BANKA SLOVENIJE

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "BANKA SLOVENIJE"

Transkripcija

1 BANKA SLOVENIJE Prikazi in analize IV/2 (junij 1996), Ljubljana TABELA FINAN^NIH TOKOV SLOVENIJE Fran~ek Drenovec Tabela finan~nih tokov Slovenije je celovit in enovit izkaz slovenskega "statisti~no razpolo`ljivega" (available) finan~nega sektorja. V enotnem podatkovnem modelu zdru`uje razli~ne finan~ne statistike, ki se izdelujejo v Sloveniji. Le-te dopolnjuje samo manj{e {tevilo drugih podatkov (iz fragmentarnih virov; ocen), sicer pa je metodolo{ki prispevek in domet sistema izklju~no v re{itvah, ki omogo~ajo konsolidacijo v smiseln enovit model. Uporabna vrednost modela odra`a, razen navedenih metodolo{kih re{itev, ki so podrobneje obrazlo`ene v nadaljevanju, predvsem vse kvalitete in pomanjkljivosti izvornih statisti~nih virov, ter potencira probleme njihove medsebojne neusklajenosti. Metodologija, razen izjemoma, ne vklju~uje posegov, s katerimi bi se popravljale - tudi znane - pomanjkljivosti ali napake izvornih statisti~nih sistemov. Zaobjem finan~nega sektorja ni popoln, temve~ so vklju~ene le tiste institucije in transakcije, za katere so na razpolago zadovoljivi statisti~ni viri. Model je pragmati~en. Tudi poimenovanja, ki se uporabljajo v njegovih posameznih segmentih (npr. "realne" transakcije, "instrumenti", prese`ek/primanjkljaj itd.) so iz prevladujo~e dosedanje rabe in ne iz SNA Za vklju~itev modela v sistem nacionalnih ra~unov bi bilo treba raz{iriti zaobjem, prenesti povdarek na na~elo fakturirane realizacije ter uveljaviti stro`ja merila pri razmejevanju transakcij. Na ravni nacionalnih ra~unov - z letno ali najve~ ~etrtletno frekvenco - bi bile za to na razpolago tudi {ir{e mo`nosti. Zaradi nepopolne preciznosti pri razmejevanju, kot tudi zaradi nekaterih dodanih ocen, modelu v sedanjem stanju {e ne moremo dati zna~aja statisti~nega, temve~ prete`no analiti~nega izdelka. Model kljub temu ustreza osnovnim pravilom finan~nega dela t.im. flow-of-funds tabele, ter je kljub navedenim omejitvam verjetno najbolj{e mo`no izhodi{~e za pripravo finan~nega ra~una SNA(ESA) za Slovenijo. Narejen pa je predvsem z namenom ~imve~je prakti~ne uporabnosti v kratkoro~ni finan~ni analizi. Sistem se bo s ~asom izpopolnjeval. Opis, ki sledi, velja za njegovo trenutno tj. za~etno stanje. 1. OSNOVNA STRUKTURA MODELA Frekvenca podatkov je mese~na, ~asovne vrste pa te~ejo od Zaostanek zadnjega podatka je okrog 1 mesec. Vrstice v modelu predstavljajo finan~ne instrumente, stolpci pa institucionalne sektorje, katerih medsebojne terjatve in obveznosti posredujejo posamezni instrumenti. 25

2 Predznaki so prilagojeni enastavnemu branju: terjatve sektorja (+), obveznosti (-); pove~anje terjatev ali zmanj{anje obveznosti sektorja (+), zmanj{anje terjatev ali pove~anje obveznosti (-). Kjer so dodane realne transakcije, so prejemki (+), izdatki (-); to pomeni, da se realne in finan~ne transakcije ne se{tevajo z 0, kot na primer v SNA, temve~ velja: RT=FT oziroma RT=FT+N. Shema 1: Finan~ni instrumenti, vklju~eni v tabelo finan~nih tokov A: Terjatve Slovenije do tujine A10 Tuja gotovina,ki je del deviznih rezerv, in pri prebivalstvu A13 Ra~uni v tujini, ki so del deviznih rezerv A16 Tuji vrednostni papirji, ki so del deviznih rezerv A20 Monetarno zlato in terjatve do MDS, ki so del medn.arodnih rezerv A30 Drugi ra~uni BS v tujini A35 Uporabljeni krediti MDS A50 Dolgoro~na posojila v tujino A60 Kratkoro~na posojila v tujino A90 Druge terjatve do tujine B: Obveznosti Slovenije do tujine B10 Vloge tujcev pri slovenskih bankah B20 Dolgoro~na posojila iz tujine B30 Kratkoro~na posojila iz tujine B40 Tuje neposredne nalo`be v Sloveniji B45 Neposredne nalo`be Slovencev v tujino B90 Druge obveznosti do tujine C: Gotovina, rezerve in vloge pri Banki Slovenije C10 Gotovina C20 Rezerve bank pri BS C30 Vpogledne vloge neban~nih sektorjev pri BS C40 Vezane vloge prora~una pri BS C50 Premostitvena posojila BS prora~unu C60 Devizne vloge pri BS C70 Omejene vloge pri BS D: Vrednostni papirji Banke Slovenije D10 Devizni BZ BS D20 Devizni del dvoj~ka D30 Tolarski del dvoj~ka D40 Tolarski BZ BS D50 BZ BS z nakupnim bonom E: Terjatve Banke Slovenije do bank E10 Reeskontne kvote BS E20 Lombardna posojila BS E30 Likvidnostna posojila BS E40 Reodkup BS E50 Druga posojila BS bankam E90 Druge terjatve BS do bank F: Medban~ne nalo`be (terjatve=obveznosti)(ni=0) F10 Medban~ne nalo`be: tolarske vloge F20 Medban~ne nalo`be: devizne vloge F30 Medban~ne nalo`be: tolarska posojila F40 Medban~ne nalo`be: devizna posojila F60 Medban~ne nalo`be: tolarski vrednostni papirji F70 Medban~ne nalo`be: devizni vrednostni papirji G: Obveznosti bank do doma~ih neban~nih sektorjev G10 Tolarske vloge: vpogledne G20 Tolarske vloge: hranilne vpogledne G21 Tolarske vloge: hranilne vezane G30 Tolarske vloge: vezane 1-30 dni G31 Tolarske vloge: vezane dni G32 Tolarske vloge: vezane 91 dni - 1 leto G33 Tolarske vloge: vezane druge kratkoro~ne G34 Tolarske vloge: vezane dolgoro~ne G40 Tolarske vloge: omejene G50 Devizne vloge: vpogledne G60 Devizne vloge: hranilne Drenovec: Tabela finan~nih tokov Slovenije

