, da se je paranoja zelo dobro integrirala v vsakodnevni pogon političnega mišljenja, strategij in delovanja prav pri nas razlika je namreč predvsem v tem, da je očitno postala dobitna in zmagovita kombinacija, ki prinaša dobre politične rezultate. Ob bok razmeram v Sloveniji, kjer so jo ljudje začeli ljubiti, velja predvsem poudariti, da je primarni vir krepitve paranoje pri ljudskih množicah predvsem področje delovanja dela strankarske politike. Čezmerna Boris Vezjak Evropa in njeni sovražniki: paranoidni elementi strahu 211
5 uspešnost manipulacij, laži in videzov, volja do potvarjanja zgodovine, demonizacija oponentov in užitek, ki se ob tem sproža, ne kažejo na neki zunanji dogodek ali stanje, ki bi v sferi ne povsem političnega sprožilo takšno mentalno percepcijo, temveč v skoraj vseh primerih predvsem na voljo dela politike, da tako manipulira z nami. Povedano drugače, spodbude k paranoji in na njej temelječe nacionalne mentalitete so nerazvezljiv moment politične manipulacije in instrumentalizacije. Večina avtorjev, ki so doslej detektirali paranojo v slovenski politiki, se strinja glede njenega izvora Milan Balažic, Vlado Miheljak, Spomenka Hribar, Marcel Štefančič Jr. jo nesporno na ravni političnega povezuje z Janezom Janšo in posledično z njegovo stranko (Vezjak, 2010). Nekateri med njimi jo neposredno asociirajo z značajem, osebnostno strukturo ali taktiko omenjenega politika. Večina slovenskih avtorjev največkrat uporablja izrazje ohlapno, ne trdi ali celo zanika, da bi pri tem šlo za nekaj, kar je bližje klinični analizi, in se raje zateka k ugotovitvam, da gre za Janševe miselne obrate in premisleke, ki jim večkrat sledijo politične poteze. Poudarjajo potrebo po iskanju in risanju sovražnika, zahtevo po nadzoru nad dogajanjem, avtoritativnost, ki izhaja iz občutka ogroženosti, instrumentalno uporabo teorij zarot in»mišljenje«ob njihovi pomoči, črno-bel pogled na stvari in motiviko. Kot rečeno, se nekateri interpreti približujejo opisu paranoje kot političnega instrumenta za prikrivanje njegovih lastnih afer in nečednosti, za relativizacijo in izenačevanje»naših«grehov z drugimi. Lep primer tega je bila afera Patria, v kateri je bil sicer glavni protagonist oproščen: na nek način se zdi, da protagonisti, večinoma obtoženi podkupovanja,»avtentično«vidijo teorijo zarote, toda prav hitro se lahko izkaže, da je paranoja tu le defenzivna, bolj ali manj premišljena taktika bežanja pred»realnimi«očitki. Izvor paranoidnih občutkov je velikokrat zunanji v smislu mobilizacije množic ga lahko povzroči npr. teroristični napad, ki spravi v strah vsakogar kot potencialno prihodnjo žrtev. V slovenskih razmerah bi težko govorili o takšnem enkratnem mobilizacijskem dogodku ali dejanju, pisanem z veliko začetnico, bolj je politična tehnika, kljub temu pa tudi kot takšna sooblikuje določene kulturne,»klimatske«značilnosti. Največkrat se paranoja pred sovražnikom (beguncem, temnopoltim, komunistom, gejem, Romom) aktivira v kombinaciji s katero od teorij zarote. Ustrezneje bi bilo govoriti o konspirativni paniki kot sestavnem elementu duhovne klike, o kateri piše Bratich (2008). Prvo skico zanjo je verjetno podal že Harold D. Lasswell v svojih pionirskih delih, nastalih v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja, v katerih opisuje politične tipe osebnosti. Čeprav ni bil prvi, ki je uporabil psihološko metodo in pojme za opis političnih fenomenov, jih je sestavil v zelo sistematično in zapleteno konstrukcijo, predvsem v svojih delih Psychopathology and Politics (1930) in Power and Personality (1948). Kar ga je zanimalo in temu vzgibu v nadaljevanju sledim tudi sam, je vprašanje razvojnih izkušenj, ki so pomembne za politične značajske poteze. Pogledati je treba, kaj stoji za agitacijskimi, administracijskimi, teorijskimi in drugimi vrstami političnih tipov osebnosti, ki igrajo katero od vlog v javnem in političnem življenju. In najpomembnejše: kaj pa, 212
6 če lahko med te tipe samostojno uvrstimo tudi konspirativnega? Hofstadter (1967) je denimo izraz»paranoidni slog«uporabil za ameriško kulturo, vendar ne zato, da bi jo opisal po medicinskih ali kliničnih merilih; prejkone, kot pravi sam, mu je šlo le za opis»načina videnja sveta in izražanja nas samih«. Tak slog se po njegovem mnenju izraža v treh potezah: v»vročičnem pretiravanju«,»sumničavosti«in»konspirativni domišljiji«. Čeprav je ameriška politika po njegovem mnenju ohranila nekatere značilnosti siceršnjih klinično diagnosticiranih paranoikov, npr. gorečnost, sumničenje, pretirano agresivnost, grandioznost in apokaliptičnost, se ob tem pojavljata prenos in zamenjava ogroženega»subjekta«ne gre nujno za to, da se čutimo ogrožene mi sami, ampak se nam lahko zdi, da je slabo in zlo namenjeno našemu narodu, državi, kulturi. Torej ne neposredno»nam«samim. Slovenskih analognih primerov tu ne zmanjka: namesto začetne grandioznosti Janševe vlade v letu 2005, zahtev po reformi, megalomanskih razvojnih projektih, od postavitve otoka na morju naprej, smo nenehno priča novim zahtevam po obrambi pred grožnjami»nacionalni«substanci