tedaj l>i se nasel tudi sodnik, ki bi x»s!al proletarca v jeco ali prisilno delavnico. Ako pa znainenit lojx>v, predsedn k kake banke milijotie u-

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "tedaj l>i se nasel tudi sodnik, ki bi x»s!al proletarca v jeco ali prisilno delavnico. Ako pa znainenit lojx>v, predsedn k kake banke milijotie u-"

Transkripcija

1 LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA Ste(S(>oO) OliioMjyfo, Junij,!»()(! Lcto I ("Vol 1) SODRUGOM IN SOMI L BNl- KOM-XA ZNANJE! PosrcdcK'uIni odbor skupnc socijalisticnc stranke Aimriki jc na scji due 29 maja / / odobrl nastop "J ugoshisinskc socijajisticnc Zzhtcc Amcriki", iiapram lastnikn lista "(ilas S"z'Obodc" g M I \ Kondit, ki ncoprcn-iccno napada clanc socijalisticnc stranke?f sz'ojem ncsocija!i\ticncm listu Odbor izreka enoglasno, (/<i pripocna in priporoca edino Ic list Proletarec", ki jc last "jugosl soc Zcse", s'oenskini socijalisticnim listom Amcriki! X mlaijc sc isrecc odbor enoglas no, da boiio Z'si socijalisticni listi 7' Amcriki obz'csceni o zadcz'i tcr da o nji porocajo Stem jc st: ar dognana! Pokacurlo sc jc, da spccijclncga socijalizma, An ga "rasmnc" Konda, ni! Prczwd o sklcpu, anglcscini, princscmo prihodnji stcz'ilki X' polncm obsegu Urcdnisto in nprintiisti'o Od blizo in dalec V Sarajeu, metropoli Boznije, je tekla proletarska kri Delaike ondotue feobacne toarne so zahteale zisauije pliac in so ta namen 3 maja dteinoristrirale Ker se na predlozene zahtee 500 delak, erarne oblai^ti niso hotele ozina»t, se je tein delakam pridruzilo so drugo delasto razne stroke ter skiupno } >rot i oblastim demonstriralo Zecer tistega dlie pa je policijsiki nadzomik Malij odredil 80 za'ndarje in policaje, da maistopijo proti demons* ramtom Med tem, ko so se patm'lje blizale mnozic je prij>eljal niimo "tratnaj", klereni je mnozica zapazillai direktorjai tobacne toarne in pricela bombardirati oz s kamenjem To pa je dalo pood, cdai se je zandarmarija j>osln/ila sabelj, baijcrtieta in ko~ pit Ker se zlie boju, intnozica le ni hotela raziti je dal iradstrarnik poelje '-itreljat' Salia je padla in 40 strelo z njo Posledica usodepodne sale j>a je bi la, da se je aljalo 10 Ijndi kri Zaxleti so bili : nek batneni mradnik in en m fialnterist Vcjak in <le detaivki iz tol>ac- Tie toarne so izditirrji 11a j>otii Iwlnisnico Z bajcmeti in sabljami je bilo ranjenih 17 o*>eb Dru^i dam, 4 maja, je sla depntacija delak k mestnemu predstojni'ki* Baronn Benk-ii ter mu predlozila zahtee delak ondotnii tob tormi, kakor tudi kazensko postopa&ije proti cerajsn'm proakiamtom, ki so streljali na mnozico Baron Beiiko je chi'l sledeco izjao deputacijii, ki se je publicirala pet ill jozikih : 1 V latin i komrsar pi Zarciki je su'spontliran od irada in se itna jxxlreci preiskai 2 I \>\*eljnik zand'arniarije, ki je pist 1 streljati niai ljiwli je zaporu 3 Zaprte tobacne delake IkxIo takoj odpuscejie 4 Delacem je dooljeiio drzati sliode in seje Sinni se, da je te krae tragedije kr edimo-le slapa bal»-'bnske hixf pi Zarciki, ki je txxjom Polak Kako mnirajo rir^ki reolncionarci! "Nelkaj 11 r pred udhodoni k esajom je 11a smrt obsojeni ruski bojenik za sobodo ruskega tiaroda -* Ian Pnliho izrekel na-* slednje bescde sojim toarisemjetnikom "Durnoo je rekel : V goreci hi- >i se tie steje zdrobljenih sip Jaz >eni taka zdrobljena sipa ecnadstropni sta-bi, ki eliki se bliza sojemu koncu Xaj bode! Ali jaz sem srecpn, da je skozi to okno, dokler sein ziel, saj majbni >\etlobni zarek zatnogel prodreti hiso Ilisa guri! Xaj 'konca inoje ziljenje danes Ali skozi bito sijx>, tako niislim, 1>o prihrmnel ibar, ki lx> iz nialegai plamena naprail pozar in slednjic se lxjde razrusila cela staba Jaz prisega-in, da sem srecen Moja dnsa je cista in mirna Misel na as tem trenotku moji Ijnbi in dragi, me nadaja" z ra-jskini eseljem! Zdrastujte! Ruska lada raznih me still \*> sojih organih oznanjuje, da so esti o pripraath za preganjanje /ido posem izmisljene, ker jc lada zdala strode naredbe za zdrzaanje miru in reda Ali s to izjao jt* jx»poln<wna protisloju brosurica, kaitero je tiskala ti>karna Intro, grajskega mestne^a glaarsta in ki je na prcxlaj knjigotrznici "Nooje Vremje" V ti brosurici se trdi, da so Zidje, Armenci, N'emci iti Anglezi sklenili trdno zezo, ki itna nanion razdeliti Rusijo nra-lt* xjkrajine, ropati malega knieta, njegoei^a bornega imetka, mske cerke pa spremeniti zidoske presicje hlee Ako bi brezposeltri proletarcc ukradel hlel>ec krilia, da bi z njini otesil glad soje lacne dece, tedaj l>i se nasel tudi sodnik, ki bi x»s!al proletarca jeco ali prisilno delanico Ako pa znainenit lojx>, predsedn k kake banke milijotie u- krade, tedaj tak loj>o la'hko mi nt zia soj plen In tako se je zarsilo titd'i z Walshem, s tistim Walshem, ki je s sojimi brezestnimi spekulacijami nicil tri banke Milijonski tat in lastnik "Cronicle" ima mogocne prijiatelje Washing ton u, radi tega je uniljio, zakaj se nut nic zaleiga ne stori, cemu mu ni treba obleci jetniskega jopica ( >rganizirani koaci, ki delaio delatnicah "Hicks Car and Locomotie Works" druzbe Chicagu, so dosegli eliko zrnago Druzba je izjaila, da bode odslej >osleala le orgunizirane delace sojih delanicdh, zaijedno je pa zisala urno placo od 23 11a 25 in (k1 27 na 29 cento, jxunagacem, koacem pa od 35 na 40 in 45 cento Kjer je sloga je moc, in ijer je moc je tudi zmaga ako se jo rabi ob praem casu KNJ12EVNOST Trctji cz'czck zorne socijalne reije "Xisih zapisko" inia sledeco zaniniio sebino: Yolilna refonna Baron Lcwctzow' Rim- *k: l*>/ji mrak (nadaljeanje) Dr / I): O spohiih boleznih Abditus: Socijalni boji sloensfkih kmeto srednjeni eku Gospodarsto Socijalizeni Knji/enost : A Askerc Muceniki; x>rx)ca /: A Cctrti cz'ccck pa: IK: "( )pozicija" ; Politicno ziljenje Sloence ; Socijalni l>oji sloen-ski4i kmeto srednjem e ku (nadaljeanje); O spolnih boleznih ; Pregled : Politika Knjizenost : Muceniki (Konec) "Der Weg" N'a razsitu ( >lx>je porocilo A 1' To halerediio reijo priporocamo sem Mxlru^om kar najtopleje! Naslo: I'pranisto "Nash zapisko" za Ame- Ljubljani Cena re i j i je riko $100 Racredni boj ni delo socijalizma, marec kapitalizem je njego Kakor je nastal sistentaticno kapital, tako je nastal tudi kapitalistic- oce ni posedujoci razred, 'ki je rodil razred nemanice Kapita-1 je bil iden in siroinasto jc billo odkrito Med enim in drugim pa je blazilo stanje le na tion jk> premu boga?tu, ki jc baje saketnu pristopno Prisli pa so ljudje, ki so razkrili te eli'ke zinote : o mogocnosti, da bi bili zasebni lastnitii in faki druzbi si Ijiulje la'liko bqgati in so ob enem dokazali, da je bila trdite naadna fraza in humbug dosego ribaritl kalnesn S teni dokazoanjem se je nezaeden razred neposedujocih razil razrednozaedno maso, ki lioce in ima namen s i sterna* ion im potom l>o nacrtu razlastiti zaseben kapital, ter ustariti noo kolektiisticno tcmporurno druzbo, ki bo prehajala komunizein Sociplizem hoce ta nepo--edujaci razred jxniciti o zrokih, ue zakaj poseduje nicesar, med tem ko jx>seduje dru^i toliko Iz te neposedujoce nmozice, raste idno razred^ iiozaedna delaska od kapitala odisirai stranka jxxi sainostojnitn socijalisticnim praporom To zadnje je socijalisticno delo Da preea ameriskem casrrikarstn mescanske garde se pra prisma indij'amska kultura, se je pokazalo ob priliki, ko je stopil znani slani rusk; pi-satelj in reoluctjonarec Maksim Gorki j na ameriss-- ka tla Kne, >ra rumero-bakrene notorc teh ca>niskih "editorje" je lo mil kar indijaiski fiber, in to le zato, ker si ti "ed'itorji" niso mogli raztolmaciti, zakaj da je Gorkija spremljala znana reolucijonarka Andrejea mesto njegoa zena Da so to uganjiali iz nainosti se j i in ne more ocitati ; }>ac pa je ba- 'krena kultnra pri-topnejsa hypokritizmn, kterega so se poshizili zato, da bi stem protest irali proti reolucijoiraircit in mu pri amer obciustu odzeli simpatij To pa se 11 i zgodilo, ker amer delasto pozna Gorkija In waj ecini ker se to ni z^odilo, je moralo kot naraiia posledica ponesrecenega hypokricizniai obliti se te "editorje" rdecca ol blamaze Taka blamaza je za take filistre zelo dobro zilrailo Ameriskim delacem je Gorkij ec kot cela druzha Romanooff in si sedanji fnnkcijonarji z VVittejem red Rusiji X'sein sodrugom, ki eitajo nemsko, >r i- K>rdcamo 1 ^ai feispiesgel List prinasal sat 'ricne no te in ilnstrirane karikatiire izza kur li> zegnanih fanto Izhaja mesec- 110 na 8 straneli in stane za celo leto 50c N'-airoci se ^a pri Mirror Pubi Co, 773 Mihaiukee Ae, Chicago