3 Prikazi in analize IV/2 (junij 1996), Ljubljana G70 Devizne vloge: vezane kratkoro~ne G71 Devizne vloge: vezane dolgoro~ne G72 Devizne vloge: omejene G79 Ocena drugih neto obveznosti bank do DFO G80 Tolarski vrednostni papirji bank v portfelju neban~nih sektorjev G81 Devizni vrednostni papirji bank v portfelju neban~nih sektorjev H: Posojila bank doma~im neban~nim sektorjem H10 Tolarska posojila: okvirna H20 Tolarska posojila: kratkoro~na H30 Tolarska posojila: dolgoro~na H40 Devizna posojila: okvirna H50 Devizna posojila: kratkoro~na H60 Devizna posojila: dolgoro~na I: Vloge in posojila hranilnic in HKS doma~im nefinan~nim sektorjem I10 Vloge nefinan~nih sektorjev pri hranilnicah in HKS I50 Posojila hranilnic in HKS nefinan~nim sektorjem J: Terjatve ban~nega sistema do dr`ave iz sukcesije in sanacije J10 Terjatve BS in bank iz sukcesije J20 Obveznice za sanacijo bank in hranilnic J30 Obveznice za neizpla~ane devizne vloge K: Terjatve bank do doma~ih neban~nih sektorjev po drugih v.papirjih K10 Kapitalske nalo`be bank (in prora~una) v doma~e neban~ne sektorje K20 Tolarski investicijski vrednostni papirji v portfelju bank, razen iz sanacije in sukcesije K30 Tolarski tr`ni vrednostni papirji v portfelju bank K40 Devizni vrednostni papirji v portfelju bank 1.1. Finan~ni instrumenti V shemi 1 je spisek finan~nih instrumentov, ki so v tem trenutku vklju~eni v tabelo finan~nih tokov, in ki ka`ejo - med drugim - domet zaobjema sistema. Glede vrstnega reda so upo{tevani predvsem prakti~ni razlogi, vendar je v grobem reproducirana tudi elementarna "kavzalna" logika razmer slovenskega finan~nega sektorja: transakcije s tujino -- > centralna banka --> ban~ni sistem --> drugi finan~ni trgi. Zadnji segment je prakti~no {e nerazvit. O vrednostnih papirjih imamo delno zadovoljive podatke le o blagajni{kih zapisih Banke Slovenije (o celotnih emisijah pri BS ter o imetjih bank, medtem ko so stanja portfeljev neban~nih sektorjev ocenjena) in o izdanih vrednostnih papirjih bank (imetja izven ban~nega sektorja ocenjena). Za vrednostne papirje dr`ave in drugih izdajateljev so vklju~eni le podatki o imetjih bank. Na~rtovano izpopolnjevanje tabele finan~nih tokov Slovenije zadeva predvsem postopno pove~evanje zaobjema na tem podro~ju: 1. z vklju~itvijo podatkov Klirin{ko depotne dru`be (KDD), 2. s popolnim zaobjemom republi{kih obveznic (razlo~itev na posamezne obveznice, sektorizacija), 3. z izbolj{ano sektorizacijo blagajni{kih zapisov BS in vrednostnih papirjev bank, 4. z razlo~evanjem transakcij borzno-posredni{kih podjetij in vzajemnih skladov. Ni znano, kdaj bodo na razpolago zadosti kvalitetni podatki za zavarovalnice in druge sorodne finan~ne organizacije. [e dolgo ne bomo imeli re{itev za enotno izkazovanje vrednosti (knji`enje) vrednostnih papirjev Sektorji V modelu so razlo~eni naslednji institucionalni sektorji: T Tujina C Banka Slovenije 27