in nacionalnim interesom. Tudi begunska kriza prinaša sorodno konspirativno gesto grožnje»depersonaliziranemu«narodu, ne nujno nam samim. Skrb za nacionalni interes in narodov blagor, v osnovi torej nacionalistična mitologija in spodbude, se največkrat opirajo na takšno, kot bi temu rekla Melanie Klein (1997), narcisistično stanje duha. Tipična poteza paranoidnih objektnih razmerij je prav ta narcisizem, saj se objekti, na katere se nanaša posameznik ali skupina ljudi, v realnosti vedejo kot reprezentacije njihovih lastnih odtujenih sebstev. Zato ima narcisistični odnos vedno poteze obsesivnosti, še zlasti pa se to izraža v zahtevi po nadzoru nad drugimi in po njihovem polnem obvladovanju. Politični teoretik in svetovalec Zbigniew Brzezinski je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja skoval uspešen in pozneje pogosto citiran pojem manihejske paranoje. Njegova tarča so bila bolj ali manj svetovnonazorska prepričanja poznejšega ameriškega predsednika Georga W. Busha, ki so bila najbolje prezentirana med»vojno proti terorizmu«in seveda v široko uveljavljenem geopolitičnem pogledu na države sveta, ki se delijo na tiste, ki so z nami, in na tiste, ki so proti nam. Misel»Kdor ni z nami, je proti nam«zveni zelo domače slovenskim razmeram že dve desetletji. Razlika med slovenskimi in npr. običajnimi razmerami je, da je sovražnik konstruiran kot državi»zunanji«, v domačih razmerah pa je to skoraj vedno notranji ideološki sovražnik. Razlika je seveda tudi v tem, da se v dualistični kozmologiji protipola med»nami«in»vami«ne vzpostavljata nujno na temelju religioznih konceptov, Boga in hudiča, temveč politična retorika največkrat izvira iz prepričanja o zaroti v njenih številnih frazeoloških variantah: od Udbe do tranzicijske levice, pa vse do begunca ali migranta, ki ogroža, če uporabim nedavno sintagmo Slavoja Žižka,»naš slog življenja«,»our way of life«. Na eni strani je»mi«, na drugi»oni«, begunci. Šele analiza politične paranoje v slovenskem prostoru zadnjih desetletij in njene številne uprimeritve v obravnavi istospolno usmerjenih, izbrisanih, musli- Boris Vezjak Evropa in njeni sovražniki: paranoidni elementi strahu 213
7 manov, Romov, Hrvatov in drugih neznosnih Drugih nam pojasni, s kakšno zapuščino se soočamo ob zadnjih političnih obravnavah beguncev. Toda trenutna begunska kriza je Evropo na neki ravni v veliki meri poenotila: težko bi rekli, da je paranoja pred begunci kakšna domača posebnost, čeprav je tu pognala že zelo dolge korenine. Če pomislimo, da smo za večino migrantov zgolj tranzitna država, popolnoma nezanimiva z vidika njihovega končnega cilja potovanja, pa je vendarle proizvedla čezmerno navzočnost islamofobnih, ksenofobnih in nestrpnih občutkov in reakcij. Na eni strani paranoidni slog mišljenja Slovencev in na drugi psihopolitika paranoje, tj. zloraba državljanskega strahu za potrebe natančno določenih ciljev, sta ubesedila nekatere od najbolj grozljivih oblik sovražnega govora o beguncih, vključujoč zahteve po njihovem streljanju, zapiranju v koncentracijska taborišča, uporabi plinskih celic, klicanju na pomoč Adolfa Hitlerja in podobno. Zgodovinska razmerja v odnosu do islama so naplavila celo vrsto negativnih družbenih zaznav, obloženih s predsodki in stereotipi. Ponotranjenje redukcionistične monolitne podobe, v kateri se odvija ločnica med»nami«in»njimi«, našo»zahodno«in njihovo»islamsko«kulturo, kjer sta obe postavljeni v razmerje nepremostljive različnosti in antagonistične drugačnosti, je seveda konstrukcija zahodnega pogleda, kot je nekdaj že temeljito analiziral Edward Said (1981). Pripadnik islama je največkrat predstavljen na fiktiven način skozi ideološka očala kot neka dominantna globalna sila, ki daje slutiti množice ljudi v obliki neke enotne bitnosti islam je posplošeno obravnavan kot eden, brez potrebnih geografskih in kulturnih razlik, kot odtujen, ločen in že vnaprej ločeno od»naših«vrednot. Vprašanje kulturne drugačnosti in navad, v katerih prevladujejo heterogene prezentacije, ki imajo za skupni imenovalec iskanje zaslombe za odkrivanje islamskega fanatizma, fundamentalističnih idej in različnih oblik nerazsvetljenskosti in odmika od racionalnosti, velikokrat storijo korak naprej in vodijo v kombinacijo prezentacij sovražnosti in konstruirajo pogled na muslimane kot sovražnike: na posameznike ali kulturo, ki neizogibno vodi do občutkov ogroženosti, bodisi zaradi zaznavanja tujosti kulture ali občutka neposredne fizične grožnje, ki zahteva terapevtsko ali kakšno drugo obliko intervencije in kaznovanja. Protiislamistični vzorci mišljenja in delovanja se razvijajo v oblike nestrpnosti in sovraštva, ki bi jih smeli označiti z izrazom»islamofobija«: čeprav ni prave definicije pojma in tudi ne konsenza o njegovi ustreznosti. Vrsta reakcij in njihova enotnost čedalje bolj poudarjeno nakazujeta, da se fenomena ne zavedamo dovolj. V smislu nove rabe besede je bil termin islamofobija najprej uporabljen v devetdesetih letih prejšnjega stoletja seveda predvsem kot označevalec globalne percepcije islama v njegovi negativni in slabšalni obliki; z njim najlaže opišemo rasno sovraštvo in predsodke, islamofobijo pa bi lahko delno opredelili tudi kot rezultat drugega strahu ksenofobije. Leta 1997 je Runnymed Trust, britanska think tank organizacija, usmerjena v raziskave kulturnih in etničnih razlik, spisala poročilo z naslovom Islamophobia: A challenge for Us All in v njem opredelila, kaj pravzaprav poganja sovraštvo: islam je razumljen kot monoliten kulturni in religijski blok, statičen in 214