2 P O K U Š A J K A P IT A L IS T A M I N A, DA O B JE S E N E V IN E R A D N IČ K E V O D JE Oči cjelog amerikanskog radni* čta uprte su na držau Iđaho Tri radničke odje zapadne minske Federacije' : Moyer, H<aywood i Pettibone žrtom su bjesne kapitalističke urote T ri čojeka od ka' raktera i poštenja bačeni su neini u tamnicu grada Boisse osumnjičeni radi umorsta bišeg goerernera od Ida'ho Steineberga kog je priznati ubojica i razbojnik Orchard ubio u društu s Adarnsom (pođplačeni od eosoodara mina) Umorsto je dakle to sredsto, kojim se go«podari mina poslužiše, da sumnja patine ta unionske odje, koji neini u teškim tamnicama Boisa očekuju nečeli praednost njihoa sazati u masama američki radni narod, da osude tu kapitalističku lopoštinu i da ih oilobode iz zatora Obtužba proti oih ljudi ima elik uzrok Ona obuhata dugogodišnju borbu izmeti ju kapitala i rada, koja se godinama odi u Idaho i Kolorado Potankostima oe duge borbe napunili bi naš list Dosta je ako se zna, da glani uzrok leži u tome što prestaništo držae Colorado nije ustrojilo zakon o 8 sati rada što je narod zaihteao Gospodari mina, koji su poslanicima, i z gazili zakon i u redili narodni o- sječaj defraudoanjem glasoa, i nasoljem su nametnuli na čelo držae Nasilja i umorsta nad minerski radnika pomoću poplačeni kriminala, to je moto; to je moto, kojim kapitaliste hoće, da ladaju bez obzira na glas naroda Kao čudo dolazi i oaj Moer, Hawood dogadjaj Dogadjaj je od narodne ažnosti zasjeca u ub-tanak i sigurnost sake osobe u ooj zemlji Nije ništa drugo nego pokušaj kriminalno organizoanog kapitala, da pod zaštitom pokarenog zakona obesi da ili tri čojeka, da tim što ečma mogu radnike eksplotisati Prateći tog oe razprae nalazimo pro; da jano mnjenje na zapadu smatra okrilene neinim, drugo da goerner Idaiho, prije i kake razprae izjaljuje, da su obtuženci krii Taj goerner nezna za nikake fak u, osim za kapitalističke korporacije, koje postaljaju take goenere, da po soj želji osudjuju i ješzju ljude Star je medjunarodne ažnosti, a tako je elika, da može istaknuta načela daleko nadmamašnju ažnosti sudbu radnika čiji je žiot ugrožen U oom slučaju organizoani kapital proti ljudskog žiota i slobode Narod je imao prilike idjeti, da su američki»radjairi obterečeni elikim taksama i robljeni od organi- zoanog kapitala Vidio je pogaženo konstitucijalno prao izdaanjem oštri sudoa na zapojed kapitalistički korporacija Ali još njcsmo ideli, da se neini ljudi šalju na ješala za ljuba organizoanag kapitala Guerner Idaha, pošto je doeo nezakonito oe ljude u soju držau, sramoti sebe i cjelu držau, proglašujuči ih prije ikafke razprae kriima A li zna se, iz kakokih duboki razloga gos xxlari mina žele njihou osudu i ješanje, kad ih njesu tncgli dobiti za sebe na primamljii način A ko u amerikanskim radnicima bude ikoliko i sfere čoječansta, ujereni smo, da ne će dopustitistiti, da oa braća naša budu obješeni, pa makar kakih žrtaa to stalo Kapitali je u Americi odiše jak sa sojom organizacijom i tako po soj olji izrabljuje radni narod Amerika mora oš doći do kraog rata a to će biti izmedju rada i kapitala sa porazom buržoazije U BI B E N E, IBI P A T K I A Sim gradjanskim političarima je ujek u ustima "narod", narodno" bogatsto, "narodna" moć "narodna slaa, "narodno" prao itd Nu kad go'podin-buržoa ima na jez ku riječ "narod", tada to za prao nc znači cijeli narod, nego on misli jedino na koristi soje o sobe, n boljem slučaju zajedno sa sojom najužom okolinom, a u najboljem slučaju misli na?oju klasu "Kada izuste riječ domoina" isto tako ne misle pod njom interese naroda i narod sam nego je to kod njih neki magloiti pojam, a pod kojim opet razumiju izrane soje inter-e Zu to se i dogadja, da pjeaju "ili Velebita", hratskom moru, "djedoini stare slae" itd, dok zaboraljaju se sjetiti najažnijih potreba puka Ni jednom ne,pada ua pamet, da "domoina nije ni zcmljai ni more, ni "ila ni "m ajka H ratska", nego da je narod puk, radni narod domoina; 4a oni zaboraljeni i utrudjenei paćenici, koji rabotajn od jutru do mraka, da mogu sojim radom u zdržaati se one, koji pjeaju o»ačemu, samo zaboraljaju na o~ u žiu domoinu Sjet mo se samo liajkukanijih naših stranaka madjaretoa i praaša Pri su najoganiji pučki kropije i nacionalni izdajnici, tlačite!ji sake slobode i napredka, a ipak se riješe imenom narodne stranke" Potonji su najpoganiji oblik šoinističkoga demagošta, rabijatni i dilji proganjači sojih političkih protii ka, a uz to najkukaniji pripuzi mađjaronsta i klerikalizma, ta najeća naša da ( i nacionalna) neprijatelja Ipak si međjusobno odje oih stranaka toliko puta izda* doše sjedočbe najčistijega "patriotizma i najnesebičnijega "rada" za narod! Prema tome naziranju na narod" i domoinu" razilo se i njihoo, "dom oljublje, njiho "patriotizam" Pogledajmo te "patriote "! Tu su adokati, što do kože oguliše naše seljake, prodadoše i upropast še za parbene troškoe tisuće seljačkih ogjišta; tu su ugojeni popoi što se za luknio i ina podaanja neprestano parniče sa sojim župljaniina, premda i bez lukna mogu sjajno žijeti od prihoda sojih posjeda ili inih crkenih podaanja,* tu su trgoci što lihare sse u šestnaest; u jesen kupuju hranu u bezeijenje, a u proljeće ju opet prodaju za isoku cijenu ua jeru uz užastne kamate; tu su trgoci, jiosjednici, činonici, što sjede po upraama raznih "rodoljuhi h" štedionica i tanka, daju zajmoe uz isoke kamate, kupuju u bezeijenje seljačke posjede, da na kjoncu godine od tisuća i tisuća Čistoga prihoda podijele u koju rodoljubiu srhu i»ar stotina kruna, radi čega im onda ječi "rodoljubna' himna sk raja na kraj domoine; tu su onda sa razna 9itna i krupna gospoda, što kradu i araju po seoskim, gradskim, gradskim i imonim općinama, išim i nižim oblastima i sudoima, pljačkaju seljačka zemljišta otorenim prcarama prigodom komasacija, eksproprijacija, kanalizacija itd itd Dična kruna i perjanica tomu su "patriote" političari, koji do sada ne uoiniše ništa u korist siromašnoga naroda, nego se neprestano otimlju 0 milost "onih gore", onih zemaljskih bogoa i sih setaca, što edre 1 oblače iz Zagreba Pešte, Beča i Rinta Za sinoo namještenje idi bratou adikaturu, za bratoo promaknuće, za sinočeo imenoanje i tici klanjaju se prema lasnicima poput brite, a tlače, gule i pljačkaj ii prema doile poput tursk h paša, aga i begoa Narano za sako o o tijelo nadju se lijepi izgoori, dobre firme narodne" koristi i nesebičnog" jnatriotizma, a koje -e tijelo ipak ne može takoom ni i nom kabanicom zaogrnuti, to se jednostano zabašuri Mi ne smijemo si irtarati, da je to santo k«xl na> u Hratskoj To je ojjćetiitu značajka buržoaiskog patriotizma ko<l sih naroda Naši su "patrioti" uprao takoi kao i kad ostalih naroda; možda nešto drskiji obzirom na n'sku prosjetu našega puka Radi sc dakle samo o stupnju laži i pokarenosti, a ne o njoj -amoj Ima doduše u samim buržoaskiin redoima [K>ka<lkad x>jedinaca, skupina, dapače i stranaka, koje uridjajn su tu "patriotsku" laž i pustoš, te nastoje tlu tu neolju isprae N u oni su uijek Jošc -reče, njiho trud mora ostati jalo I!i *e konačno sami korumpiraju ili >e nezadooljni polače sa jsolitičkoga poprišta, ili ostaju neznatnom i neuplinom frakcijom ili konačno bježe u redoe socialne demokracije To je sudbina sijuh onih koji se hoće lx»riti proti društenom razoju i njegoim pojaima A oaka lažni patriotizam, o- akoo licumjersto i himba zaista nije ništa drugo lugo redoiti po- ja društenoga razoja na stupnju kapitalizma Nacionalno potlačianje je bezujetno skopčano sa bičem razrednoga gas xxlsta tlačenja i izrabljianja Ko hoće dakle njega temeljito odstraniti, da se iše nikad ne porati, taj mora odstraniti u opće sako razredno g<-]»odst o, jkjtlačianje i izrabljianje Nikada ne izrabljuje jedan narod drugi narod, nego azda gosjxxlujiure klase onoga naroda, za kog se eli da gospo- duje (dakle buržoazija, plemsto, iše sećensto, militarizam i birokracija), izrabljuju ne samo soj lastiti narod nego i saki drugi, koji zapadne pod njihou K>litičkti, kulturnu ili gospodarsku Vladainu Nas n pr ne izrabljuje madjarskr narod nego njegoe gosjioclujuće klase, koje i njega Isto tako razredno izrabljuju, kao što nas izrabljuju nacionalno Narano, da ih u tome jiotnažu naše domaće skupine, koje u tu srhu dobiaju last u šake, da je skupa sa madjarskim kapitalistima upotrebe u korist sojih "patriotskih žepoa Soinrzam nacionalna mržnja, siloito naturianje tudjeg jezika i narodnog imena se je to nužno skopčano sa bistom kapitalističkoga gospodsta Jedino kapitalisti imaju materijalnoga interesa, da se proširi oblast njihooga naroda, jer se time širi i učršćuje područje njihooga izrabljianja Radini narod, radnici, obrtnici, seljaci mogu prema tome biti, a i jesu, ranodušni Ni za trunak se time neće poboljšati njiho' položaj; dapače će se pogoršati Dok god bulde ladao kapital zam sa tim sojim pojaima dotle će postojati ratna opasnost, ojni tereti itd a što se j>ada na led ja puka i od čega puk nikada neće imati ni mre koristi Osobito mali narodi, kao što je primjerice nas, ne mogu doći do soje slobode, do soga nacionalnoga jedinsta se dotle, dok su predmet izrabljianja kapitalista elikih i malih naroda se dotle dokle u opće opstoji sjetski kapitalizam A kapitalizam je iir-djunarodna organizacija, njemu treba medjunaroduuga protinika Dakle satno na internacionalnom, a ne ua nacionalnom polju može se danas izojeani sloboda i jedinsto malih naroda, dakle i naroda našega Ko hoće dakle da odstrani lažni patriotizam, nacionalno potlačianje, šoinizam, nacionalnu mržnju, ko hoće da ostari slobodu, jednakost bratsto i mir sima narodima taj mora ići za tim da uništi razireihio guspod-to taj korjen sih nacionalnih potlačianja i n jegooga zaštitu ka medjunarodni kapitalizam Saki je drugi put krii put, saka je druga borba borba sa priidnim, poršnim ili bar momentanint protinikom U oči sega toga kako patuljaste izgledaju fraze naših "patriotskih" stranaka! Kako su ograničene n jihoe misli, kako nedostatna njihoa sredsta! I kada njihoo djeloanje nebi bilo tako dolično, tako up->jenarsko, kako bi ipak bilo n štailo, sitno, maleno "Socijalna demokracija osudjuje saku prelast, izrabljianje i potlaćianje, bilo naroda nad narodom, klase nad kladom, spola nad spolom ili rase nad rasom" To je temeljno načelo socijalne demokracije, to je relo iz kog ona crpa soj žiot i od kog se ne može udaljiti, a da ne prestane žijeti kao proletarska stranka Samo ukidanjem sakog jiotlaćianja može se ukinuti i nacionalno potlačianje Samo je onaj iskreni domoljub, patriska, koji uništuje zlo u njegoom korjenu Jer što e domoina? I o je puk, radni narod, a ne rijeke i dol ne, brda i granice Onaj, koji se bori za narod, za puk i za njegoe interese, samo taj može biti prai domoljub,»ra i patriota Ne tjera socijalna demokracija naš puk preko mora1 oamo Ameriku i druge ilaleke zemlje, nije ga ona naučila žjeti jx> onoj latinskoj p--loici, štu je ispisasmo na čelu oega članka, kako bi to htjeli prikazati naini, glupi ili zlobni ljudi, nego su to baš učinile one stranke i oni ljudi, koj: se suda izriču kao jedini nepatoreni patriote, a socijalnu demokraciju prikazuju kao neprijajteljicu sega lijepoga, dobroga i uzišenoga Nije socijalna demokracija izdala do sada nijedan narodni posjed, nije {»omnožala neprijatelje hratskome i srpskome narodu, nie se udaljila ni odrekla od praih naših nacionalnih ideala