4 B J F G P Banke Dr`ava Druge finan~ne organizacije Podjetja Prebivalstvo Za tabelo finan~nih tokov ni bilo mogo~e dolo~iti in uporabljati kakr{nekoli lastne, posameznim sektorskim statistikam nadrejene sheme sektorskega razmejevanja. Zato tabela reproducira vse znane probleme sektorizacije v slovenski statistiki, s tem da pridejo ti problemi v modelu, ki zdru`uje razli~ne statistike, toliko bolj do izraza. Prvi vir te`av so razli~ni kriteriji sektorizacije v razli~nih statisti~nih sistemih, drugi pa na splo{no {ibka in nejasna pravila sektoriziranja tudi znotraj posameznih sistemov. Upo{tevajo~ to opozorilo, so definicije ali zaobjemi posameznih sektorjev naslednji: Tujina: nerezidenti po definicijah pla~ilne bilance Slovenije. Valuta transakcij ni kriterij, ~eprav vsebuje statistika {e vedno tudi nekatere napake v tej smeri. (Pla~ilna bilanca izkazuje razmerja Slovenije do tujine, sektor "tujina" pa razmerja tujine do slovenskih sektorjev. Zato bi pri~akovali nasprotne predznake. Zaradi druga~nih pravil knji`enja v pla~ilni bilanci (pove~anje terjatev (-)), pa so predznaki isti; tako je na primer pove~anje slovenskih deviznih rezerv, ki pomeni pove~anje obveznosti tujine, ozna~eno (-).) Banka Slovenije: institucija Banka Slovenije, z manj{o prilagoditvijo, tako da je izkazana dejansko bilanca denarnih oblasti, ki nekoliko odstopa od zaobjema ra~unovodske bilance Banke Slovenije iz Biltena BS. Skladno z zakonom, po katerem izdaja Banka Slovenije le bankovce, kovance pa Republika Slovenija, izkazuje ra~unovodska bilanca BS le izdane bankovce, sektor BS v tabeli finan~nih tokov pa celotno izdano gotovino (dne je zna{ala razlika 329 milijonov SIT). Banke: institucije denarnega sistema (deposit money banks), v praksi ban~ne institucije, ki imajo po zakonu o bankah in hranilnicah {ir{o ali o`jo ban~no licenco Banke Slovenije (33 na dan ). ^eprav opravlja v Sloveniji tipi~ne ban~ne posle, ki pomenijo denarno multiplikacijo, tudi ve~ina hranilnic in hranilno kreditnih slu`b, slednje denarna statistika iz dolo~enih razlogov ne pri{teva v ban~ni sistem in so zato tudi v na{em modelu vklju~ene med druge finan~ne organizacije (skupna bilan~na vsota hranilnic in HKS je zna{ala dne le 1,7% v primerjavi s skupno bilan~no vsoto bank). Dr`ava: "splo{ni vladni sektor" (general government), ki naj bi vklju~eval vse zavode in druge institucije, ki izvajajo javno funkcijo na podlagi obveznih javnih dajatev. Ta opredelitev zajema {ole, bolnice in sorodne organizacije, ne pa ustanove in podjetja, ki sodijo v {ir{i, samo z javnim lastni{tvom opredeljeni javni sektor. V praksi je razmejitev sektorja dr`ave v slovenski statistiki in v modelu finan~nih tokov {e precej problemati~na, o ~emer ve~ v poglavju o sektorskih statistikah. Druge finan~ne organizacije (DFO): vse finan~ne organizacije, privatne in javne, izven ban~nega sistema in splo{nega vladnega sektorja. Vklju~eval naj bi hranilnice in HKS, zavarovalnice in sorodne ustanove (npr. Slovenska izvozna dru`ba; ne pa, na primer, ZPIZ), javne sklade, vzajemne in poobla{~ene investicijske sklade in druge ustanove in podjetja, ki opravljajo finan~ne storitve (npr. APP, borzno-posredni{ke hi{e). V slovenski praksi je razmejitev tega sektorja precej nezanesljiva, tako da je pogosto prekrivanje s sektorjem podjetij, celo z bankami, najpogosteje pa z o`jim dr`avnim sektorjem. Podjetja: privatna in javna nefinan~na podjetja, razen organizacij splo{nega vladnega sektorja. V praksi je razmejitev pogosto sporna, predvsem do finan~nih podjetij in do prebivalstva. Drenovec: Tabela finan~nih tokov Slovenije

5 Prikazi in analize IV/2 (junij 1996), Ljubljana Prebivalstvo: sektor prebivalstva (gospodinjstev) po SNA. Vklju~uje "neinkorporirane" obrate pridobitne dejavnosti, v praksi obrate, ki niso pravne osebe. Razmejitev med temi in podjetji je seveda pogosto sporna, {e najbolj v finan~nih transakcijah, v katerih so drobni zasebni podjetniki pa~ najbolj iznajdljivi. V sektor prebivalstva se dodajajo praviloma tudi privatne neprofitne institucije; na{ prevladujo~i vir, ban~na statistika, jih vklju~uje v sektor podjetij Stanja, tokovi, transakcije Nekateri statisti~ni sistemi, ki so vklju~eni v tabelo finan~nih tokov, prikazujejo samo stanja (bilanca bank in Banke Slovenije), nekateri pa samo tokove (devizna bilanca, bilanca javnega financiranja). Za zdru`itev sistemov je treba raznovrstne izvorne podatke dodelati tako, da je vsaj za tokove sistem konsistenten po vseh instrumentih in sektorjih, to se pravi za celotno tabelo. Redukcija mno`ice podatkov na jasno definirane transakcije in druge tokove je v vsakem primeru bistvena lastnost tak{nega sistema, vanjo pa je bilo vlo`enega tudi najve~ truda pri pripravljanju modela. Problemov skoraj ni, oziroma so manj{i pri podatkih, ki `e izvorno izkazujejo tokove. ^e so izvorni podatki o stanjih, je treba razliko med dvema zaporednima stanjema (na 31. preteklega in 31. teko~ega meseca) reducirati na transakcije, ki so se dejansko izvr{ile na danem instrumentu, in na druge vzroke spremembe vrednosti. V modelu finan~nih tokov uporabljamo za to razli~ne metode, odvisno od razpolo`ljivosti virov, rezultat pa je prete`no zanesljiva enotna opredelitev za transakcije in druge elemente vrednosti v celotnem sistemu. Transakcije so opredeljene kot neto spremembe terjatev in obveznosti danega sektorja, na danem instrumentu, do vseh drugih sektorjev, v danem obdobju, v teko~ih tolarjih. Ni dvojnega izkaza za spremembe terjatev in za spremembe obveznosti, in ni razlo~enega izkazovanja bilateralnih razmerij. ^e se v ra~unovodski praksi obresti pripisujejo stanjem, kot pri ban~nih vlogah, vklju~uje transakcija tudi pripisane obresti (za katere velja, da so prejemek sektorja depozitarja v "realnih transakcijah" in da izr{i le-ta ustrezen polog na vlogo). ^e se obra~unavajo obresti lo~eno, kot pri ban~nih posojilih, vklju~uje transakcija samo spremembe na glavnici (obresti pa se prena{ajo avtonomno med posojilojemalcem in banko v "realnih transakcijah"). Transakcije na vrednostnih papirjih so izkazane kot ~iste transakcije z glavnico, kljub mo`nosti, da se v nekaterih primerih glavnici pripisujejo obresti. Za obresti imamo v nekaterih primerih neposredne podatke (za ve~ino instrumentov Banke Slovenije, za nekatere transakcije s tujino), sicer pa so ocenjene na podlagi dostopnih podatkov o obrestnih merah. Obresti na instrumentih v tujem denarju so "realne" obresti nad teko~imi vrednostmi v tujih valutah, obresti na tolarskih instrumentih pa skupne nominalne obresti. Tolarska revalorizacija (R, T) in "realne" obresti niso razlo~eni, skladno s slovensko ra~unovodsko prakso po letu Posledica tega je neprimerljivost tako obresti, kot transakcij na tolarskih in deviznih vlogah (transakcije so na deviznih vlogah brez te~ajnih razlik, na tolarskih vlogah pa vklju~ujejo revalorizacijo); predvsem zaradi tega so v standardnem mese~nem izpisu iz modela, ki je dodan v prilogi te publikacije, vse transakcije o~i{~ene tudi obresti (pri vlogah). Na vseh instrumentih v tujem denarju so iz transakcij izlo~ene te~ajne razlike. Kjer je znano, da je tudi tolarski instrument indeksiran z valutno klavzulo, je storjeno enako. To velja za nekatere dr`avne obveznice, za ban~na posojila in vrednostne papirje pa v skupini tolarskih posojil in vrednostnih papirjev klavzula ni znana in se zato knji`ijo kot tolarsko indeksirani. Izlo~evanje te~ajnih razlik je zelo natan~no na instrumentih, za katere je valutna struktura znana (v ve~ini primerov celo mese~no), kot na primer za devizne rezerve bank in Banke Slovenije ali za devizne vloge prebivalstva. Drugje je valutna struktura ocenjena. Z nekaterimi izjemami napake zaradi metod ocenjevanja ne morejo biti pomembne, kar velja 29