8 neprilagodljiv na spremembe; dojema se kot ločen in»drugi«; nima nikakršnih skupnih vrednot z drugimi kulturami, nanj te ne vplivajo. Islam je zaznan kot manj vreden od Zahoda, zdi se barbarski, iracionalen, primitiven in seksističen, agresiven in ogrožajoč. Poseben vidik v zaznavi islama je, da podpira terorizem in da vodi do»trka civilizacij«, zato je sovražnost do muslimanov nenadoma upravičena, diskriminacija smiselna, njihovo izključevanje in posebna obravnava pa nujni. Pretežne večine fenomenov, kot jih je sociološka znanost doslej zaznavala v slovenskem družbenem prostoru, nismo bili navajeni poimenovati v kontekstu teorije paranoje ali konspiracizma. Toda kaj drugega imajo skupnega družbene prakse, kakršne so v Sloveniji dovolj uveljavljeni sovražni govor, nacionalistične strasti, diskreditacije in vse druge oblike zavračanja in nestrpnosti do beguncev? Poskus ločevanja nepregledne množice nesrečnih beguncev od podobe pobesnelega terorista postaja družbeno in politično nesprejemljivo dejanje v skladu z argumentom»vsak begunec je potencialni terorist«: takšno enačenje evropskim in domačim centrom odločanja močno ustreza. Zaznani sovražnik in njegovi opisi vedno intenzivno gradijo na poudarjanju polarizacije med»nami«in»vami«. Njegova upodobitev temelji na občutku izgubljene varnosti, na poskusu identifikacije njegovega izvora, zaničevanju in preziru, taksonomizaciji njegovih negativnih lastnosti. Paranoidni miselni slog Slovencev, ki se počasi in delno preusmerja k novemu objektu, je z migrantsko krizo in pozneje skozi samoafirmacijo v podobi terorističnih napadov džihadistov uokviril grozljivega Drugega in začel krojiti naš premislek, politična ravnanja in psihologijo množic. Žižkova zavrnitev očitkov o islamofobiji in rasizmu Žižek poskuša v svoji novi knjigi Against the Double Blackmail. Refugees, Terror and Other Troubles with the Neighbours (2016a) ravnanje Evrope predstaviti kot lažno dilemo med dvema izbirama v luči beguncev naj bi se nam ponujali dve različici ideološkega izsiljevanja. Po prvi bi morali svoja vrata za begunce odpreti na stežaj, čim močneje; po drugi poskušamo, kot pravi, uporabiti dvižni most in prihod beguncev ustaviti. Avtorjeva intenca je ubežati obema izbirama kot»slabšima«, češ da le podaljšujeta problem in ga ne rešujeta, vendar pri tem ne poda prav nobene prepričljive vmesne rešitve. Ob tem (ibid.: 20) podaja kar nekaj stališč, ki bi jih smeli šteti za primer radikalne relativizacije»islamofobije«in posredno nastopa družbene paranoje. Najbolj pregnantno tovrstno misel izrazi s stališčem, ki vsebuje nekakšno kritiko strpnosti do islamskega prava. Njegov sklep je, da bolj ko smo strpni, bolj bo na nas pritiskal islamski fundamentalizem: Prav tako bi bilo treba opustiti tabu, da je vsaka kritika islamskega prava primer 'islamofobije'. Dovolj je tega patološkega strahu številnih zahodnih Boris Vezjak Evropa in njeni sovražniki: paranoidni elementi strahu 215
9 liberalnih levičarjev, ki jih skrbi, da jih bodo obdolžili islamofobije... Takšen vzorec je odlična ponazoritev paradoksa superega: čim bolj slediš psevdomoralni moči, ki ti jo narekuje sadistični in primitivni superego, tem bolj si kriv moralnega mazohizma in poistovetenja z agresorjem. Kot da bi bil pritisk islamskega fundamentalizma tem močnejši, čim strpnejši si do njega. (ibid.) Namen je torej racionalizirati islamofobijo tako, da pokažemo na upravičenost strahu in opravimo z očitki o islamofobiji kot nečem odvečnem, kritika npr. islamskega prava se mu zdi, kar logično implicitno sledi, upravičena. Na ravni psihoanalitičnega bi morali po Žižku opraviti z moralnimi predsodki, ki jih nalaga nadjaz. Tu dejansko opozarja na»paradoks strpnosti do beguncev«: bolj ko smo strpni do njih, bolj se počutimo krive. Tisto, k čemur implicitno poziva, je zato lahko le skepsa v strpnosti do njih. Še več, po njegovem mnenju je moralna zahteva nadjaza problematična že kot imperativ pri sprejemanju beguncev v Evropo; z njihovim prihodom se veča naš občutek krivde, da jih nismo sprejeli še več. Žižek sicer eksplicitno ne zapiše ali vsebinsko implicira, da bi se morali zavzemati za manj strpnosti do beguncev in manjšati kvote pri njihovem sprejemu v evropskih državah, a prav to iz naslednje misli neizogibno sledi:»lahko smo prepričani, da isto velja za pritok beguncev: čim več zahodne Evrope jim bo odprte, tem pogosteje se ji bo zbujal občutek krivde, ker jih ni sprejela še več. Nikoli ne bo dovolj. In čim več strpnosti bo do teh, ki so tukaj, tem bolj se bo krepil občutek krivde, ker nismo še strpnejši.