3 t j ujedinjenja i osjobodjenja od sakog ropsta i potlačenosti, nego su fj> baš učinile, a i danas još čine naše gradjanske stranke, koje još i<jek imaju odlučni upli u narodu, a djelomično i last u> šakama, baš one stranke koje se suda hastaju sojim rodoljubljem Naproti do sada je socijalna demokracija branila saku opradanu našu nacionalnu star, i to ne samo riječima i frazama, nego djelima, radi čega je podnesla silne žrte, a to će činiti i u buduće; socijalna je demokracija našla ne sumnjie prijatelje naše praedne nacionalne' stari kao što su n pr ruski carizaan, rimski papizam ili đaj>ače po nek nta i mađarske slobodnjake, koji su si od iskona bili protinici sake sjobode i praednosti, nego je naišla milijune saeznika u bojenom proletarijatu cijeloga sijeta; jedina socijalna demokracija ođi realnu borbu proti praoga neprijatelja naših nacionalnih ideala, proti sjetskoga kaj* talizma Socijalna je demokracija našla saeznika u srcu šoenske Budimpešte i to ne nekolicinu uidjanih akademika, nego u tisućama osježenih radničkih glaa i črstih radničkih m šica Socijaino demokratska stranka je pučka stranka; prema tome je ona i stranka ne samo internacionalna nego i nacionalna, dakle stranka zdraoga patriotizma Ona je kod nas jedina stranka, koja postalja zdrae temelje pučkoj obrani od sakog nas lja bilo ono nacionalno, razredno, rasno ili ino kakoo; ona je stranka, koja se najbolje lx>ri za ostarenje naših nacionalnih ideala, jer će se tek sa njenom pobjedom ostariti bratsto siju naroda, tek nakon njene pobjede moći će se razijat: saki narod i potpunoj slobodi, te neće triko strahoati za soju narodnost; ona je jedina stranka kod nas što nas odi sreći i blagostanju ne samo trašega naroda, nego sih naroda cijeloga sijeta Si narodi sijeta imaju jednoga radnićkoga i*eprijatelja, koji^se tišti kao kamen na grodimaod njega jrotiču sa zla i neolje puka, si nezdrai i otroni društeni pojai Taj neprijatelj je kapitalizam A kapitalizam je medjtinarodna organ zaci ja medjunarodtro biće Ko hoće njega uspješno pobijati, ko se hoće šnjitrr uhatiti ir koštac, taj mora postati med ju narodu i faktor Za to je stranka socijalno demokratska stranka internacionalna, pored se soje nacionalnosti Naša je stranka nacionalni dio medjunarodne ojske, koja o t sibnju drži soju kontrolnu smotru Stoga i o na i sibnja izlazi na ulicu, da manifestira soja čusta međjunarodne ljubai, bratinrsta i solidarnosti D O PIS IZ A L L E G H E N Y, PA Cijenjeni uređniče! Izolite nam slati V aš cijenjeni Inst "Pnoletarec"; slučajno nam je do ruku dospio jedan broj Vašeg rijednog 1 sta Proletarca", čiji redki nam goore, da stoji črsto na podlazi uzišene nauke socializ- ma đak lem jeste prai borac na polju razredne borbe Proletariata Već to tim činom dokazuje, kad uz druga Sloenca stoji drug H r at da su uidoli da jedarr drugog treba, da jednog i drugog isti okoi stištu, kao staroj, tako i u nooj postajbini Sačajmn 11a oaj način prau slogu jugosloenskog "Proletariata mi oom noom borcu, za čoečanska praa potlačenoga radnoga nar(xla od - ega srca želimo najbolji napredak oko praedne nauke socalizma Mi smo takodjer početnici, nas nolaol ce Hrata organizoall se na ime "fraikcija socializma kod odašnje postojetie socialisticke -tranke, jxilk staljam to do znanja drugoima socialdemokratom u Allegbeni-u i okolci, koji za osnutak još neznadu i onima, koji znadu, tla se naš: sastanci sake srede i subote održaaju u stranačkim prostorija Fedcral i Diamond str ugao Sa drugarskim pozdraom, Drag Stamberger D O PIS IZ N EW V O RKA Društo Jugoslocnski Socialde uokratski radnika ustrojeno 26 noembra 1905 u New Yorku diže prosjetu med ju sojih članoa i odi propagandu social ztna i to -a poučnim predaanjem i diskusijom o interesu raeinog naroda, društo ima uredjenu knjižnicu sa ljep ma poučnim knjigama, i drži se Jugoslaenske radničke listoe (noine), koji stoje u čitaonici na razpnloženje članoima Atresa društa je st: 225 E 14 Str, Ne York Cit J Maljkoič, j>eroodia L Panič blagajnik IZ PREM O G A R SK-EG A O K R A JA Sakser je dal napisati sojem garjeskem gla-ilu članek Triutnf premogarjem \* istom zmedenem članku hoće utemeljiti nczmotljio-i njegoega nastojanja napram premogarjem tla si je cei čas ođprto nastopal za neunijske dclace 'korist kapitali -to in bi! odločen nasj>rotn:k sacega delaskega g i banja (Sakser se rana po ameriške špisarskih časnrkrh ki proro kujejo in konštatirajo neihto ogoljeno z adokatskim zofizmom Ako je neihta dobro u pliala' na kšeft teh prorokuse, tedaj je bilo to modro in pametno delo oblako; se je neihta slabo zrcalila za nj h kšeft so jo pa že naprej proglasili zai uničealko Vedno iz hizniškega stalršča To je tisto netralno špii-arsko časopis je (ojx>niba ured) Z naedenim člankom hoće nekako "trium firati" na članek Slo enskim premogarjem priobčen V šteilki Proletarca" kjer se ga imenuje direktno izđajalca delaskib koristi Za danes mu lxxli poedano, da je njego triinnf" še posem nrczgoden in sploh lc Iritrmf za njega in okoli njega zhranih garje'ce V Prolctarcti" izšli članek je bil najh-rjen naipram rzdajalcu Patridk-Dolan-a kterega izdajalsto l*a ne temelji n ni b lo pmuogarje trđega premoga, mar rč mehkega ir> ga je Sakser sojem garjeskem glasilu z semi loorji" njegoe zmožnosti slail" l'n ija premogarje mehkega premoga še ni zapopađla, da šc ni čas ugoden za boj in premngar j i mehkega premoga so šc >i na štrajku, kjer družlic šc nišo ugodile sktm zahteam unij- O zadeah trdega premoga se na dotičnem mestu ni ničesar raizpradjalo Ako Sakser ni idel teđaj m ne itli niti sedaj jiremogarskih zade ražen Pennsylanije, je to dokaz, da on sploh ne idi čez prag lastne garjeske tiskarne in pisame Komu torej tozadeni "trium f delaskem in socijaističnem li- -tu "IV Chicagu ali garjeskemu glasilu Glas Naroda"? Danes še brezdomno Sakscrju! V njego eni nainem triumfu je dokaj smešno tlejsto, ki se zrcali: da hoće biti 11a eni sirani za pozdigo unije premogarje in da hali J Mitchla na se pretege na drugi -trani pa hrezmejno grajanje, pra tako, kakor njegoemu husmessu bolje kaže Kar \ atn jaiz setujein g Sakser je eđino pametno in Vašemu b znissu primimo, ako na čelo V a šega I ft ta zapšete "List sloenskih garjece Ameriki" mesto list slo delaee Kajti garjeci Vam pišejo list, ga tiskajo uarjeci, garjcci se njem zagoarja in le garjeci ga še pođpirajo (G Sakser lahkti ustanoi "Zaezo sloenskih garjece Ameriki potem pa lalikt* bije đoslednejši lx>j proti u- nijam premogarje Glasilo toh i ma ( )p ured) Sprejmite turaj naedeno načelo! Na tak način bođete 1 adi ko jopraićeno" in pošteno "triutnfirali" Premogar Glencoe Obio, dne 15 maja Cenjcn sođrttg urednik! Slanosti pri maj smo praznoatli tukaj kar najsijajneje; ker je bi! slučajno štrajk, se je te -lanosti tnlelcžilo obilo obćimta Na obisk so prišli češki sfxlrugi iz N eff's, 0, n še nekaj družili branz od- tatn Ko smo b li zbrani»ri sodr A11- drejir Kraanju Glencce, je sodr J Zlemlierger otoril jani shod ter s )rimernimi besedam: pozdrai! nazoče, kterih je bilo okrog 1, )o moških in žena Po tem je gooril -ixlr J Žlemberger sloenskem, goorilo >a se jc tuđi ćeškem in nemškem jeziku tlo danajstib I o dokončanih goorili se je pričela zabaa na čelu ji izrstna gotlba \ to priprao, se je za sođruge iz Glencoe, U, od "Medu S K plaćalo iz blagajne kluba, ker smo času štrajka in ker smo imeli čez $50 gotoine njej Ne mije kluba so plaćali seeda sak za se in tako smo na konci eselice konštatirali $436 čistega dobićka, kterega smo 11a -eji z dne 12 t m odredili po sklepu, dati našemu listu Proletarcu" kot podjioro Pri majnilk smo torej si tukajšni sloenski in drugi đelaci praznt*ali lejm in dostojno; stem smo pokazali, tla se toga praznika, ki je naš edini, zeetlamo 1 1 koncu še eno opazko N ekateri sloenski listi pišejo, tla smo premogarj1 6 tedno zastonj štrajkali in tla moramo sedai za listo ceno delati kakor pred štrajkom To pa ni resnica! V đrž Ohio se žc precej dela a to lc tain kjer so družbe pođpisale pogotlbo z 10r/r zišanja plače V Glencoe, () je hotela VVilier Coal Com poskusiti s skebi, kterih jc res od nckotl prišlo nad 22, a smo jih pra hitro odpraili od tod Mi torej ne borno delali za staro ceno, in to, mislimo, bodo družbe same uidele Gospej G N pa priporočamo, naj naprej agitira pri kapitalistih in ne pri delach S socijali-tičnim pozdraom J Kraati ja tajnik Medn soc kl N A SIiM P R A V ICO LJU BOM ' Komla je zadnji čas sojem glasilu zapitsail nekaij njemu neumlji b lx sedij, ki so se glasile blamaža nad blamažo" To e zapisal, ozirmra je tbl zapi-at i zato, ker lx<e 11a saik tračin zmagati nad praico Ljuđje, ki bodo čitali njegoe nemraiosti si misli bodo zelt st\-ar tako kakršna je Glas Sobođe" T o pot naj njegoi čitatelji izeđo, da se je sodr J Zaertnik blaon ral in sicer zato, ket clr Slaija" št 1 S N P J ni botelo i-prejeti pretllt^a, ki ga je stail Zaertnik glede razsodiše a : da se tložme, jc li Konda slepar ali ne Konda je seeda nad se zadooljen, da so dr "Slaija" "neće zreči za razsođišče, kar porneni za njega mnogo Konda pa nee, da je dr Slaija" stem činom krš lo u-tao in sicer ne samo društeno, mareč tuđi illinoiško Sodr Zaertnik ni imel s tem pređiogom nobenib dnrzih nameno, kakor potegniti Kondu krinko raz obraz in sicer zato, ker dela ta čloek nečast časniškenru pokliču ker \ soji nezmožnosti irkorišća namen časnikarskega pokhca tm-d Sloienci Ameriki Z ozirom na to, da Konda soje neprailno p» topatije s]x»zna ter da se njego ini napačnini nazorom umakne satu 11a korist -pranosti ki jamči jasno in čisto pot k načelnim bojem, k so x«relmi in korrstni slo amer delacem, ise je ukrenik) predložiti dr Slaiji" razsođišče Dolgo časa sem se je namreč ljudi farltaio, da je dr Slaija napredno društo, sedaj se je pokazalo, da goji enostninske tendence, ki so na korist samezni kom Društo "Slaija" nam ni stamu dokazati, da je bil to nepristranskt čin, kaiti dejsto samo goori, da se je hotelo spraiti resnico iz en akcije zato, da ise indirektno ščrti gol j ufa Mrt ina \' Konda! Nič ni opraičeno izgoarjati se, da dt Slaija ' tlima ničesar opraiti s "slo soci jal i sličnim klubom" ali "Zezo dokler se gre za dokaz resnice, ki je pri *rgoj pnanega in sptaroega ter načelnega' deloanja na podlagi r-eilćih intereso slo amer tlelasta Propast statjengo' pred loga x> sodr J Zaertniku, za olxije3transko razsođišče <lr Slaija št 1 S N P J je jasen dokaz (samoolje naših starih reakcijonarnib znance, ki jim ni bilo starno delo n kdar pra star! Ker smatramo tako "bojno taktiko" nenačehio, nepraično, m nenrano, bomo naprej take subjektine indiidijc prezirali at ali L IS T U V P O D P O R O Problem kulture, dobra' duša: $225: Ker se želi propađ ProJetarcti" lolm Petrič $ 1 ; Da ise u- streže Kondoi želji, John Bartel Soc; Za Kondoo "zmago" Joe Ženko 50c Glencoe, O, 1 maj in tri mesečni ascssnient $556 Skupaj $981