6 {e posebej za te~ajne razlike. Pri obrestih je treba opozoriti na to, da se v tabeli finan~nih tokov obra~unavajo teko~e mese~no, medtem ko na primer banke v praksi pri dolgoro~nih vlogah obresti pripisujejo letno ali ~etrtletno. ^e je datum pripisa "ob zapadlosti", ki je v mno`ici porazdeljena bolj ali manj slu~ajno in enakomerno, problema ni, ~e pa so obse`ni pripisi obresti osredoto~eni npr. na dan , pride v decembrih do mo~nega pove~anja stanj, ki v modelu ni razpoznano kot pove~anje na ra~un obresti in je dodano transakcijam. Ta napaka pride do izraza predvsem pri deviznih vlogah. Velika pomanjkljivost trenutnega stanja modela je, da transakcije niso o~i{~ene drugih vzrokov sprememb vrednosti, kot so na primer odpisi terjatev in obveznosti, spremembe vrednosti zaradi sprememb cen (vrednostnih papirjev) in podobnih. Postopno izpopolnjevanje modela v tej smeri je v na~rtu. Podatki o stanjih so vklju~eni kjer so dostopni. S stanji se zapirata celotna sektorja bank in Banke Slovenije. V sektorju prebivalstva so za vse instrumente na razpolago tudi podatki o stanjih, razen za tujo gotovino. Za zaokro`itev sistema je zato v tem primeru dodana tudi ocena o stanju, in sicer za dan , zatem pa se ~asovna vrsta podalj{uje preko podatkov pla~ilne bilance o transakcijah in te~ajnih razlik. Na posameznem instrumentu je se{tevek transakcij sodelujo~ih sektorjev vedno enak ni~, prav tako se{tevek obresti in se{tevek te~ajnih razlik. V okviru posameznega instrumenta niso uporabljeni za razli~ne sektorje razli~ni viri, tudi kadar tak{na mo`nost obstoja (kar je redko), temve~ je vedno izbran za vse sodelujo~e sektorje en sam, "bolj{i" vir. Zato na instrumentih, to se pravi vodoravno, model ne izkazuje statisti~ne napake. Izjema je tuja aktiva in pasiva ban~nega sektorja. Za transakcije bank s tujino so, kot za vse druge sektorje, uporabljeni podatki devizne bilance. Za banke so na istih instrumentih dani tudi podatki o stanjih, ki pa jih zaradi druga~nega agregiranja ni mogo~e konsolidirati s transakcijami (tudi upo{tevajo~ te~ajne razlike), razen za tri instrumente deviznih rezerv in za vloge nerezidentov. Razlike so precej{nje (v letu 1995 neto 10 milijard SIT, po mesecih pa tudi ve~je) in so dober izkaz kvalitete statisti~nega sistema. Edino v teh primerih, ko gre za razlike med avtonomnimi podatki o stanjih in transakcijah, je opredeljen tudi poseben element napak. Ker za sektor tujine ni vklju~ena bilanca stanj, so te napake izkazane samo za banke in se vodoravno ne se{tevajo. V sektorju Banke Slovenije tega problema ni, ker zagotavlja statisti~ni sistem popolno skladnost med tokovi in stanji - razen za monetarno zlato in za razmerja z Mednarodnim denarnim skladom, vrednotena v SDR, kjer so napake, v manj{ih vrednostih, zaenkrat priklju~ene te~ajnim razlikam. V shemi 2 je izkazana struktura celotne tabele finan~nih tokov, po vseh instrumentih in sektorjih, ter po vseh elementih finan~nih razmerij (oznake pomenijo: S stanja, T transakcije, R te~ajne Shema 2: Celotna vsebina tabele finan~nih tokov T Instru- Sektor: ment: P G F J B C A10 STR STR STR TR A13 STRO STRO TRO A16 STRO STRO TRO A20 STR TR A30 STRO TRO A35 STR TR A50 T STRNO TRO A60 TO STRNO TRO A90 T T STRN TR Drenovec: Tabela finan~nih tokov Slovenije