«širši argument, v katerega pade Žižkova artikulacija odnosa do beguncev in ki ostro razmeji»naš način življenja«, kot pravi, od njihovega, je razprava v Nemčiji leta 2010, ki se je končala s splošnim dvomom o multikulturnosti, podkrepljenim s stališčem Angele Merkel prav v odnosu do»prišlekov«, predvsem muslimanov. Multikulturnost kot zanikani koncept je v letu 2015 s široko odprtimi vrati za begunce pri isti kanclerki poskrbela za vnovični politični preobrat z odpiranjem vrat, takrat pa je afirmirala nekaj, ker je sam Žižek podprl kot smiselno izhodišče: pojem vodilne kulture (Leitkultur) in njene učinke. Čeprav imamo avtorje, kot je, Jürgen Habermas, ki so ostro napadli ta koncept v nemškem prostoru kot nedopustno prisvajanje judovske tradicije, saj naj bi bila»nemška kultura«definirana prav z njeno pomočjo, kolikor se sklicuje na»judovsko-krščanske vrednote«, se Žižek pojmu ni odrekel. Medtem ko je za Habermasa nedopustno razmišljati o konstituciji nemške kulture skozi prisvojitev judovstva navzlic tragični usodi Judov v nekdanji Nemčiji, se po njegovem mnenju danes zagovorniki koncepta sklicujejo prav na to: Leitkultur kot judovsko-krščansko izročilo, ki uspeva»nas«obravnavati ločeno od»prišlekov«. Žižek je v reakciji na razpravo (2012: 45) zapisal, da je konservativistični pojem dominantne kulture, pri katerem se predpostavi dominantni kulturni prostor, ki ga moramo preostali člani drugih kultur v njem spoštovati, že konflikt, ki je del razprave o vodilni kulturi, ne le o multikulturalizmu. Se pravi konflikt med različnimi pogledi na to, kako naj različne kulture sobivajo in tem, katera pravila in prakse 216
10 naj te kulture medsebojno delijo, če želijo sobivati. V svojih stališčih o beguncih v letih 2015 in 2016 je v tem smislu avtor ostal zavezan teoretskemu resentimentu iz prejšnjih let, povedal ni nič novega, tako rekoč ostal je teoretsko konsistenten; vzpostavil je enak miselni okvir ultrapolitičnih prepričanj, kjer so begunci slikani kot tisti Drugi glede na vodilno kulturo in tisti, ob katerih se odvije popoln razcep med»nami«in»njimi«. Ob argumentu (a) neupravičenosti očitkov o islamofobiji in (b) moralni pasti prevelike strpnosti do beguncev je avtor v več člankih ponovil svojo tezo, da je (c) begunski način življenja je nezdružljiv z ideološkimi temelji zahodne države blaginje. Žižek vidi v 'načinih življenja' nepremostljive razlike, ob tem pa graja njihova pričakovanja:»številni begunci bi radi nemogoče: pravzaprav pričakujejo največje ugodnosti zahodne države blaginje in da bodo hkrati lahko ohranili svoj posebni način življenja, čeprav so nekatere ključne značilnosti njihovega načina življenja nezdružljive z ideološkimi temelji zahodne države blaginje.«(žižek, 2015b) Svojo tezo podkrepi še s sumom, da niso pripravljeni na integracijo, da zahteva po kulturni in družbeni integraciji ni mogoča zato, ker bi morali morda priznati, da je težava na strani beguncev samih in da zahodni rasizem, pravzaprav očitek o njem, ni tako zelo neupravičen:»nemčija rada poudarja nujnost kulturne in družbene integracije beguncev. Toda pa smo spet pri tabuju, ki bi moral pasti koliko beguncev se res želi integrirati? Kaj če ovira za integracijo ni preprosto le zahodni rasizem?«(ibid.) Podobno misel o neustreznosti razprav o rasizmu variira z zavrnitvijo očitkov o neofašizmu:»skrbi in tegobe tako imenovanih navadnih ljudi zaradi beguncev se pogosto omalovažujejo, da so le odraz rasističnih predsodkov, če ne kar neofašizma. Res lahko dovolimo, da sta zanje edina razpoložljiva možnost Pegida in njej podobni?«(ibid.) Žižkova miselna poanta relativizira očitke o rasizmu, islamofobiji, neofašizmu kot netočne, ne da bi ponudil relevantno pojasnitev zato učinkuje kot abstraktni ali morda freudovski Verneinung po principu»to ni tisto«. Čeprav avtor spretno pazi, da jih ne bi neposredno zagovarjal, pa pozicija glede beguncev, ki zavrača interpretacijo, po kateri bi smeli odklonilno mnenje do beguncev označiti za islamofobno, ne more ubežati očitku, da racionalizira sovraštvo do njih: Kaj naj storimo? Javno mnenje je močno razdeljeno. Liberalna levica je zgrožena nad dejstvom, ker Evropa dopušča, da na tisoče beguncev utone v Sredozemskem morju. Evropa, tako pravijo, mora pokazati solidarnost in na široko odpreti vrata. Protibegunski populisti pravijo, da moramo zaščititi svoj način življenja: tujci naj sami rešujejo svoje težave. Obe rešitvi sta slabi. Vprašanje je, katero je slabše. Če parafraziram Stalina, obe sta slabši. Največji hinavci zahtevajo odpiranje meja, pri tem pa vedo, da se to ne bo zgodilo, ker bi takoj sledil val populističnega revolta po vsej Evropi. Navzlic temu še naprej igrajo lepe duše, vzvišene glede na pokvarjeni svet, v katerem živijo in na katerega pristajajo. (Žižek, 2015a) Boris Vezjak Evropa in njeni sovražniki: paranoidni elementi strahu 217