4 'PROLETAREC List za interese delaskega ljudsta Izhaja enkrat mesecu Izdajatelj: Sloenska Socialistic^ zeza Am«riki Naroifnina za celo loto Ameriki 50c Za Astrijo 3 krone Naslo: "PROLETAREC", 683 Loomis St, Chicago, III PROLETAREC' Deoted to the interests of the Laboring classes Published monthly by the "Sloenian Socialist Association of America," at 683 Loomis St, Chicago, 111 Subscrlbtion rates SOc a year Adertisements on agreement, Entered aa sruond-clasft matter January Mtli at the Post Otllce at Chicago, III, under the act < t Cougresa of March 3,1879 BERKMAX PROST Pod tem nasloom je prinesel "Glas Sobode" st 22 t 1 clanck, kateremru hi tudi mi prtrdili, ako bi se na koncit claika ne blesteta ta da *t»ka-: "Bode ti zel scdaj, ko jc pro st kaj hz'uic Di'&mittio!" S temi besedami* jc "(Has So bode" so resnico, katero je pisal o Berkmami, zargel ocrtal pa jc kot halcloca, komur se pri izrsiti njegoega dejanja ni slo za princap, pac pa za to da b po prestani kazni zel halo zaednega proletariata To jc ocitna laz Pac pa pra ta laz dokazuje katero gosjjodje okoli "tilas " Sobode zapisali needoma, da niso socialisti, teinec da t ci n j ill se prai I beralncwnescaiski dub, katerega se skusajo otresti s ;ojimi demagogiennni clarfki in pornograficnimi podlistki o nralno propadli'h dnhonikih A'ko b se bili gospodje okoli "(Has Sobode" potrudili 11a shod due 30 maja 190^) Brandtoo dorano, 11a katerem je pooril <odr Berkman, bi edeli, da ni Benkiman prcbil ra<li tega 14 let jeci, da bi po prestani kazni zel lialo, pac pa radi tega ker ga je dejanje Fricka prtcdlo do njegoega cina Social stom se >c nikdar 11 i slo za slao >o smrti, ali za /etje hale ze na tem setn Socialisti ne poznajo ne setn iko ne maliko Slaopctje posatneznim Ijitdcm ali ljndikirm skuprrram je le pri liheralnih demago^ih, naadi»k: se odeajo s plascem ljnlbezni do delace Proti takcimm nastopn liberal nrh dotnagogo jc pa trcba z so silo nastop ti ker se hoce zaesti delace na kria x>ta da bi fcoga casti- Ii kot boga, setnika ali mncenika I i r takt> je poedal tiwli sodr Benkman sam na shodu due 30 maja 1906 Brandtoi dorani, Ch'caigu, 111 V zalop je se rrekaj k-njizic "Nasa hngasta" f>o 5c Naroca se jib pri sodr A Prcscrnu, 678 VV 17 Str KAKSNO MESO I'ZIVAiMO \' AMERIKI? Uipton Sinclair M ciai t, jc napisal Icnjijjo "The Jungle kater brew' zirno bifca manrpn' «-iie znancga ameriskega mesariikega kral-a Armoi»r-ja n dngih ennkili kreatur Ta kriit*a jc obudila A- nieriki tako senzacijo, (la jc bil sani pred-ednik Rooseelt nrplicno prisiljen sojem porri'lu na zeztro amerisk tposlani>ko cbornxo nastopiti proti Ei'iicr skin» mcsars'kim kraljem kjanicc sega seta kotel, katerem se topi "znamenita " Armourja mast- Ko >o ponesreccnca potegnili iz loot la jc bilo komaj se po'oica niegoega tclc- sa Ali zl'c tcmu se jc rabil kotel se nadalje ne da hi se bil osnazil so dobili V nekem drtigem slncaju cloeskt >rst me-ni konzeri Armour in <lri*j^i mesarski kralji so napeli we strune, da hi preprecili objao knjge Podkmpiti so hoteli p'sa-telja, kasneje zalagatelja tijegoe knjige Ko to ni jxjmagak), piatelju pretili s tozlx> A pisatelj ie 1 :1 tiwli ra to pr praljen radi ega so se mesarski kralji izrekli za poostreno inspckcijo klan'skem okraju Knjiga je iz>la angleskem k jezi- it in preod se»edaj priipralja nonnscini francoscini ccscini in (lanscini Knjiga static 1c $120 in mi jo toplo pripon caino scru sloenskiin dclaccm ki >0 zmozni c- nega nastetih jeziko SMO LI I'RKMOGARfl NA STRAJKU? Winlen, Ills, 12 maja Koncem fcbruarja in pricetkoni inarca je sc amersko casopisje dolefo in siroko raepraljalo na o je hil doloccn na 1 oziroma 2 a- prila t 1, in ki so ga >likali na j ecjitn in najj>omcmbnejs m strajkom k i>r jili >ozna atner zgodoi- 11a 1 i n 2 dan aprila sta zc dano m nnla, tia tnoje zacndenje pa tiuli ecina casopisja o prcmogatrskem st raj ku in toll zadeadt, trdoratno tnolci Pred nekaj dnei sent prejel od prijatclja na zapadtr, pisrno, 1cterem me pra-snjc, ce sino illino:ski premolar ji na strajkt ali tie Omenja mi, da tnu jaz tozadeno ^e nisem porocal iz tamkajsnega sop'sjai ca- pa da mis sploh ni mogoce iticesar zapopasti glede premogarskih zade pri nas Vsekakor je to znacilno za kapitalist cno ob enim pa tudi za delasko casopisjc Kdor ni direktni zezi s prenu^arsko obrtjo in niti tie stannje i itagarskem okraju, temu pac niopoce zapopasti kakc sprenk'inbe s 1 apriloni Drn^ace je za premogarje, njih drnzine, delace in obrtnike, -k stoje dircktno zezi s to obrtjo Zadue tedne pred I apriloni so se posod alili crni oblaki dima proti nebu od stroje, ki so spra- res ni Chicagu Pisatelj podaja ti knjigi prip edncm >logit netznierno1 iz)kor's- jel-i erne diamante na canje klaniskrh porsje zemlje Istotako se je kadilo od loko- slnzbence, nastca kako sc koljcjo *za kolero o- moti, ki so preazale preinog iz bo-leli pre- ci in tubcrkulozno jjoed in kako se spralja kraja kraj O'uti je bilo ne prestano nioso obolele rojkh in piskanje parne piscali zrine in Prisla pokarjena suha sinjina je pa nedelja in dne i aprila je bilo se na trg tnirno, kakor nedeljo, le lokomotie so se se Prod let i jc padel neki cloek soreliajale od roa do roa ter jx>birale zadnje octanke od sobote na >orsje spraljenega pn'moj^n I )rugi dan j>a ni ec nastopil z naadnitu ropotom in zizganjent parn li piscalk : bil je >e mirnejsi od nedelje, ker tndi lokoniotie so storile soje zadnje delo / danasnjim dnem, ko te rste pisem, je scsti teden *>citka koncan Iz te dobe k tka naj omenitn, «i;i je "(iara" druzba katera posednje Illinois kakih 17 roo, zagrozila da pricne z nennijskimi delaei, ako se nnijski ne i>orncjo brezpo^ojno na delo, 11a kar <e je l>ozalo na strajk se strojnike, delaee pri sesa<lkali in <>ne ki krmijo ninle Xa ni li inesto pa druzba ni dobila zajjrozenih garjece Ko so >otern podjetn'ki sknsali sklicati konencijo xx1jetniko, se je ecina tell odzala, da nimajo casa iwlelezite se konencije, ker so zaposljrni s- krniljenjem mill Garjece torej ni pri rokah I hi si* >ri tern o prcnehanju premoparske obrti no oori direktno o strajku tici dejsto tern, kt*r ni l>il formelno na>poedan kakrsnegbi tudi ni bilo jmcakoati od sedan j ill uradtiko prenkr jjarske unije, teinec jc lo delo suspendi ratio, dokler podjctniki 110- sprejiticjo placilnc lcsticc i z leta i<j<h kar jjonieni 555 r/t zisanje place Ktera teh druzb naedeno lestico pripozna in sprejme ter podpisc zatnore takoj z deloni priceti Do sedaj ski baje se -c druzbe ecje trdoratne; le k ra jilt inch- predstojecem promogarsketn strajkw /dr dr/ katere^a 1 ke^a prcinoga k: obsega osrcdnjo pricetek Vnsilanijo pod nadzorstom n>o Robinsona, se delo On nadalj'uje ( Rob nson) tudi zatrjuje, da boce sojih illrnoiskifa roih z deloni priceti in pogfocfbo premo larje sprejeti, kakor liitro dobi doolj nanocla zm preniog \a ta nacin, na podlai^i teh izjx edeb nam je p<nsem neznano, ko- prc- l:ko casa bo strajk in kje sc ta ie konca Xa podl'agi tacih operacij, je tudi /elo kocljio reseanjc uprasanj ce snio na strajku ah ne, ker je sa star pasrne knrakteristikc in odisna od spremcmbe sitiracijc, ki ni odlocilna samo st raj karjih Istina pa je, da se roih mehkega premoga ne dela splosno Kaj ec iram pojasne bodocnost Yocigled niocni uniji premogarje in elikanskem trustu premogarskili barono >e ze (lanes labko oripozna, da bodo slednji imeli prednost iz sedanje izprtije, ker o- n sc bodo pri rsti, sled tagromadnega preinog'a sedaj iznebili te~ ga tisti ceni, ki jo >ami diktirajo ter ol) enem delace izstradali, da bodo kjer bo le bio odprli roe in zaceli z ne-uinijskimi dehnci Da jim bodo Illinois, In diana in Ohio racnti prekrizali, je istotaku gotoo John Mitchell, predsednik premogarske nnije je "obirtsaftal" pri premogarj h ; dobil je namrec zansnico od jxjsestniko trdega preniogat, ki ro inn zarnili so njego- Yo halo z nplii njegoega truda na premogarje in smatrali se to za nezmisel, satnohalo in la/ C'e sc to ne zadostuje premolarjem mehkega premoga in da se se nadalje puste slepariti od njega, jk>tem neaasluzimo druzega, kot poraz enak on in, ia polju trdega premoga, kjer se je 6 tedno pocialo, poicm pa prosilo, naj se jib sprejme j>od starimi i>ogoji nazaj Pak dogodek niona premogarjeni odpreti oci in prebiditi streinljenje z;i zdruzenje z "Western Federa tion of Miners", ki je edina organizac ja s praitni naceli in 'ki ima *»tene oditelje na celu --ojega cu>1o«anja, kar nam naj jasneje znaci sedanja a'fera Moer 1 1 ay wood in Pettibon, katere hocc kapitalizeni radi j>ostcnosti in ne *>dknp- Ijiosti spraiti na islice John M tcliell-n se gotoo ni >otrebno bati, da bi ga kapitalisti radi po- Ntenosti naprani delacem zatozili pri -odniji in niu grozili z isl caini S K DOPIS Seattle, Wash, X maja kapitalisti Colorado so orga- 11 zira-li klnb, da unicijo delasko organizacijo "Western Federation ' of Miners in tri nje uradnike Mo er, Haywood in Pettibone, ki so ze dalj casa jcc: radi obtozbe u- inora bisega goernerja Frank Steunelierfjai dr/ae Idaho, ki je bil z eksplodicno lx>nibo noci 30 dec m 1 na doriscn sojega do nna Caldwell Idaho, umorjen Moj namen ni, da bi tu j>od robno razpraljal o celi aferi, kakor drugi li>ti prinasaijo, ampak onteniti -hocem le glane tocke, in zakaj so aretirali in postaili ixxv obtozlx» uradni<ke od W F of M I eta 1 S< dobili so delaci C r i»j ile C reek strajk in Surni dela nik / minitnalno plaico $3 Strajk Ijeadille l 1896 bil je domalega doblcn /a tern je prisel strajk leta is<><) Coenr D'Alene, katerim je gocrncr Steuiiclx?rg iz Ida ho postal 1 >8 strajkerje tako zani "Pnll pen" (Y hle kjer je bilo do kolenai hlata) I-etn 1004 bil je zopet lntd in kra strajk, katerim s<» plntokratje mnqgo delace in oditelie nmorili broz kakih obrana, kajti kaipitalisti so takrat zapriscgli uniciti W F of M in nje odifrelje, in to nanieraajo sedaj nad nradniki od W F of M, k at ere immjo mej stenam zaersiti Dne 17 febrnarja t 1 noci so