7 Prikazi in analize IV/2 (junij 1996), Ljubljana B10 STRO TRO B20 TO TO STRNO TRO B30 T T STRNO TRO B40 TO STNO TO B45 TO STNO TO B90 TO STRNO STR TRO C10 ST ST ST C20 STO STO C30 ST STO STO STO C40 STO STO C50 STO STO C60 STRO STRO STRO C70 ST ST ST D10 STRO STRO STRO D20 STRO STRO STRO STRO STRO D30 STO STO STO STO STO D40 STO STO STO D50 STO STO STO STO STO E10 ST ST E20 STO STO E30 STO STO E40 ST ST E50 STO STO E90 ST ST F10 F20 F30 F40 F60 F70 ST STR ST STR ST STR G10 STO STO STO STO STO G20 STO STO G21 STO STO G30 STO STO STO STO STO G31 STO STO STO STO STO G32 STO STO STO STO STO G33 STO STO STO STO STO G34 STO STO STO STO STO G40 STO STO STO STO STO G50 STRO STRO STRO STRO G60 STRO STRO G70 STRO STRO STRO G71 STRO STRO STRO STRO G72 STRO STRO STRO G79 STO STO G80 STO STO STO STO G81 STRO STRO STRO STRO H10 STO STO STO STO STO H20 STO STO STO STO STO H30 STO STO STO STO STO H40 STRO STRO STRO STRO H50 STRO STRO STRO STRO H60 STRO STRO STRO I10 STO STO STO STO I50 STO STO STO STO J10 STR STR ST J20 STRO STRO J30 STRO STRO 31

8 K10 ST ST ST T ST K20 STRO STRO STRO STRO STRO K30 STRO STRO STRO STRO STRO K40 STRO STRO STRO razlike, N napake, O obresti). Vsak znak tj. ~rka ozna~uje ~asovno vrsto. Logi~na struktura modela je 4-dimenzionalna: vsak podatek je sti~i{~e informacij o instrumentu, sektorju, vrsti finan~nega razmerja in ~asu. V uporabljenih imenih ~asovnih vrst je to izra`eno takole: FA10B_RM: F: tabela finan~nih (ne realnih) transakcij A10: instrument (71 instrumentov) B: sektor (7 sektorjev) R: vrsta finan~nega razmerja (S, T, R, N, O) M: mese~na frekvenca Za sestavljanje nacionalnih ra~unov velja pravilo fakturirane realizacije (accrual). Model finan~nih tokov je me{anica. Podatki bank in Banke Slovenije so po slovenskih ra~unovodskih standardih, ki priporo~ajo obra~unane vrednosti, praksa pa ni dosledna. Devizna bilanca je bilanca denarnih tokov, prav tako bilanca javnega financiranja. Te~ajne razlike so vedno obra~unane, obresti pa razli~no. 2. ZAPIRANJE SISTEMA Se{tevek finan~nih transakcij sektorja daje njegov saldo finan~nih transakcij, ki poka`e skupno neto spremembo finan~nih nalo`b ali finan~nih imetij sektorja v danem obdobju. Se{tevek finan~nih saldov vseh sektorjev (vodoravno) je enak ni~. Po definiciji je saldo finan~nih transakcij sektorja enak njegovemu saldu realnih ali nefinan~nih transakcij, to se pravi razliki med "realnimi" prejemki in izdatki v istem obdobju. (V okviru realnih transakcij je kon~ni realni saldo: var~evanje manj investicije; var~evanje: dohodki manj kon~na poraba, plus neto transferi.) V tabeli finan~nih tokov Slovenije so dodane za sektorje, za katere obstojajo podatki, tudi elementarne tabele realnih transakcij, do saldov realnih transakcij. Za sektorje, za katere je ta tabela narejena, je s tem na razpolago dodatna informacija o virih (ali posledicah!) finan~nih transakcij. Realne transakcije so dodane za naslednje sektorje: Tujina: teko~i in kapitalski ra~un (minimalen) devizne bilance. Dr`ava: prihodki in odhodki prora~unov, ZPIZ in ZZZS iz bilance javnega financiranja. Prebivalstvo: razni viri in ocene; vklju~ene so razpolo`ljive transakcije s tujino iz devizne oz. pla~ilne bilance in tokovi obresti iz tabele finan~nih tokov. Banka Slovenije, Banke: kapital, rezerve, "ostala" aktiva in pasiva (skupaj: "neto ostala pasiva"). Za sektorja podjetij in DFO, skupaj, je na~eloma mogo~e realni saldo izra~unati kot ostanek do se{tevka realnih saldov navedenih petih sektorjev. Kapital bank je vklju~en med realne in ne finan~ne transakcije (z izjemo - nezanesljivega - podatka o lastni{kem dele`u tujcev) zato, ker ni znana sektorska struktura lastnikov, na podlagi katere bi lahko vodili kapital (in rezerve) kot obveznosti do lastnikov in spremljali finan~ne transakcije, ki so bile v ozadju obse`ne dokapitalizacije bank v preteklih letih. Ta pomanjkljivost je eden od razlogov za visok izkazani prese`ek realnih transakcij bank. Predznaki v realnih transakcijah so prejemki (+), izdatki (-). Stolpci sektorjev, za katere je sistem tako raz{irjen, se torej zapirajo po obrazcu RT = FT, razlika med obema saldoma pa ka`e statisti~no napako sektorja, ki ima predznak po obrazcu RT = FT+N. Drenovec: Tabela finan~nih tokov Slovenije