11 Žižek zavrača dvoje: pozicijo liberalne levice in prevelike solidarnosti ali humanitarnost, torej zgroženost nad dejstvom, da Evropa dopušča, da na tisoče beguncev konča v Sredozemskem morju, češ da bi Evropa morala pokazati več solidarnosti in na veliko odpreti vrata. Tej poziciji nato pripiše stališče lepe duše in licemerje, nekakšen»vedo, da se to ne bo zgodilo, pa vendar to zahtevajo«. Druga pozicija, ki jo izrecno zavrne, je tista protibegunskih populistov: zaščito»našega načina življenja«, kar je natančno tista sintagma in koncept, ki se jima sicer na koncu prikloni. Njegova torej, vsaj na deklarativni ravni, ne želi biti niti levoliberalna pozicija solidarnosti in humanitarnosti niti pozicija protibegunskega populista. Kaj je značilno za njegovo izhodišče? Prvič, zavračanje humanitarnega diskurza, t. i. odprtosti do beguncev in humanizacije beguncev češ, saj so takšni kot mi. Žižek izrecno pravi, da sovraži tak diskurz odprtosti in solidarnostnega razumevanja beguncev, da je to napačen pristop. Begunci so po njegovem mnenju drugačni na način, da je glede njih onemogočena identifikacija: glede njih nas bega njihova drugačnost, premislek o tem, da»niso takšni, kot smo mi«. Kar želi ohraniti, je občutek tujosti do Drugega Drugič, čeprav se trudi svoje stališče pedagoško ublažiti z opisom, da je»med begunci veliko hudobnih, nasilnih, zabitih in nevarnih«, na koncu pritrjuje izključevalnemu načelu, po katerem bi morali begunci sprejeti»naš načina življenja«(žižek, 2016a: 19 20). S poudarkom na njem ni nič narobe, levica se moti, ko ga odreka, v resnici ga je smiselno upoštevati pri vstopu beguncev v Evropo. Ali kot pravi sam:»odstraniti bomo morali enega največjih tabujev, da je namreč pojem zaščite nekogaršnjega specifičnega načina življenja v sebi protofašistična ali rasistična kategorija. Če ne bomo opustili tega pojma, bomo odprli pot za protibegunski val, ki bo zajel vso Evropo.«(ibid.) V beguncih ne smemo videti nekoga, ki je podoben nam, temveč našega soseda,»ko uzremo brezno drugosti v njem«(žižek, 2016b). Multikulturalizem je ideologija kapitalizma, z njo je treba opraviti, dopustiti je treba razliko med»našim«in»njihovim načinom življenja«, jo afirmirati in priznati, da je naš način dominanten in zahteva prilagajanje beguncev. Tretjič, Žižek predlaga posebne pogoje za njihov sprejem. Treba jih je sicer sprejeti, ampak pod dovolj ekstremnimi pogoji, ki so: jasna pravila in ureditev, državni nadzor nad tokom beguncev, administrativna mreža po EU, beguncem se zagotovi varnost, vendar morajo sprejeti, kje naj živijo in kar bo določila EU, spoštovati morajo zakone in družbene norme EU vse to je»naš način življenja«in cena za»naše«evropsko gostoljubje, ki legitimira, tako pravi, uporabo represije. Med zelo konkretnimi in operativnimi predlogi celo sugerira referendumsko odločanje, češ da odpiranje meja za begunce ni v soglasju z demokratično voljo večine v nacionalnih državah: Moj namen tukaj seveda ni podpora protipriseljenskim populistom, temveč nedvoumno poudarjanje meja demokratične legitimacije. Enako velja za tiste, ki zagovarjajo radikalno odprtje meja: se zavedajo, da njihova zahteva pomeni 218
12 odpravo oziroma uveljavitev velikanske spremembe v statusu quo države, ne da bi se prej demokratično posvetovali s prebivalstvom, glede na to, da so naše države demokratične nacionalne države? Njihov odgovor bi se seveda glasil, da bi tudi begunci morali dobiti volilno pravico a to gotovo ni dovolj, saj je to ukrep, ki bi bil mogoč šele, ko bi bili begunci vključeni v politično ureditev neke države. (Žižek, 2015b) Žižek ob izbruhu begunske krize celo konkretno predlaga nekatere administrativne korake, s pomočjo katerih bi morali begunci spoštovati evropska pravila izbire lokacije njihovega življenja. Zanj obstaja nekaj takega kot evropska gostoljubnost in cena prilagajanja, ki jo morajo plačati, če želijo ostati v Evropi ta cena je znova zahodnoevropski način življenja: Evropa se mora organizirati in vpeljati jasna pravila in ukrepe. Vpeljan mora biti državni nadzor nad begunci s pomočjo obsežne administrativne mreže, ki bo veljala za vso Evropsko unijo, s čimer bodo onemogočeni lokalni barbarizmi oblasti, kakršni se dogajajo na Madžarskem in na Slovaškem. Beguncem mora biti zagotovljena varnost, hkrati pa jim mora biti pojasnjeno, da morajo sprejeti območje bivanja, ki jim ga je dodelila Evropska unija; hkrati morajo spoštovati zakone in družbena pravila evropskih držav, kar pomeni: nikakršne tolerance pri religioznem, seksističnem in etničnem nasilju na nobeni strani, nobene pravice, da bi drugemu vsiljevali njegov način življenja ali religijo, spoštovanje vsakokratne posameznikove svobode po tem, da zavrne njene ali njegove ljudske navade, itd. Če se ženska odloči, da bo zakrivala svoj obraz, mora njena volja biti spoštovana, toda če se odloči, da si ga ne bo zakrivala, ji mora biti enako zagotovljeno, da lahko to stori. Ja, takšen niz pravil privilegira zahodnoevropski način življenja, toda to je cena, ki jo je treba plačati za evropsko gostoljubnost. Omenjena pravila morajo biti jasno določena in uveljavljena, tudi s pomočjo represivnih ukrepov, če je treba, kadar jim utegnejo nasprotovati tuji fundamentalisti ali domači protibegunski rasisti. (Žižek, 2015a) Četrtič, čisto na koncu na seznamu svojega pogleda na begunce se zavzame še za radikalno