5 kapitalrstiori psi lomili hise o- menjenih uradniko, ji'h okaali zelezja ter s posebnim lakoni odpelja'li iz Colorado Idaho, kjcr so sc sedaj zaprti in cakajo na obranao Razgoernor Steinenbcrg je i- mcl na stotine smrtnih sorazniko, ne satno mej delaci, katere je smrtno zattiral, anipak imel jili je se poll To doina Idaho On je bil neprestanem lk)in z ondotnimi ziinorejci kateri so ga smrtno crtili in 'katerem cat»u so je mnogo umoro zarsilo mej ziinorej ci 11 ocjorejci h katerim zadnim je on spada! < iotoo je eden izmej ziinorejce, ce ne kateri delace iz "Bull JHM1 zarsil ta ntuor U- radniki odi \V F of M pa so bili za casa iniora Colorado, i»e pa Idaho Vsekakor pa/ je Steuncn- nasel berg zaslnzil, kar jc J J Driscoll korespodent od W F of M "Magazine", je scl r I- dalio, da zasletlnje j>ostopanje 011- ; > ii'ticc napraim uradnikom, kateri so tain jkxi oborozeno strazo 11 cakajo na obsodbo Mr Driscoll je euergicen moz, ki «e ne bode bal go in detektio Idaho, k<> lxxle stal na strazi in nepristramsko zadedoal o celi obranai ( )n prai, da go bo ninia absolntno m>benhi dokazo da so onion jen i trije nprizori- Idali umor nad go SteunenlK-rgoni \ nedeljo (> t in bil je protest ni shod {n Seattle gledakseu "( iratd opera house" prilog Mo er Hey wood in Pettil>one C iledalisce bilo je natlaceno; pohi delaslkega Ijmlsta, in»i so protest i- rali proti teniu kaj» talisticnemu maneru Na shodu se je nrbralo $131 za obranibni fond; sprejelo se je ec resolucij, katere so se odposlale Rooseeltu, go Colora do 'in Idaho Seattleski socialisti pa so ze prej dakrat na/brali in odpo- >lali omen i en i fond Pa si Ameriki iti tudi ( si imlustrijalni delaci socialisti in nc socialisti, drusta in itnije prirejajo shode tor protestirajo proti teiiui nameraianemu kapitali- >ticnin harbarizmu Delasko Ijudsto j*e tako zio utieto za star, da hi so nabralo obramhni sklail mi-! jen, ec hi hi!r> trcha Zrdca je kriticna in elicega res X>mena za sc delaoe Zdruz drza Kapitalistom ni toliko 11a teni, ce sc zamc tretn mozeiu ziljenjc, njim je le na tcm, da zatro dela sko zezo \V F of M in tijili zc tako omejene inlerc-e ter soj kapital s«* bolj utrdiio in osigurajo Dclac:, ali este kaj j>oiiieni za nas alko se ta drama zarsi nad obtozenim? To pomeni, da bodo kaj >i talksti nad delaci zmagali ; to po ineni, da bodo trije nasi sodriflgi in ocetje soj h drnzin, ki so sc ediuj 1w>ril: strajkih zai dela-kc praice po neilolztumii ofoeseni ; saj go Idaho se je izrazil, da 11c bo do nikdar zii zapnstili liois-e, Ida ho To potneni, da bode na tisoce delacc prizadctih pri del it in plac: To hi hil kriminalni cin za sc dclacc, in insnltirana bode cela delaska stranka, aiko <-c to nc preprcei ( as za protest iranje je sedaj, in ce hi hil le eden obsojen ali sc mu samo las skriil na plai hi to mora) h:ti namig, za general ni <lrajk ccle Amer'ke, ter t>ognati kapitalisticno bando, tie ampak delo, in zato se tudi "Bull pen", pripralja kapitalisti so ca'kali na prilrko in na to cakamo tiuli mi Ultra za generalni ( strajk! >inenitii naj sc, da bodo seattlesk delaci jkkslali x*ticijo na drz kongres, da -c prepreci priseljea Aineriko, zlasti drz Washington Tcga naroda sc nahaja ze taki mnozini tnkaj, da drikirr detanci knialu ne bodo dobili dela V< e gled tch razniir pa se jili >c edno 11a tisoce priseljuje scm, seeda >o raznih kontraktorjih Ja]*>nec lirani stilii; tijega Irana ne elja eel teden toliko kot dru/t'^a deknea en dan, poleg pa dela za zelo nizko plaeo "Mi Mccr iiiinaino niieesar zoper Jai>onski na«- rod tain 'kj-er je, na Iaj>onskein Xaselili st- na Japonsko pa tudi ne homo pot em ko tu ne lx> ec dela ne pnumtora za nas" Tak je ngoor tikajsni'h defcice, ki si tnorajo z rokami krith slnziti Na oiirnjeni petieiji je ze nad inien i>odpisamh J )re t 111 je Jnrij Mitchell iz ( )rcj»r>n-a nstrelil z rcolerjetn glao na pri ac tu Seattln Chefclda propoedn'ka takozane sekt»- "Holy Rooler" llicfeld je j>o izpoedbi Mitchela zapeljal de njegoc scstri in mnogo drnzih zena ( ^re, zanidi ce-ar je bil Salem, Ore, za dc leti taknjen jeeo Mitchell ne kaze nobenc bojazni ali razburjenja nad dejanjem, niti ni skusal >obegniti Na pol ciji je izra/il da je pr'sel iz Oregona Seattle za to, da mascuje sojc sestre Kd<» bode se trdil, da je farjem jx>treba moliti za nas? I an Zrha MAKSIM GORKI J Scstail J Zcn'ertnik Maksim Gorkij, s praim imciioni A M Pjcsko, znamcnit ru sk: pisatclj, pintar in socialist jc nmolem mcsccu dospel larnerisko repnbliko, da zfoid'i ameri>k«-m ljwd'-itu zanimaiije simpati-je d<» riskih pimt'airjcw ki -cdaj jcjo 1 j nt i 1 h»j 7 rusko autokracijo korist nrskejja naroda, in <la hi pnmcil *ii gosjxxlarskc razmerc Amcriki Nad oscb nicd tijimi innogo ruwkili puntarje, j<* prieakoalo slancga rn/skega ]>csni>ka tia jx>ni* 'lu, ko jc parnik "kaiser W'illc'lm dcr ( irossc priplul do obrczja Koniaij jc Maksim Gorki j stopil na siilio, zc ga jc olr-mlo krdho casnikar>k 'li K*roccalcc ki so ga nmcili z raznimi prasauji < ioo ril j i in jc brktko rcsnico Diuuo jc proglaml z;t naadcn "sindel", aairja za bed'aka W'ktcja za lo *>a, rcolucijo pa za ncobhodno x>trcbno Xa prasaiijc, cc sc mor<la rcolucija nc U> zr>ila in rim jh>l<»m, jc pa pon^cealccni txl^ooril: "( itajtc sojo lastno zgcxloiiio!" Ijai-tniki nuscanskili amcriski'ji listo, ki so sluzbi kapita'listo, s*» kar iz sel>c, kcr jc Maks-lm (iork j» taikoj x> sojctn j>riliodu A- mcriko, 'izrckcl soje isiimpatijc prtim od1x>rnikom "ZapacPnc za- zaezc pkrzarje in rudarje Moycrju, Ifiaywoocki in Pettibonu, ki scdc Boissic-u Idaho x> ncdolzncm jcci ra<li sprcti'h mahifracij kapit a 1 i sticni h za rxx n Lko - toloa - jo Ti casniki so prizorili proti njemu jxxllo tfonjo, ker je loceit odf sojo isoproge in je prisel druzbi sojo»r jateljice Andrcjcne Ameriku Seeda bodo ti casui'k i blaniinaik lc satni sebe pred seini solxxlomisel n itni ljudtni Maksim ( iorkij je prod leti rc i j1* "Zizno" prioljcl wojo a+obiograf jo iz kale re naajam to lc: "Kodil si'iii sc 14 tuarca i8(>8, ali ixcxj, Nizjem, hi <i pleskarja stopil mod licence pri nekem risarju; um 1 sem tndi od tcgtr in se K>pr'jcl ucenja pr nekem slikarju sotih jx»dob Potem sem 11a pobegnil ladijo mod ki iinrje, nato pa med rhar^ke ponuxmii-ke \ t<-l 1 oprailih i-eni ucakal 15 leto" Xad'ailje pripoeduje (iorkij da so jja je sc lc jm pehiajstem letu puldila si hi a /eljsi do ucenja Nadalje je l»il (iorkij pek, delal je pristanu /ayal <lra, nosil in lacil toore Pr eel je tildi tr^oino z jau>lki, hil je zclezniski cuaj itd Ṡo le 1 S< >3 1 S< >4 so je seznanil z V ( i l\orolenk<;iit, odkar se je l»oprijol pisatelj -t a V ziili Ixarah jo sliikal ( iorkij sojili spish / ljcnje prolerarcc, domainje druzabiio z ljenjo splob X jegoi spisi s<> daiwlanos prelozeni skoro sc kit It u rue jezike Maksim (iorkij je okusil se jjorje proletarske^a ziljenja, delal je kot erna ziina> za druge, strad» t*l in ncil i-o dokler si ni s soj in m in peresoni to! ko zasluzil, da >o se nje$*oo ijospodarske razmore obrnile 11a l»oljc Ali tuidi iij^odiiein j^aspodarskem >olozajii je ostal Maki-im (iorkij zest princij h»i 1 1 zaodne^a inednarodne^a pro letariat a, zosti ojak rnske reo- 'ii kot takemn mu k licemo : lucije "Dobrodosel eliki ameriski republ ki!" ro\l LADWSkE M ISLI Napisal Drskar Vse jo napredoalo in >c napredujc Celo nazadn jasto jo naprai!o prilicen rekord napredk-a soji smcri Twla kar jo!