9 Prikazi in analize IV/2 (junij 1996), Ljubljana Banka Slovenije, pri kateri so transakcije v celoti usklajene s stanji (bilanca stanja pa se seveda zapira), nima napake. Banke izkazujejo napako samo v velikosti se{tevka `e opisanih identificiranih napak med stanji in transakcijami v tuji aktivi in pasivi. Napaka v sektorju tujine je enaka statisti~ni napaki devizne bilance ("napake in opustitve") plus/minus razliki zaradi nekaterih prevzetih postavk pla~ilne, namesto devizne bilance in {e nekaterih prilagoditev. Napaka v sektorju dr`ave je enaka drobnim napakam v objavljenih bilancah javnega financiranja (dodatno o tem pa v poglavju o sektorskih statistikah). Resni~no napako izkazuje le sektor prebivalstva, za katerega se uporabljajo v finan~nem in realnem delu povsem razli~ni in nepovezani viri. Upo{tevati je treba v glavnem neambiciozno sestavljeno tabelo realnih transakcij, kjer je Shema 3: Raz{irjena shema tabele finan~nih tokov Tujina Dr`ava Preb. BS Banke Podj,DFO R.T. R.T. R.T. ni=0 saldo RT saldo RT saldo RT saldo RT saldo RT F.T. F.T. F.T. F.T. F.T. F.T. =0 saldo FT saldo FT saldo FT saldo FT saldo FT saldo FT =0 napaka napaka napaka napaka napaka ni=0 (=0) (=0) (=0) (=0) (=0) Eviden~no: (R) (R) (R) (R) (R) (R) =0 (O) (O) (O) (O) (O) (O) =0 Realni saldo = Finan~ni saldo + Napaka povdarek na povzetju podatkov iz slovenskih finan~nih statistik (obresti, transakcije s tujino) in ne na ~imbolj popolni konstrukciji mese~nih ~asovnih vrst za glavne skupine dohodkov, izdatkov, transferjev itd. prebivalstva. Prikrite so mnoge napake v strukturi, tj. v slabi sektorizaciji in nepravilnem razlo~evanju med instrumenti ter pogosto tudi v ~asovnem razmejevanju, zatem napake pri obra~unavanju obresti in te~ajnih razlik itd. Pomembno neizkazano napako predstavljata predvsem pomanjkljiv zaobjem dejansko prisotnih finan~nih instrumentov v slovenskem finan~nem sistemu, ter splo{en problem nenadzorovanih transakcij s tujino, posebno v sektorju prebivalstva. S stanji se zapirata (brez napak) sektorja bank in Banke Slovenije, za sektor prebivalstva pa je mogo~e sestaviti popolno bilanco stanja le za finan~na imetja. Model nudi poleg tega popoln sektoriziran izkaz toka te~ajnih razlik (z instrumentov v tujem denarju in drugih identificiranih valutno indeksiranih instrumentov) in toka obresti ("realnih" obresti z instrumentov v tujem denarju itd. in skupnih nominalnih obresti s tolarsko indeksiranih instrumentov). Se{tevek skupnih te~ajnih razlik vseh sektorjev je enak ni~, prav tako se{tevek skupnih obresti. 33

10 3. STATISTI^NI VIRI Za tabelo finan~nih tokov ne pride v po{tev sicer bogata statistika pla~ilnega prometa Agencije za pla~ilni promet, ker je {ifriranje v finan~nih transakcijah za ta namen pregrobo. Za model z mese~no frekvenco tudi ne pridejo v po{tev podatki letnih obra~unov podjetij in finan~nih organizacij. Navedena vira bosta pomembna pri dograjevanju in vklju~evanju modela v sistem nacionalnih ra~unov. Obilni in dobro organizirani podatki Ljubljanske borze ne pridejo v po{tev ker ne vsebujejo informacij o transaktorjih (velik del teh informacij pa pri~akujemo od statisti~nega sistema Klirin{ko depotne dru`be). Model uporablja posebne sektorske finan~ne statistike, ki so bile v preteklih letih razvite ali modernizirane predvsem v Banki Slovenije na podlagi splo{nih metodolo{kih priporo~il Mednarodnega denarnega sklada. Te metodologije se v zadnjih letih na~rtno pribli`ujejo konceptom SNA(ESA), tako da bo v perspektivi mogo~a vse bolj neposredna uporaba finan~nih statistik v nacionalnih ra~unih; trenutno so razlike {e precej{nje. V Sloveniji so osnovne finan~ne statistike na razpolago na sorazmerno visoki kvalitetni ravni in se objavljajo redno v Biltenu Banke Slovenije. Manjkata predvsem statistika neban~nih finan~nih organizacij ter zadovoljiva statistika vrednostnih papirjev. Tabela finan~nih tokov zdru`uje v enovitem modelu vse navedene finan~ne statistike. Osnovni vir podatkov je bilanca bank, ki jo dopolnjuje izbor podatkov iz bilance hranilnic in HKS ter v slovenskih razmerah pomembna bilanca Banke Slovenije. Za razmerja med bankami in Banko Slovenije je vedno uporabljen podatek BS. Za vse transakcije s tujino se uporabljajo podatki devizne bilance Slovenije, tudi za transakcije bank in Banke Slovenije. Skladnost med podatki devizne bilance in bilance Banke Slovenije je z drobnimi izjemami popolna, precej pa je odstopanj med devizno bilanco in podatki bank; zaradi konsistentnosti se tudi v tem primeru uporabljajo podatki devizne bilance, zaradi razlik pa so (edino tu) izkazane podrobne statisti~ne napake. Iz podatkov bank, Banke Slovenije in devizne bilance so sestavljeni stolpci finan~nih transakcij doma~ih neban~nih sektorjev: prebivalstva, podjetij in DFO; za sektor prebivalstva tudi stolpec stanj finan~nih imetij. Za sektor dr`ave so uporabljeni, z minimalno dodelavo, podatki bilance javnega financiranja, ki jo objavlja Ministrstvo za finance v Biltenu MF. Prevzetim statisti~nim podatkom so dodane, v ~immanj{em mo`nem obsegu, nekatere lastne ocene. Razvidna je prevladujo~a naslonitev na podatke ban~nega sistema, to se pravi na podatke o transakcijah, ki jih posreduje ban~ni sistem. Tudi devizno bilanco sestavljajo skoraj v celoti podatki bank, kar odra`a dejstvo, da opravljajo negotovinski pla~ilni promet s tujino v Sloveniji samo banke in BS, pa tudi tuja gotovina prite~e na koncu, v saldu, prek menjalnic v banke (ali iz njih). Manjkajo vsi podatki o neposredovanih transakcijah neban~nih sektorjev z DFO (zavarovalnicami, posredniki na trgih vrednostnih papirjev itd). Ta koncentracija je do neke mere izraz dejanskih razmer v slovenskih financah, vsaj dosedanjih. Nedvomno pa je `e nekaj let v teku diverzifikacija finan~nih portfeljev in poglabljanje finan~nih trgov, ~emur bo morala slediti tudi finan~na statistika. Tabela 1 prikazuje osnovne podatke o strukturi finan~nih aktiv (terjatev do doma~ih sektorjev) v Sloveniji. Drenovec: Tabela finan~nih tokov Slovenije