ekonomsko spremembo, ki bo odpravila družbene razmere, ki ustvarjajo begunce. Četudi večine Žižkovih trditev ne moremo interpretirati kot neposredno sovražne do islama in beguncev, jim lahko nesporno pripišemo radikalen poskus dvoma o konceptu sovražnosti do islama in posledično utemeljenosti strahu ali paranoje. Njegovo stališče je na las podobno ideološkemu stališču desno usmerjene večine, ki spremlja begunsko krizo z zaskrbljenostjo in je poželo veliko reakcij po svetu, ki so avtorja nemudoma označile za desničarja. Kje je tanka meja med dvomom, skepso, nenaklonjenostjo in točko, ko ta postane govorica sovraštva in kdaj je prestopljena? Sovraštvo kot nekoliko ohlapnejša oblika zbujanja nestrpnosti, ki Boris Vezjak Evropa in njeni sovražniki: paranoidni elementi strahu 219
13 tehnično ni sovražni govor, ni kazniva in ni neposredno socialno nesprejemljiva, a večkrat učinkuje kot oblika neupravičenega netolerantnega govora. S tem ko se avtor zadovolji z vztrajanjem v območju navidezne nevtralnosti freudovskega zanikanja, tistega»ne vem, kdo je, toda to ni moja mama«, tudi sama njegova gesta»to ni fašizem, to ni islamofobija, to ni sovraštvo«ne samo izzveni teoretsko sumljivo, temveč neizogibno legitimizira in želi legitimirati sleherni pojav, ki bi ga lahko opisali z našteto izrazi vsaj do točke, dokler ti ne izbruhnejo v neposredno fizično nasilje. Paranoidnost s tem postane verodostojna reakcija na normativen premislek o ideologiji, patologiji, kulturi strahu in statusni anksioznosti. Literatura BRATICH, JACK Z. (2008): Conspiracy Panics: Political Rationality and Popular Culture. Albany: State University of New York Press. GARDNER, JAMES (1997): The age of extremism: The enemies of compromise in American politics, culture, and race relations. New York: Birch Lane Press. GOLDBERG, ROBERT A. (2001): Enemies within: The culture of conspiracy in modern America. New Haven, CT: Yale University Press. HOFSTADTER, RICHARD (1967): The paranoid style in American politics and other essays. New York: Vintage. KLEIN, MELANIE (1997): Zavist in hvaležnost: izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis. KNIGHT, PETER (2002): Conspiracy nation: The politics of paranoia in postwar America. New York: New York University Press. SAID, EDWARD W. (1981): Covering Islam. New York, Toronto: Vintage Books. VEZJAK, BORIS (2010): Paranoja, manipulacija in racionalnost: o psihopolitiki zarot, sovraštva in poniževanja razuma. Ljubljana: Liberalna akademija. ŽIŽEK, SLAVOJ (2011): Europe must move beyond mere tolerance. The Guardian, 25. januar. Dostopno na: european-union-slovenia (12. november 2016). ŽIŽEK, SLAVOJ (2012): The year of dreaming dangerously. London, UK: Verso. ŽIŽEK, SLAVOJ (2015a): The Non-Existence of Norway. London Review of Books, 9. september. Dostopno na: (12. november 2016). ŽIŽEK. SLAVOJ (2015b): O tabujih. Mladina, 20. november. Dostopno na: mladina.si/170884/o-tabujih (12. november 2016). ŽIŽEK, SLAVOJ (2016a): Against the Double Blackmail. Refugees, Terror and Other Troubles with the Neighbours. London: Allen Lane. ŽIŽEK, SLAVOJ (2016b): Žižek:»Prava umetnost je odkrito se spoprijeti s problemom beguncev, a ne na rasističen način«. Mladina, 25. februar. Dostopno na: (12. november 2016). 220
Microsoft Word - A AM MSWORD
3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb
Prikaži večZAKAJ MISLITI 'BEGUNSKO KRIZO': populizem, ksenofobija in sovražni govor Znanstveni simpozij Ljubljana, 8. marec 2016 Pedagoški inštitut, Inštitut za
ZAKAJ MISLITI 'BEGUNSKO KRIZO': populizem, ksenofobija in sovražni govor Znanstveni simpozij Ljubljana, 8. marec 2016 Pedagoški inštitut, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Mirovni
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general
Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži večDiapozitiv 1
IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večDiapozitiv 1
KAKO JE NAPOLEON USTVARIL EVROPSKI IMPERIJ učb.75-76 Učenec: > opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, > opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, > pozna glavne vzroke in posledice
Prikaži večKodeks ravnanja javnih uslužbencev
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike
Prikaži večzlozenka_policija.qxd
LEZBIJKE SVETUJEMO Ustavimo homofobno nasilje! polic ja in homofobni zlocini v POLICIJA IN HOMOFOBNI ZLOČINI Sodobna družba je večkulturna družba v spreminjanju, ki se sooča z vse večjimi izzivi rasne,
Prikaži večSlovenian Group Reading Cards
Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane
Prikaži večMicrosoft Word - B MSWORD
EVROPSKI PARLAMENT 2014-2019 Dokument zasedanja 4.3.2015 B8-0222/2015 PREDLOG RESOLUCIJE ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno
Prikaži večMicrosoft Word - Delovni list.doc
SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama
Prikaži večSPOLNA USMERJENOST
SPOLNA USMERJENOST Spolna usmerjenost ali spolna orientacija je pojem, ki se nanaša na posameznikov spolni nagon oz. na preferiran spol intimnih partnerjev. Spolnost je normalen del človekovega življenja.