>i I<> lx>ij irazadnjasko naprednepa je zelo prcjc >oj konoc, zato kcr je bilo innctiio naprednisto Ta innetna naprcdnost ziai lo nckaj casa soje prizromje in sojo red Host soji praksi in siccr dohi, 1«> jc 1>ila ta ka praksa Xa modi tr> (lo!)o pa pride druga, ki >icer ne pozna K»trebe zia umctnosti praksi marec doha, ki ka/e, kaj je umctnost, ozir kaj bila nmetnost I'metnost je nasla sojo pot mnzeje in tam tiidi sojo»osljedno rednost V izlozhah rrajdemo razne nmetno«ti razl cnili dob; tam Pra se- najdemo grob rcnaismcc daj se nam nudijo imenitne izlozl>e izza dobe rimskega cesarsta in skne (irske Vidimo razna dela grskili in romanskih klasiko, raztio ceneno po-odo in oprao, lei nam predstaljajo fcikratne sege, umetnost, reneseanca; idimo umetnisko iidelane kipe, orozje in trofeje raznih tnogotce dano pretekle dobe Vse to, ka>r idimo, goori pretl nanri <> tej preteklosti in nas gredoc s]>oniinja na istoddbna zitja in hit in ter dano preteklo cloesko duso 1 z thi ostanko -mo postieli kulturo pranarodo 11 si starili priinirne li i o tedanjeni eku Preteklost je nekak nas ucitelj, ki \ii(silija Vasiljeica Kasiriwa kot sin njej^oe licere I'arbare i n permskega mescana Maksona Saaitijoa Pje>koa, jh> obrh taipetarj ( Mtocl nosim "> cast jo in noomadezeaiio stan nam nckaj garantra A kaj priliodnost? T'mli za slikarskega ceha'\ ( >ce mi je unnrl priliodnost nam Astrahami, ko In»co ta scm imcl 5 let niafti asaci Katrailli Po matcrini Miirti me jo dal gre g'atrancija naprej, da je zdrz- ucitelj ga ran ti rati z istimi pritniri preteklosti; to pameni, da dodck licit coljarsta ; takrat mi je l'ia za bi!o priliodnost M <) nzej ske izlozlx* s<» let Dcd mo jo iaucil c tati in porok da lx> treba zidati pi'-ati jx> psa'lcrju in moilit eil i se ec kn j ij^i Oil muzeje za umetmno, ki so croljarja sem uscl ii pra sedaj modi, ki pa hodo zgodoinski polled se le nasim zanamcem Iz l»o<locnosti bodo gleda- 'i narodi nazaj "kuilturo" 20 stoletja In tako li laliko ze danes prisli z i:a>o radoednostjo 11a dan : kaj lxxlo gledali zanamci teh ntnzej ill kjer l>odo hraiijeni ostanki ciilizacije 20 stoletja? bo tre Ali ba se dolgo cakati 11a tisto srecno ur<», ko se proglasi 1 judst o za osamosojeno, emancipirano, ter zaiiese se kraljeske in carsfce plascc balje in nakite, sablje in o- strogo ter Knt >oe kanone pa baionete, puske in handzarje pa drugo* raznorstno morilno orodje na grnrado muzejske galerije? Kako dolgo 11a j se se gleda cerkerio maskarado, in kako dolgo naj trj>i ta pust da pride pepelnictia sreda in znjo tisti ljudje, kt IxkIo K>l»raIi pa»j>ezee cai»e, nalisjxme ennje in traro, pa zlatenino in necimutnino pa zanesli kraj izlo/be, kraj 20 stoletne ciilizacije?! Kako dolgo 11a j se sc trpi, predno odnese se Ocnjige justice in po stage na pult janega pogleda bodoc li muzeje, kjer se bo citala modrost cloesta 20 stoletju??? t'citelj preteklosti nam garanti- da ima nazadnjasto sojo na- ra predno lastnost da Ta tern, da propa- propaxj potrjujejo niuzej: kterib se h rani jo ostanki ktriture izza razlicnib dob Vse maiedeno, laliko gledamo duhti tisoc let naprej Xasa dusena predpo- pod jamstom bo doba o tern, stoji iloce realnosti Vse jo traipredoalo in se naprcdnje Nase misli druzimo k i- dealnemu napredkn, tia altar te de ize K>laffamo kailila, nase misli in naso duso Y oliki moliti se spomninio na sorasto in z dom zartiicwjocirn pogle- kaziuijemo motenjo \ m<tliti smo topljeni najcistcjsi ir se^a dobrega sega na- Blazenost nas obdaja, srce se taja in dtusa nas je ol ilea ; neskoncna jc in soji neskoncnosti isce sc odpnsca sem ; isce eel set so 11a i l»i bilo srecno poleg najcistejsepa ira>: dobrega in naprednega Naraa naj hi praznoala praznik odresenja, praznik spoznanj-a Vslect tega naj bi bile se cefto cistc, sak prag osnazen in ob cesti naj bi stali mlaji Ociseeno

6 naj bi bilo dreje, zalile naj bi ise cctlice in- pticam naj bi se rglo zieza naj br spozirar Cloesto lo praznik esoljnega zadooljsta, esoljine srece Fraznicni naj bi bodili ljirdje od«lej po praznicnih cestah praznicnih razmirah * * * Nehotc se menjago izije in pred nas stopijo pretresujoce slike, prizori iz stairorimskih in spanskih a- ren, kterih so sc bili biki in bi \*ol i, da so iittcli eselje od tegia razni ladarji, patrijairhi in drngi bozji namestniki Pri sakem aiktu se je cnlo ploskanje na paleriji in ka*lar se je kazala kri premagane ziali, je nast^il t*us Prigodilo pa se je tudi, da?o zaihtealt boljsih in zitnej ih iger in takrat sta wnela le in cloe'k n- logo Ob takili prilikah se je z be st ijalna mentasdrtnostjo pricakoailo akto Notoricno roparska zial je storila mojstr«ko soje delo obicajno in nesrectieza raztrgala Po odda-nem tnsu n-a galeriji so se pibale skrcene pesti in jadni obrazi patrijarbo so izrazali nrasceanjo in sramoten zasmeh Le pa je zmagonosno otresel gtio lea>kor bi se te^a cinizma na galeriji zaedal in zadnje kaplje cloeske kri so odpadle od njega Notoricna zial ie triumfirala nad nriilepfijo cloeske human itete Alt starodane arene so pa<11e ; na razlepa iz juga na -eer, iz zhoda na> zapad Tcxta glej! Preglasiii smeh na galeriji je prekinil na mah : ndkaj se dopaja na pozoris cn "Kaj to pomcni,"' se r*>prasiije prestraseno po galeriji "Bojeniki si podajajo roke in objemajo se" na palerit je nastala panika Nekdo izmed borilcc na prizoriscn jc prakar sta>l in? prstom pakazal na galerijo od kodcr se je c'ul preje prepfla'sen smeh Gledalci se hocejo resiti iz neprijetncga polozaja a izhoda ni Sedaj je izpfnbljeno se, kajti medsebojen boj fa«m dob je omogocil na galeriji brezskrbnost A sedaj ta boj pojema in si ki so se zaedli, pledajo na zl>e^ane galerjane Nacrti, doseci ufatlerijo so priprai Konctii triuimf ried sebojnepfa sorasta na bojiscu pa tiaj bi bilo s:- jajno spoznanje potrebnega pobra* timsta! Praljica SODRUG" Spi>a) Maksim Gorkij posloeirl J Z V tem mestu jt hilo se nekam cinlno, nerazumljio Nebroj cerke je digalo soje pisane, blestece glae proti nebu, todai zidojc in ditrmiki tornic so bili-se isj i kakor zoniki, in stolice, potisnenc kot cki niogocnih fasad trznic, so sc izgnbljale labirintu kamnitega zidoja kot cndezne cetlicc in praliu ^nilobi starih jxxlrtin In ce so zonoi abili k moliti, tedaj je njih bronasti glas >*c spenjai ob zeleznih strehab, da je od tod breztnocen liitel na zemljo in so bre/mo- ozkili ulicah lli»se so bile elikanske, in cesto- cen izgnlbljal krat tudi lepe, ljudje so pa b li grdi in reni Od jutra na do ecera so tckali brzo, kakor s-ie misi po oz kili, kriih ulicaib, in so iskali pozeljiib oci kruha in zabae, tnejtem ko so druigi s soraznimi pogletli strai/ili, da so se slabejsi mocnejsitn brcz ugoora uklanjali Mocnim t-e je sniatralo bogatine in si so mislili, da le denar daije cloekn moc in soboclo Vsi so ^trcmili mji moci ; kajti l)ili so si suztiji Razsipnost bogatino je nemala sirotnakili neoscljiost in sorazto Nihce ni poznal lepse go<lbe kakor cenketanje zlata, in sled'tega je drug drizegai sorazil, in se je pa latlala krolocnost Ycasib je tudi solnce posiljalo soje /arke tnesto; ali ziljenje je bilo edno turo»bm», in ljudje bili [>odol»ni so sencam I'o noci so prizgali mnogo ognje ki so oznanjeali radost ali j*>tem so taale *> mestu lacne zenske, ki so za denar rtjih mestir stoji kup zidbja, obrnscenega z maihom in pobo Mesto teti aren pa se je sistematicno 11- prodajalc ljubezen ; j>oso<l se je strojila noa, setona Tirena tazproslira) dnh mastnib in tecnib kapifalisticna drnzba Yelika je ta jcdil, in ]>oso<l so sc setlikale molce in pozresno, linde oci lacnili, arena, nepregledna In kakor sta sc spanski areni bor:la bik in biol, mejtem ko je nad mestom odmealo zatrto jecanjc ne>rece, ki nitna rimski le in cloek tako se bore na pozoriscti delaci modernc are moci da bi glasno kricalo ne V areni \ je poltia palerija gledalce in ti apladirajo, kadar si so bili "si so zidi zalostno in ncmirm>, se zrnsi obnemogel dclaec Da fizicno iekaj sc jib je stnatr^lo za pra c- sorazniki in krici; le neobnema^aio jitn niece jo ostanke nc, in ti so bili krolocni kakor zeri, in ti so bili najhiidobncjsi nied raz galeriie in pri sakem rzenem osfatnku setni ziajo eselje kajti pozoriscn na se delaci peliajo za kostio kot ribe Vsi so lioteli zieti in nobeden ni mogel, nilrce ni ttmel iti naranost G robot, smeh in zaniceanje se po s-tezi soje zclje; saki ko ra'k prihodajost je j>r i si li 1 sakega nebote, da so je oziral na se dan jost, 11 z zelezno pestjo pozrestiega ire-torja je drzala sedanjost cloeka in ga oirala na >otu, da se je ob pognbonosnem objemn na njeinu nasrkala in napojila ( )bupajoc jc stal cloek pred groznim obrazein ziljenja, katero ga je s tisoc tir/nimi poglttii nekaj prosilo in mn gledalo srce in potem ><> ntonile njcgoi dusi setle podobe prihodnjosti, in jecanje brezmocnosti cloeka se jc po tem ntapljalo slabodonecem zborn pritozeb in zdihoatija, kale re je ziljenje poteptalo in nnprailo nesrecne \ edno je bilo zalostno, edno nemirno, cestokrat tudi grozno, in >«e je pa obdajalo kakor jeca ki zadrzu'je solcne zarke tisto tenwo, zalostno mesto, kojega stolice so gineale zoprno prailni masi kamenja Im godba ziljenja se je glasila iz zatrtih klice bolesti in jeze, iz tihega zldbodranja sorazta iz grozocega lajatija grozoitosti in lasc ega jadikoanja suroe sile Sredi temnih nemiro nesrece in zalosti hudega boja mcd silo, pozresnostjo, blatom prostega saino-' Ijnblja so pa korakali neopazno pre-- ko kletiskili stanoanj, katerih je kraljeala rescina ti>ta rescina, ki je starila bogatsto mesta posameznii sanjaci, ki so e- roali cloesto, sanjaci, ki so bili sem tujci pridigarji staje, puntarski* iskre daljiiegat ognja praice Skrioma so nosili ta kletiska s-ta- zrna lalikonme- iioanja majhna nega, elkega naukaj, in kmalu so suroo, z mrzlimi pogledi, kmalu zo >et ljnbeznjio sejali tisto pereco resnico temna s-rca ljudi-suzuje, ki so sled sile pozresneze in si Ic grozoiteze postali mrto o- rodje pridobnine In ti nezaedni izsesani suznji sc poslnsali neerjetno godbo teh noih besedi godlxi, katero je nji'h leala ena sama naadna bes>eda: Sod rug I»i la jim ni noa, sli^ali so jo in tudi sanii so jo ralli Dotlej je i- stolako prazno in brezj>omenibno donela, kakor se drtnge znane, ot>rabljene beside, katere se lahko pozaibi in se nic ne izguibi Ali sedaj je posem drugace donelas, cisto in trdo; iz nje je odmeala druiga dusa, bila je trda in ble- >teca\ kakor lino bruseni diamant Sprejel so jo in izgoarjali jo preidno in skrbno, glas njeni diisi zibajoc kakor ce ma«ii noorojencka ljnbko z blje In zibeli tem «*!l>okoj c ko so posezali du so foesede toliko jiomeniibnejsa, setlejsa in blestejsa >e jim je dozdeala Sodritg! so rekli je docsla ta beseda, hi cntili so, <la da zdrn/i es set ccloto, da -<e 1 j ud pricde do sobodc, da1 jili zo/c / noimi ezmi, z czmi naobratnega spostoanja, spostoanja prol sobodo cloeka radi njegoc s< >lx>de In ko ><* je ta beseda- ndomacila dusah suznje in zatiramce, tedaj so nehali biti suznji in zatiraici in nekega dire so