11 Prikazi in analize IV/2 (junij 1996), Ljubljana Tabela 1: Nekateri podatki finan~nega sistena; stanja v mlrd SIT ob koncu leta Terjatve do ban~nega sistema Gotovina v obtoku 32,7 47,3 60,0 Vpogledne vloge pri bankah in BS 82,9 123,0 143,9 Hranilne in vezane vloge pri bankah in BS 187,0 317,0 410,6 Devizne vloge pri bankah in BS 213,7 266,9 362,5 M1 115,7 170,2 203,9 M2 302,6 487,2 614,5 M3 512,9 732,7 939,9 Vrednostni papirji bank in BS izven bank 31,1 36,8 57,1 Terjatve do Republike po obveznicah RS1, RS2, RS8, RS 11 41,4 44,3 42,5 (borzna kapitalizacija) Obveznice drugih izdajateljev (b.kapitalizacija, uradna kotacija) 3,9 3,7 14,0 Delnice (b.kapitalizacija, uradna kotacija) 16,9 37,7 38,6 Celotna stanja blagajni{kih zapisov Banke Slovenije: - devizni blagajni{ki zapisi (DBZ) 44,7 85,8 117,0 - drugi blagajni{ki zapisi 5,6 14,0 9,7 Nalo`be borznoposredni{kih dru`b (vklju~no ban~nih; ): - lastne nalo`be ,9 - nalo`be strank na upravljanju ,1 - nalo`be stank, za katere posredujejo ,9 Nalo`be vzajemnih skladov ,5 Nalo`be poobla{~enih investicijskih dru`b: - finan~ne nalo`be ,6 - neizkori{~eni lastni{ki certifikati ,8 Vir: Banka Slovenije, Ljubljanska borza d.d., Agencija za trg vrednostnih papirjev. V tabeli finan~nih tokov je opravljena popolna medsebojna konsolidacija prevzetih sektorskih statistik, kar vklju~uje tudi konsolidacijo med transakcijami in stanji (prek obresti, te~ajnih razlik in napak). Pri tem je ohranjeno popolno ustrezanje izvornim statisti~nim sistemom (v nekaterih primerih z manj{imi prerazporeditvami v strukturi) Devizna bilanca Devizno bilanco Slovenije izdeluje Oddelek za finan~ne statistike Banke Slovenije. Devizna bilanca je podsistem osnovne pla~ilnobilan~ne statistike in se v Biltenu BS ne objavlja. Osnovni vir so poro~ila bank o vsebini transakcij in o transaktorjih za vse pritoke in odtoke s tujino. Viri za devizno bilanco omogo~ajo, da je na razpolago tako v teko~ih dolarjih kot tolarjih ter, z nekoliko zmanj{ano natan~nostjo, tudi z desetdnevno frekvenco. Podatki o transakcijah so "~isti" podatki po teko~ih te~ajih v dnevih transakcij. Devizna bilanca je bilanca denarnega toka (cash flow statement), za razliko od pla~ilne bilance (balance of payments), ki, kljub nazivu, izkazuje vrednosti transakcij v obdobju (spremembe lastni{tva pri teko~ih transakcijah in nastanek terjatev oz. obveznosti pri finan~nih transakcijah). Pri blagovni menjavi je to razlika med tokovi pla~il za uvoz in izvoz v DB, in prehodi meje blaga v PB; pla~ila so ve~ja/manj{a od toka blaga za prejete in dane komercialne kredite, za brezpla~ne po{iljke (transfere) itd. Pri finan~nih transakcijah 35

12 izkazuje slovenska pla~ilna bilanca vse evidentirane transakcije s terjatvami in obveznostmi, devizna bilanca pa samo tiste, na podlagi katerih je evidentirano pla~ilo na ra~un ali z ra~una slovenskih bank (ali Banke Slovenije). Pla~ilna bilanca ima {ir{i zaobjem, devizna bilanca pa nudi specializirano informacijo o denarnih tokovih iz tujine na slovenske trge ter o njihovi sektorski in drugi strukturi. Tabela finan~nih tokov vklju~uje celoten finan~ni ra~un devizne bilance (teko~i in kapitalski ra~un pa sta dodana v tabeli realnih transakcij), z nekaterimi dopolnitvami. Glavna izjema je narejena za agregat "tuja gotovina, prebivalstvo" kjer uporablja devizna bilanca neposredno sporo~ilo bank o dele`u rezidentov v skupnih neto prodajah menjalnic, medtem ko je v pla~ilni bilanci ta podatek, ker velja za nezanesljivega, s posebno oceno korigiran ter {e naprej popravljen z oceno porabe tuje gotovine v tujini, ki je del izra~una turisti~nega uvoza, in za oceno dohodkov od dela Slovencev v tujini. V tabeli finan~nih tokov zato nadome{~amo podatek devizne bilance s pla~ilnobilan~nim, ter ustrezno temu tudi v tabeli realnih transakcij v agregatih turizma Bilanca bank Bilanca bank je agregatna tabela kon~nih mese~nih knjigovodskih podatkov bank po kontnem okviru za banke in hranilnice. V tabeli finan~nih tokov je povzeta v osnovi struktura te bilance iz tabel 1.4. ter 1.5. in 1.6. Biltena Banke Slovenije. Bilanca bank je bilanca stanja. Za pridobitev tokov so po sprejetih metodologijah razlike med stanji (med 31. predhodnega in 31. teko~ega meseca) prek izra~unov obresti in te~ajnih razlik reducirane na transakcije. Ker neposredni podatki bank o obrestih in te~ajnih razlikah iz ra~unov dohodka niso dovolj raz~lenjeni, so ti podatki za celo bilanco ocenjeni. Ocenjevanje je opravljeno na mese~ni frekvenci in na najmanj{ih agregatih, tako da je stopnja napake minimalna. V ocenjevanju te~ajnih razlik se uporabljajo za nekatere agregate (za ra~une deviznih rezerv ter za devizne ra~une prebivalstva in nerezidentov) pravi mese~ni podatki o valutnih strukturah in so lahko v teh primerih napake samo minimalne, za druge agregate pa so valutne strukture ocenjene na podlagi sekundarnih virov (letnih bilanc itd.). V ocenjevanju obresti so uporabljeni podatki o povpre~nih mese~nih obrestnih merah bank iz tabele Biltena BS in drugi. Podatki o stanjih so izkazani "neto", to se pravi zmanj{ani za popravke vrednosti itd., temu ustrezno pa vsebujejo tudi izra~uni transakcij u~inke sprememb vrednosti, ki niso vedno posledica pravih transakcij. Ve~ina podatkov o transakcijah za januar 1994 vklju~uje tudi manj{o neidentificirano napako zaradi sprememb kontnega okvira za banke v letu Oba problema bo mogo~e re{iti v nadaljnjem razvoju modela. Za bilanco hranilnic in HKS veljajo enake opombe, kot za bilanco bank. Nobenega vsebinskega razloga ni, da ne bi bili podatki hranilnic in HKS konsolidirani s podatki bank in sicer `e na ravni statistike v Biltenu BS. Razlog, da to ni storjeno, je prakti~ne narave. V tabeli finan~nih tokov so zato vklju~eni posebej le podatki hranilnic in HKS o posojilih in vlogah doma~ih neban~nih sektorjev, za katere ni drugega vira Bilanca Banke Slovenije V tabelo finan~nih tokov je povzeta v osnovi bilanca Banke Slovenije iz tabele 1.3. Biltena BS. Vir so kon~ni mese~ni podatki iz ra~unovodstva BS, z delno prilagoditvijo v tabeli finan~nih tokov, v kateri je izkazana celotna izdana gotovina in ne le izdani bankovci. Za vse te~ajne razlike in obresti so uporabljeni neposredni ra~unovodski podatki, tako da je izra~un transakcij, tako doma~ih kot tujih zelo zanesljiv. Ve~ji problem je zaenkrat nere{en le {e pri izdanih blagajni{kih zapisih, kjer je popust, ki se dosega pri uveljavljanju nakupnih Drenovec: Tabela finan~nih tokov Slovenije