Prikaži večBoris Vezjak Psihopatologija v območju družbenega: od normalnosti k patološkosti in nazaj Razprava o psihopatologiji družbenega bistveno prej kot tist
Boris Vezjak Psihopatologija v območju družbenega: od normalnosti k patološkosti in nazaj Razprava o psihopatologiji družbenega bistveno prej kot tista na običajni ravni individualnega trči ob številne
Prikaži večPOSLOVNO OKOLJE PODJETJA
POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions
Prikaži večkodeks_besedilo.indd
Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži večŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN
ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN SISTEMATIČNA VZGOJA. Na ta način družba posreduje vnaprej
Prikaži večCOM(2014)596/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 26.9.2014 COM(2014) 596 final 2014/0278 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o določitvi določene potrebne in prehodne ureditve v zvezi s prenehanjem sodelovanja Združenega kraljestva Velika
Prikaži večStrategic Planning Survival Kit
GLEDAM BEGUNCA -VIDIM ČLOVEKA BEGUNCI V SVETU IN SLOVENIJI VSI IMAMO PRAVICO DO AZILA GettyImages Države so se po strahotah druge svetovne vojne, ki je ustvarila 60 milijonov beguncev, same dogovorile,
Prikaži večRASTAFARIJANSTVO
RASTAFARIJANSTVO UVOD Ko večina ljudi sliši besedo rastafarijanstvo pomisli na drede na glavi, reagge in uživanje marihuane. Vendar je rastafarijanstvo vse več kot to. To je način življenja in filozofija,
Prikaži večPROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočk
PROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočka: info@lezdrugimismo.si Vključevanje, slovenščina,
Prikaži več–
Aktualna problematika beguncev v luči prava Evropske unije Reševanje investicijskih sporov v trgovinskih in investicijskih sporazumih Evropske Unije s tretjimi državami: ustanovitev Mednarodnega investicijskega
Prikaži večADOLF ( ) REFERAT HITLER
ADOLF (1889-1945) REFERAT HITLER Adolf Hitler se je rodil 20. aprila 1889 v mestu Braunau am Inn v deželi Zgornja Avstrija (tedanja Avstro- Ogrska). Oče Alois Hitler je bil carinski uradnik, mati je bila
Prikaži večPorevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov
Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večCulture Programme (2007 – 2013)
USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži večTuringov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo
Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša 12. 4. 2010 1 Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolov (običajno Σ 2) Σ n = {s 1 s 2... s n ; s i Σ, i =
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Državni izpitni center *M09255113* LIKOVNA TEORIJA JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 28. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA RIC 2009 2 M092-551-1-3 Izpitna pola 1 1. NALOGA (15 točk) 1. Wilhelm
Prikaži večVerzija 4, veljavno od Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laborat
Verzija 4, veljavno od 04.10.2018 Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laboratorijske medicine Slovenije je le-ta sprejela na ustanovni
Prikaži več6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru
6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta
Prikaži večOsnove verjetnosti in statistika
Osnove verjetnosti in statistika Gašper Fijavž Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Ljubljana, 26. februar 2010 Poskus in dogodek Kaj je poskus? Vržemo kovanec. Petkrat vržemo
Prikaži več29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne
29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, 25. 4. 2019 - Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i
L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi
Prikaži večWorkhealth II
SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European
Prikaži večZadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.
Prikaži več(Microsoft Word - Predlogi in pripombe GZS k predlogu zakona o za\350asnem in ob\350asnem delu dijakov in \232tudentov.doc)
Dimičeva 13 1504 Ljubljana T: (01) 58 98 000 F: (01) 58 98 100 info@gzs.si www.gzs.si Ljubljana, dne 27.2.2014 MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI Kotnikova 28 SI 1000 Ljubljana
Prikaži večGenerating report ....
Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 09.08.2010 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LIONS KLUB 10 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040
Prikaži večGlobal Employee Personal Information Privacy Notice
GLOBALNO OBVESTILO O VAROVANJU ZASEBNOSTI ZAPOSLENCEV Družba Johnson Controls International plc in z njo povezane družbe (skupaj Johnson Controls) cenijo vašo zasebnost in so zavezane k obdelovanju vaših
Prikaži večPetra Bavčar, univ
Psihosocialna rehabilitacija bolnikov po laringektomiji in izkušnje s skupine za bolnike po laringektomiji in njihove njihove svojce mag. Petra Bavčar, univ. dipl. psih., spec.klin.psih. UKC - Klinika
Prikaži večIzrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov
IZGUBLJENA PRILOŽNOST ZA UREDITEV RAZMER V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, spec. psihiatrije Predsednica Zdravniške zbornice
Prikaži večTA
Evropski parlament 2014-2019 SPREJETA BESEDILA P8_TA(2017)0442 Spoštovanje načela pravne države in demokracije na Poljskem Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o spoštovanju načela
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži večAKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj
AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje
Prikaži večJunij2018
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S
5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje
Prikaži večPoročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo
Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni
Prikaži večKONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva
Prikaži večNačela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD
Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni
Prikaži večVINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner
VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner ETIKA IN MORALA SOMMELIERSKEGA POKLICA Pojem etika in morala uporabljajo v strokovni literaturi dokaj nedosledno. Za uporabo v našem primeru
Prikaži večNOVINARSKO CASTNO RAZSODIŠCE
Novinarsko častno razsodišče SNS in DNS Statistika dela NČR za leto 5 Opozarjamo, da podatki niso povsem primerljivi, ker je za pretekla obdobja statistika narejena za celo leto, v letu 5 pa do septembra..