oznanili tnestu in niogocnezent njemu- eliko cloecansko besedo: *' az nocem!" Sedaj je zatalo se ziljenje; ka jt r ziljenje gi'baj oca >ila so bili endar oni in nilice drugi \'oda je prenehala sojent tokn ngasnila ic Inc mesto je b io zaito terno in itincni so postali s-labi kot otroci (Iroza/ je naipolnila dnse izkoriscealee, in smradu njih niz- so skrili jezo kote ntapljajoci se pred ptmitarji, in iz bojazni pred it j ill moejo St rali laikote je stal pred njimi, in njili otroci 50 bridko jokali temi Hise in cerke, katere je zagrnila tenia, so se spojile kaos kamenja in zelezai, n zngajoca-tihota se je razlila n irkem t'okn po ulicah ziljenje je zamrlo, ker se je itstarjoca si la cloeka-suznja pricola zaedati ker je zadobila earonisko ntoc soje olje, ker je nicila janem in sojimi ocmi spoznala sojo silo silo s-tarnika Dnoi so bili sedaj za mogooneze, ki so se Miiatrali za gospodarje ziljenja, polni strah-u, in noci so bile kakor tista tisocera noc tako gosta in neprodrljia je bila tenia, in zalo-tno so setile luci mrtetn nlest u In ta teku stoletij zgradena posaist, ki se je redila o kri Ijudi, se jim je dozdeala si njeni nicnosti le rena groblja kamenja, le-a in zeleza Mrto in fcemno so zrle hise s sojimi slopimi okni na nlice, in po ulicah so eselo hodili prai gospodarji mes-t a Res so bili lacni, se bolj kakor drugi ; ali lakota jim ni bila tnjka in njih telesna bol ni bi la tako elika, kakor bol dosedani ill gospodarje ziljenja Zaeda- nje n j ill moci jim je zarelo iz oci, l>olno srce ze pricakoalo dolgo, in poeasi so priceli digati >oje gla- kot predcut zma^e \c- in raztrgali so laznjio onireije, Hodili so K> mestnih cestaih, po s katerim so jili omrezili siloiti i'n njih temni in ozki jeci, kjer se nenasitni jib go-podje je zanicealo in njih duiso zalilo z Xjib ziljenje, ki je bilo polno gren<kimt zalitami in deli so eliki pome zatrtega sorazta, in njili srca, katera so zastrnpile grenke zalite, n njih del a, in to spoznaanje jib je priedlo do zaedanja in ti j ili za'edanje, katero so zmedli mogoenezi z raznimi njih setega praa lazmi, in : Hit i gospodar se ziljenja, njega zakoniodajalec in njih ziljenje ki je bilo prepojeno starnik In zr>j>et je stajala pred z grenkim ponizeanjem je razsit- njimi z noo silo, z blest eco cistostjo ono ziljenje, starjajoca beseda : Sr>drnig! Sredi laznjiib besedr sedanjosti se je dozdeala kot esela poslanica bodocnosti, kot nraljica o noem ziljenju, ki je odprto enako za h' blizo ali dalec! Cutili so, da je od nj h olje odjsno, da se pa da /abra- priblizajo sobodi, ali nijo nje prihod Vlaciga ki j«e se j»rej<sni ecer kakor napolsestradana zer topo pr cakoala tia ccsti da pride kdo in snroo za majhen denar kupi 11 jeiie neprostooljne ljubeznjiosti, ie tudi cula to besedo; ali zadrej^i smehljajoca sc ni upala ponoiti jo Sedaj se ji jc priblizal i- moz, kakerstiega do danes se ni dcla polozil ji je roko na ramo in spregooril z glasom bliznjega : "Sodruginja! In ona sc jc nasniejala tilio in sramiezljio, da j>i ni bilo trcba eselja jokati Y njenih oceh, ki so so ceraj zrk* topo in prcdrzno sct >o zable stale pric soke pracga, ciste^a eselja To eselje zdrnzcnja seh izkljucenih eliko drn/mo <lelajocili sega seta so jc opazalo na seh mestnlh trlicah * in motnc oci has so ziic ed- 110 lx>lj /irgajoce in mrzlo lcrac ikateremu so se ceraj rgm gros kot <larek milosrdrosti sitib, jc tudi sliisal besedo, n bila jc pra mi lose ina ki je Tijogoem - reu nasla Iralczen rxime, katerega tnu jc razjedala rescina Xajenwik, jako koniicen cloek, katerejga so naarino potniki suai* Irrbet, da je ta snnek potom prencscl na soia triwlna in lacna konjioa, ta mnogakrat tepeni clo»ek, ki jo sled drdranja kolcs po cestnem tlaku postal top je f-niiejac prasal nekega mimoi-doce^a "Ali'naj peljcm? Sodriiicf!" : lzgooril je in se strasil Hit to jc iprije) za ajeti, da bi se i«n odpeljal, gledal je za odhajajocim, ne <1a bi mogcl s sojega sirokega, rdecega obraza prcpoditi «eseli smehljaj Doslec ga jc prijazno jk^ledal in rckcl : "Hala, sodrug! Nimam daloc" "All, moja ljniba mati!" je zloliknil najemnik in skocil na

7 kozola, eselo z očmi pritrđujoč in pokajoč z bičem, nakar je zižgaje pognal konjića dir Ljudje so hodili gostih skupinah po trotoarjih in edno pogostoje se je čula beseda, ki je bila določena pobratiti es set Sod m g! Neki ažno in reno set gledajoč policaj, z elikimi brkami se je bližal eliki gruči ljudi, ki je stala na oglu okoli siolasega goornika Poslušal je nekaj časa, potem pa izrekel počasi: Pouhični shodi niso dooljeni; prosim gospoda, da se razidete," Molčal je nekaj časa, potem pa tiho pr stail: "Sotfrugi, Na obrazih tistih, ki so srcu nesdi to besedo set ki so pripomogli, da je postala meso iti kri, da je njeni zok pruzročh edinost puntu, se je čitala ponosim zaednost pomlajenih starniko, in jasno je bilo ideti, da je žia sila, katero so dahnili ti besedi nepremagljia in neminljia Ali že >o se nekje zbirale proti njun sie, slej>e mase oboroženih ljudi, molče ranajoč oie rste; to so bile priprae nasilneže, tla bi ihrajoči al praice odbili Ali ozkih ulicah elikega mesta, sredi mrzlega zidoja, katerega so zgradile nepoznane starjajoče roke je naraščala in zorela era pobratenje seh ljudi Sodrug! Kmalu tu zopet tam se je zaiskrilo, obetajoč mogočen požar, ki bo objel es set zplamtelem zaedanju zadružnosti seh ljudi Plamen bo objel e? set, in njegoi eri bodo zgoreli soražto, sa zla in grozoitosti, spremenili se bodo pepel, ki dandanes razjedajo naše žiljenje Zuplamtela bodo naša srca in spojila se bodo eno samo eliko setono sre, srca seh resnici plemenitili ljudi se bodo združila ncrazrušljio prijateljsko ez eliko družino soibodnih delace Xa ul cah mrtega mesta, katerega so zgradili sužnji, na ulicah mesta, kjer je ladala grozoitost, je rastla in &peala era na končno zmago nad sem zlom seta Temni kaos nemirnega in žalostnega žiljenja je razsetljeala kot bliščeča zezda, kot setilnik prihodnjo-ti naadna beseda, tako globoko, kakor kaka duša: Sodrug! PO D LI STO K Nastaik < Krščanskim seljacima takodjer je bito zabranjeno, da plaču i kukajn, a eč ni jedan nije smeo izdahnuti za kojim od sojih susjeda ni pomisliti, kako je n njihoim r zemljama se dobro i ljcpo Samo»me susjed bilo je strogo zabran j e no i ko god se usudio da ga spomc-, ne, toga su na najsečaniji način učili pameti" Akako je nastradao jedan kršćanin, koji je sanjao o som Begu -* Secu, o tome ću am sada pripoedati StaJr sjedi Kršćanin Kopojama koi' je naršio i stotu godinu, sanjao je jedne noći, kako su se otro- nebesa i otuda se spustio jedan najslaniji njego setac u malu kućicu, i stao pred nega i gromki mglasom j»oćeo gooriti: Blagoslolena bmli ljepa zemlja Kršćanska! lllagoslolena Ti» r«xl T o j! Dosta si muka premuoila, dosta si patnja premlatila, dosta si suza prelila, za koje niti je tko znao, niti čuo, u>im Gospod Beg Toj On tije poslao i ueo te n izkušenje, kroz koga si se probila junački, jerujući samo u njega i pradu njegou 1 približuje se dan, o ljepa zemljo, kad će se toje patnje dokončati Sunce, koje sjetli setni sjetu, za-ijetit će i tebi odagnuti mratk koji te pokria Sloliotla toja uskrsnutiče i u Sreći i slobodi, slat ćeš gospoda Boga Prestrašeni Kopojauna trže se, probudi i skoči na noge, ali u -obi nobijaše nikoga : 1 i on tada dnboki uzdahne, idješi, da je se sati hio Sjutra dan izišao je starac u selo i pričao se sta je sanjao On si rutinah, ni promislio nije, da u selu ima njegoi ljudi, koje je Ajhung-lung naučio some [»ostenju, i koji će potrčati, da ponpsnitn Žanžirama kažu tu noost A Žažirani, saslušaši ih [lažljio, plaiuše gnjeom kao nikada, i imaj bržom trku [»oletse kući Kapojaninoj i uhatiše ga S u si pričao razbojnice? zagrmiše obojjca hatajući ga i ežiići mu ruke, Sta si goorio? Jasam satno sniao odgoori starac mirno, a snianje inje zabranjeno Sta n je zabranjeno? razdere se jedan Žanžirant- Odje je se zabranjeno! Zabranjena šuma, zabranjen Ii, zabranjeno i snianje S e! Starac: A li jasam m islio Ode nesmije nitko ništa misliti nego samo slušati Nija ne misi m ništa, pa eo me A se to usud j ujete, i hadučko koljemo, sto nista ne radile nego sniate o nekakim susjedama 1 [»rije nego što je starac mogao prigooriti, oni ga [»oćeše učit pameti tako, da su mu se zjezde letele L?[»red očiju, a pjesme ml sih 1 lerafma i Serafina zonile mu na us ma I mjesto da Bog i SeUc s neba sidje i da ga otme, ne, eć starac morao izdahnuti, i njega duša ode iz tjela Žanžirani su za sajesnu službu dobili pohalite od ladajućeg Aj-hung-lugoca H S V IB A N JS K I O R A O Nek )jesnia zekne sud kud žiu ljudi, I nek se sietom kao ihar nosi; Al ne kud srce strašiica mnogih Zloj kobi sojoj plahu milost prosi Nit tamo ne gdje kod kumira toj««l blatnoj kalji kleca tupi siet 1 rat >i sija, da pod gordim ja»rmom Sa tili i smućen udes prima klet Nek pjesma zekne gdje iz noćnog mraka Ko sjene neke narodi se dižu, l z prkos biedi i golemoj nuždi, Još s edrim čelom k meti sojoj stižu Nek tamo zekne gnje gdje prade trga Iz dugih snoa našu krotku ćud: I neka1 $uda, kud će zuk joj stignut Napunja borbom mirnu ljudsku grud I u gradoi su rada i slobode I kojim ljudi, ko dioi niču, lz sile gdje su rodili se snažni, Da suda sietom soju jeru kliču t ijje glas spoznanja pobjedu si slai A praznojerje slama oštri brid, Jer nužda slaže silu iek sa silom I stoje stalne ko na moru hrid Kad taka sila uz silu se složi, I ud proljeća će žarki sibanj biti l s'krsnuti će i narod i ljudi, Je r neće dalje soje sudbe kriti I u mora ropsta bič i igo prestat, l objedit ljudskih jer će p iaia sjaj, I d gnm se na ooj strtoj grudi, Slobode naše noi naraštaj 1 neznani još al ćutim kako sietom Se staro gine, kao la[»or kamen I kako se u neznanom žiotu Iz žeraice žarki diže plamen 1 čojek saki ponosan na borbu, Sa soga čela briše iga1 rug, I iza laži, zabluda i arka, l