Prikaži večTA
EVROPSKI PARLAMENT 2014-2019 SPREJETA BESEDILA P8_TA(2015)0040 Humanitarna kriza v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2015 o humanitarni
Prikaži več(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )
DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večPowerPoint Presentation
SUBHEADER HERE IF YOU WOULD LIKE TO INCLUDE ONE VSEBINA 1 Brezplačna registracija 2 Izbor platforme za trgovanje 3 S čim želimo trgovati? 4 Trgovanje 5 Določanje zaslužka in preprečevanje izgube Brezplačna
Prikaži večZaznavanje je prva stopnja spoznavanja okolja in pomeni sprejemanje in razlaganje sporočil, ki prihajajo iz njega. Zaznavanje kot aktivni proces Z zaz
Zaznavanje je prva stopnja spoznavanja okolja in pomeni sprejemanje in razlaganje sporočil, ki prihajajo iz njega. Zaznavanje kot aktivni proces Z zaznavanjem (ali PERCEPCIJO) mislimo na dejavnost interpretiranja
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večDEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme
DEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme posameznik ali manjša skupina ljudi, ki si jemlje
Prikaži več1
1. SOCIOLOŠKA PERSPEKTIVA NA EKONOMIJO Definicija ekonomske sociologije Ekonomsko sociologijo (Weber, Durkheim) lahko definiramo kot sociološko perspektivo, ki se nanaša na ekonomski fenomen. Smelser:
Prikaži večDiapozitiv 1
Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: Up-518/17 ECLI: ECLI:SI:USRS:2018:Up.518.17 Akt: Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. XI Ips 47551/2016 z dne 6. 4. 2017 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. II
Prikaži večPRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večDr. Dušana Findeisen Luč, kamera, dejavno staranje Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje
Dušana Findeisen Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje RefugeesIn - Begunski časi Izzivi in perspektive globalnega povezovanja za razvoj nove podobe starosti Ljubljana 10. april 2018 Historiat
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:
Prikaži večKršitve mednarodnega prava in prava EU ob uporabi ukrepov iz predlaganih členov 10a in 10b Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o tujcih, sprejeteg
Kršitve mednarodnega prava in prava EU ob uporabi ukrepov iz predlaganih členov 10a in 10b Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o tujcih, sprejetega 26. 01. 2017 januar 2017 Z ukrepi, ki jih omogočajo
Prikaži večŠtevilka: U-II-1/15-24 Datum: PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE Glaso
Številka: U-II-1/15-24 Datum: 19. 10. 2015 PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE 28. 9. 2015 1. Glasoval sem za sprejem odločbe št. U-II-1/15 z dne 28.
Prikaži večMicrosoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx
Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v
Prikaži večSvet Evropske unije EVROPSKI SVET
Svet Evropske unije EVROPSKI SVET STRATEŠKI ORGAN EU Evropski svet je institucija EU, ki določa splošne usmeritve in prednostne cilje Evropske unije. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M16155112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Likovna naloga Četrtek, 2. junij 2016 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večNebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T
Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus
Prikaži večKODEKS ETIKE SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE Ker lahko v socialnem delu etično primernost oz. neprimernost profesionalnih postopkov presojamo s
KODEKS ETIKE SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE Ker lahko v socialnem delu etično primernost oz. neprimernost profesionalnih postopkov presojamo samo na posamičnem nivoju vsakega konkretnega primera,
Prikaži večAli je varno kupovati ponarejeno blago?
Ali je varno kupovati ponarejeno blago? Nakup ponarejenega blaga predstavlja tveganja za vašo varnost, zdravje in denarnico. Zato tega raje ne storite! Ste v dvomih? Vprašajte se naslednje: Ali ponaredek
Prikaži večOsnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Prikaži večVloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local
Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO
Prikaži večGradbeništvo kot Industrija 4.0
Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo
Prikaži večMicrosoft Word - brosura docx
SLOVENIA LC Ljubljana IAESTE Ljubljana Vojkova cesta 63 1000 Ljubljana I nternational A ssociation for the E xchange of S tudents for T echnical E xperience Target your future! kazalo Kdo smo? Naša vizija
Prikaži večKer so pri Microsoftu z igro Age of Empires (in dodatkom Rise of Rome) poželi tolikšen uspeh, so izdali tudi nadaljevanje te igre. Kakor prvi del igre
Ker so pri Microsoftu z igro Age of Empires (in dodatkom Rise of Rome) poželi tolikšen uspeh, so izdali tudi nadaljevanje te igre. Kakor prvi del igre Age of Empires, je tudi drugi del realnočasovna strategija.
Prikaži večPogoji poslovanja Catena.si je spletna trgovina podjetja Catena d.o.o.. Pogoji poslovanja so sestavljeni upoštevajoč vse zakonske obveznosti in mednar
Pogoji poslovanja Catena.si je spletna trgovina podjetja Catena d.o.o.. Pogoji poslovanja so sestavljeni upoštevajoč vse zakonske obveznosti in mednarodne smernice za e-poslovanje, ki jih zastopa tudi
Prikaži večEPAS_1_usposabljanje_program_razlaga
Šola ambasadorka Anton Kokalj Ljubljana, 19. 10. 2017 Navdih Naslednji dan (9. maja 1950)je francoski vladni kabinet zaključeval z dnevnim redom sestanka. Schuman je ves čas srečanja o svojem predlogu
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večFOR SMARTER PEOPLE TAKO SE VLOMI PREPREČUJEJO DANES REHAU Smart Guard System plus preventivna protivlomna zaščita WINDOWS. REINVENTED FOR MODERN LIFE.
FOR SMARTER PEOPLE TAKO SE VLOMI PREPREČUJEJO DANES REHAU Smart Guard System plus preventivna protivlomna zaščita WINDOWS. REINVENTED FOR MODERN LIFE. NA NOVO ZASNOVANA OKNA Za današnje življenje Naše
Prikaži večNeuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini
Prikaži večProjekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:
Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:0 z žogo ; Skice za trening vaje predvsem za mlajše kategorije; Opis vaje: 1. slalom a) navpično, b) počez in sicer z nogami; rokami; kombinirano
Prikaži več