ljudski opet primljen bude krug A?tić mora pri sibnja danak Sto nikad u je jošle k nami stigo I bit će kra što će sieut značit l hi narod se je za sluiiodu dig o 1 popneat će okoi i lanci 1 >nd će orit odkupi jenja klik; Sto nakon pustog izmučenog boja Slols»de ječne niko osetnik A narod bit će oj»et soj u some l borbi ga junaćta pjesma prati; Zakliktat će orao slobode I neće iše u som lietu stati 1 -tici mora pri sibnja danak, K o j neće naći narod iše strt; Je r srusio je se tiransto zemlje I rohstu sakom ječnu zado smrt M A K SIM GO RKI J D ELA V C EM V SEG A S V E T A Citali ste o teh modrih dejanjih rti'kih mogočneže; izršili so hu- <k*lelst a, ki j im ni enakih zgo- <lo ni čloešta in katerim ni najti dosti sramotnega imena SLOVENCEM POZOR! Gotoo Vam je jasno, ako se Vani piipoeduje o ruski anarhiji, ib je njen začetnik glaa ruske lade, slabotni in nezesti Sergij \ itte Praijo, da id: buržoažija Erope in Amerike njem odličnega držanika Ako je to slično, tedaj žal meni, ki imam isoko mnenje o razumu in bistrofdnosli za- >adnie buržoazije, a ne morem razumeti, kako se more pripisoati talent in politični razum možu, ki lin čuje deželo in jo sedaj prodaja >" kosih Kajti njego namen, da zastai ro-ke železnice tujim kapitalistom, se ne more imenoati drugače kakor turška politika, katere nimajo na Ruskem uiti kreteni za pametno \ lađa tega V Meja je očitno izzala ruski narod, ko je poskusila izza 30 iktobra dati ruski reoluciji značaj anarhije, ko je ščuala narod uroti narodu, razred proti razredu ; to bode sodba, ki jo izreče pošten in nepristanski zgodoinar o časih, katerih žii sedaj moja domoina Tisti pa, ki [»oreče, da je [»»skusila naša lada pomiriti razburjeno deželo, bode kigal Vse rananje lade tekom meseca oktobra noembra, decembra do današnjega dne je neprikrito skrunjenje premišljeno in <la se je tako hotelo razdražiti narod na oboroženo uslajo hoteči tedaj zatreti njegoo moč s >ilo ojske To se je deloma tudi posrečilo tistim isoko stoječ m peterburškim anarhistom, ki so hoteli zadušiti proletariat, preden hi se n»gel organizirati za jaen l»oj I staja Moski in drugih tile>tih je hib potrelma posleilica izzi j«čega rananja oblasti, ki so jano grdile postae In obljube manifesta Admiral Dubaso, ki je {»rišel Mosko s [»Ino močjo generalnega gubernatorja, je jano izrekel, da smatra za sojo nalugo, jjostaiiti atokracijo, ki jo je omejil mani test z dne 30 oktobra; tukaj imamo innoskoske ustaje Ali lala se je kruto zarotila in te/ko jo bodo obremenile posledice te zmote Razdejala je Mosko s topoii; toda proletariat nima nepremične lastnine, nima hiš; sled tega je tq»el buržoa od topo In ker ceni soje premoženje išje kakor čast in žiljenje je začel soji jezi -am postaljati barikade, ko ie del da je izročila lada njego- IN HRVATOM priporočam sojo gostilno, dorano za e se lic e in drust zadee Točim izborno pio Magnet", fina namizna im portu* na in d<»ma<-a ina, izrstno žganje itd Pri meni so le fine, unij,ke smodke na prodaj! 636 BLUE ISLAND AVE CH ICA G O I L L Sloencem in Hratom naznanjamo, da izdelujemo raznorstne POZOR! po najnoejšem kroju Unijsko delo; trpežno in lično V zaloizi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo delokrog

8 o preniozenje z ziljenjetn rod na ipol pijanitn in od brudljie sluzbe razdiazenim ojakom Tedaj je bil mescan tista, ki je zidal l>arikacie in «e samo boj<na ceta rerolucijonarje, ki ni imela niti dosti fizicne tnoci V poznejsem casu, kadar se izre, kako nialo j«bilo steilo bojeni'ko, se Ixxle cudil set, kako je mogla ta mala ceta petnajst dni noc in dan naisfwotoati tisocom ojako, <topnist\i, kontjenistu in infanteriji Ker se pa dandunes nc gode cc ciuleai, lxxlo si jkunetni ljudje razumeli rananje malomesoano ob casu inotskoske staje in izpoznalo se bode e'likanski heroizeni, ki ga je zmozen ri?ki uarod Po nioskoskih ulicah se je bojealnagon sebeubrane z duhom iz- Pri se je boril bestialmo je i'-,)ozikinjia kakor ranjena zer; drugi, ki el reoluciotiarju, se je bojeal kakor jnlkak, kakor nw>z, ki gsi nadusuje moguciii planum ideala "Proletariat je preniagan, reolucija je unicena!" klice radost- 110 tiaise reakcionarno casotpisje AH prezexxlaj se raduje Proletariat iii premaigain, dasirano so mu prizadete izj^ube; reoluei'jia j^a je okrepcala z noim i*pom, njegoe rste so se neizamrno poeeale tekojn teh dni Reolucija je dozieki moigocno niotnalno zmago na«d Unrzoazijo, ki je moral a jasno iapoznati kdo >priul'ja na Kuskem anarhijo ljenje in zi- ka'ksnc namene se starja auarhija, ki pa je morala tiuli iz H)znati, kdo se lxtjifje proti anarhiji in zia kaksne lwirzoazija je idela, da je prole tariat hranil sobodo, ki je potrebira tudi ijej, sobodo, ki jo je narod izkipil s kr\ jo in k at ere ga je liotela or>pa*i lada Kuska lada je izojeala Pyrhoo zmaigo; s sojo > 1 a 1 m» Sit j o in z blazno bestialnostjo je odrinila NI GLOVEKA w cnohi#vk zniorne elemente dalec na leo m odritie se da- preprican sent, da jili lje na to stran Koncna zmaga caka na ruski pro lotariat, kcr jc celi Rntsiji proletariat saino duseno mocan ; ker i- ma edini zau<i»anja ase, je Ixxlocnost saino njejjoa Trdini da je riusjka reolucija sfarjajoce kuuurno gibanje, da Kusijo poli- je le on a zjnozna, resiti tienega raz*kosanja Trdim, da je bnrzoazija brezmoona in nezmozna za j><»! irt iono starjanje, in trdim, da se peca edino z zaaroanjetn sajiii lasitnih zajmo, ki liimajo nicesar skipnega z interesi naroda da proocira anarlrijo \ sea kar tnfkaj trdim, je resnic- 110 in tt» resn-ico potndi zj^odo inci, ako bode le roka z^odoimarjea»ostena in praica njegoa Zaito slaa era proletariat11, ki j^re na pnhod, dia obnoi celi s'et! Zieli prolcftirei seli de/el, ki irt3iosurr:r»^ trr-» -- Dr E C Collins M I, ker je ta slani professor je dokazal, dani cloeske so s sojim ATEK I NE HI BIL SE < 1TAL V CASMKIH, ALL SL1SAL PRIi'OVEDOVATt OD MU- 1)1 O YELIKKM XNANIT IN SILNI "Z1)H AVN ISK1 SPRETNOSTI, S KATEBO \ VSAKO BOLEXEN IN YHAKEUA BOLNIKA OZDKAVI SLAYNI J ijedini zdranik, kateri je / A Ift bede, trpljenja all bolez- \ ' U\ ni katere bi on 4 r, popolno- i I 1 in V*1'!! U temeljito n(i ' jigo,,zdraje44, s katero art poznal I napisal to prekoristno kn- // < r *\ KfijlprR: ZDRA7JE 7otnrQI I ii t i Yam priporocamo, da se, ako ste lie- Lu tui dj I mocni, slabi ali bolni, obrnete <'< lino le na Dr E C Collins M I, ker Yam on edini garantira, da Yas nsfjkrajsein easn popolnoina ozdrai, bodi si * katere koli notranje ali zunanje telosno bolezni, kakor tiuli sake : Tajne spolne bolezni moske in zenske Ozdraljen Iteuma- Owlraljona Klaobohi, Ozdralji-n : kaslja, Ozdnu Ijn : zione bo- I tizma in kroiiinip beh't*ai iokai in bolezni slubiue iujetike le/iii, iok;irjen«* kri jjj Mark Lepetich Alojzia Slama, Janez ZaKikoec, Joint Krnat*, Olga, Lu Clarkson, Nebr Box 86 IUitle, Mont Box 1 4 Connorille, O Poleg teh iiuamo 11a rozpolago Si* na stotine pismcnih zahal, katerih pa radi pomnajkanja ne moraiuo tu pro- priobciti stora, bolezni /elodca las UI kuuu) DniQl/i Predno seobrnete 11a kakega drugega zdranika ali zdraniski zaod, nu (IM 1 pi«ite po knjigo /(lrajc1 ter pismu prilozite nekoliko znamk za ]>ostnino, nakar Vam takoj doposljomo to knjigo zastoju V knjigi najdete natanko Vaso bolezen in nje uzrokc in kadar opisano Vam jc se natanko znano, bodete lozje natanko opisali sojo bolezen in cim gotoeje ozdraili VSAKEM SLUCAJU tornj nata^iko opiiite sojo bolezen, koliko a»a traja, koliko ste stari glane znake in to sojem maternein jezikn, ter pisma naslaljajto na sledeci naslo: Dr E C COLLINS >1 1 :i>i< ai, ir*srrirrijrr,;e, 1 40 West 34th Street, NEW YORK, N Y \ Potein sincte biti z rnirno dnso prepricani r kratkcm popolnega ozdraljenja G Zaod I)r E, CollitlS-a j<- otorjen od 10 nre dopoldnt; do 5 popoldne jjj in se (Idiom stariii bogasta narodo in ki se sedaj triulijo, da starijo noo ziljenjel 2iio sociallzem, praa era delaca! Pozdra bojetoiikom, jxjzdrai dckiccni seh dezel! \ edno Ixxli z 11 jini zaupanje zmago resnice, ziiia^o prarciiusti! Ziclo closest o, ki ^a braitsko zdriziijejo soki klca'li enakosti in sobode! STARA TVRDKA NA NOVEM MESTU I K;l>ro znaiui trdka z zeleznino n ]Knhistoin A M Iapsa, j>rejc na zap 12 nl ici ste joi203, se nadiajai sedaj noili prostorili Blue UkiTwl Ae, blizu iste eeste Kakor preje, tako lioce titdi na* pr-ej skrlx-ti, da odjeinalci dobe dobro bla^o in *>strezlx> po zmerni cciii Cenjeni odjenialci si zainorejo sa'ko sredo oi^edati iasu zalo- <;<> z oznaceio ceno I'ridite n pripcljite se znamce! \ -ak <*lki*pni c dobi priniirno na^rado Nan* geslo 111, da bi cim >reje o- K^ate'i t<niii\ da kol!«c n>»zrco u-tr/enio rasijn odjeirialcem ter jili kolik<>r inoj^oc /:ul< >oljiti l'ozoit! SLOYKNC1! l'ozor! SALOON z modernitn kekljisiem Seie pio sodekih in buteljkah in drugu raznorstne pijace ter unijske sniodkf 1'otniVi dobe ftdno pinot i5 <- za ni/ko ceno Postrezba toctia in izbortia N'sem Slo ncem in driif,' m Sloanom st» toplo priporo<ya Martin Potokar 564- So Center Ae, Chi ago Dr W C Ohlendorf, [A D /dronik zn notrnnjc holezui in runoceltiik V /(I runiska i>rpi*kvm hr<-zi Infiio J* le /draila 647 in 649 l'r:idn»» Blue Island Ae lire ort I tlo < ChiCftfo po >1 Oil 7d 9 tefft lz\<'ii Chuwu" /i<'<ti boluiki ut] piji-lo»lo«*u»ki KoSicek Bratje SALOON! Dobro pio, wiskey, likere, ino, izrstne smotkc in prigrizek Oglasltc scna Cetitri! Joze Sabath adoknt in pranl zostopnik zcnskih in ciilnih zadeah ka- I'iSite sloenski! Unity Building 79 l>earborn St, Chicago, 111 K s 5155 Prairie Ae l'honr 1 >rexel 7271 Pozor! Slo/enci! Pozor! Vsim Sloencem naznanjam, izdelijem da po zoru stare dorro- \ ine najfineje SMODKE Posel>no irgin ke mo nasle ie moo go iestilce 8 XaroCite, zabtenjte in prepritali se bost»-! Kdor jib narofi 500 odpofcljem postnine prosto, /C sgti spostoinje i Bahoec Bros 5 67 So Centre Ae, CHICAUO, 11L