13 Prikazi in analize IV/2 (junij 1996), Ljubljana bonov BZNB ob nakupih DBZ in BZNB knji`en skladno z veljavno ra~unovodsko prakso v celoti v okviru obresti za BZNB Bilanca javnega financiranja Vir je Bilten Ministrstva za finance. Podatki izkazujejo denarni tok, samo v manj{i meri pa tudi fakturirano realizacijo. Za razliko od realnih so finan~ne transakcije ("financiranje javnega prese`ka/primanjkljaja") zajete samo v sorazmerno {irokih agregatih. V tabeli finan~nih tokov so, druga~e kot v viru, iz teko~ih v finan~ne transakcije prenesene kapitalske nalo`be (vlo`ki v Slovensko izvozno dru`bo itd.) in saldi prejemkov in izdatkov z ra~una privatizacijskih kupnin; agregat stanj na ra~unih je raz~lenjen na ra~une pri BS (po podatkih BS) in pri bankah (ostanek). Zaobjem sektorja je dr`avni prora~un, sistema obveznega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter ob~inski prora~uni. Niso zajete transakcije skladov, agencij in sorodnih institucij, ki na~eloma prav tako sodijo v "splo{ni vladni sektor". Izdatki sektorja so zajeti v trenutku, ko zneski zapustijo `iro ra~un prora~una, ~eprav se lahko zatem {e dolo~en ~as nahajajo na ra~unih "izvajalcev" znotraj sicer zaobjetega sektorja ({ole itd.) ali izven (skladi itd.); stanja oziroma spremembe na teh ra~unih, tudi ~e z njimi upravlja Zakladnica, so `e izven osrednjega statisti~nega sistema. Kot izdatek se vodijo tudi sredstva rezerv. V finan~ni ra~un niso vklju~ene izdaje in odpla~ila ve~ine republi{kih obveznic, ker so obveznosti po le-teh pokrite z ustreznimi terjatvami do podjetij ali Narodne banke Jugoslavije. Na ta na~in je statistika sektorja povsem konsistentna, tako da se teko~e (realne) in finan~ne transakcije zapirajo s samo minimalnimi napakami. Podatki iz bilance javnega financiranja se opazno razlikujejo od podatkov, ki jih za transakcije dr`ave izkazujejo drugi statisti~ni sistemi, tj. banke, Banke Slovenije in devizna bilanca. Razlog je (a) v o`jem zaobjemu sektorja v statistiki MF ter (b) v zelo nezanesljivem zaobjemu ("javnega") sektorja v drugih statistikah. V tabeli finan~nih tokov je problem re{en tako, da de facto prevzamemo sektorsko definicijo MF, ki je navznoter konsistentna, ter podatke MF, medtem ko razliko med temi podatki in podatki o transakcijah z dr`avo, ki jih izkazujejo druge statistike, prenesemo v sektor drugih finan~nih organizacij. Podatki MF so na razpolago a`urno samo za republi{ki prora~un, ZPIZ in ZZZS, medtem ko so podatki ob~in (okrog 11% v skupnih prihodkih sektorja) za predhodne mesece pogosto ocenjeni; ocena prihodkov, na podlagi podatkov APP, je sorazmerno zanesljiva, ocena strukture izdatkov pa nima tako trdne podlage. 4. PODROBNEJ[I OPIS PO INSTRUMENTIH V nadaljevanju sledi obrazlo`itev posebnih vsebin posameznih vrstic sistema (finan~nih instrumentov) in metodolo{kih re{itev, ki niso posebej navedene v predhodnih poglavjih. Spisek instrumentov je v shemi 1. A10, A13, A16: Gotovina, ra~uni v tujini in tuji vrednostni papirji, ki sestavljajo devizne rezerve Banke Slovenije in bank. Podatki so skladni z zaobjemom deviznih rezerv v tabeli 2.8. Biltena BS (stanja v USD) ter z ustreznimi podatki v tabeli Banke Slovenije (stanja v SIT), medtem ko bilanca bank v Biltenu teh agregatov posebej ne izkazuje. Za vrednostne papirje, ki sestavljajo devizne rezerve bank (A16), so podatki o transakcijah izra~unani iz podatkov stanj bank in ne iz devizne bilance. Stanja na ra~unih BS, ki izvirajo iz poslov reodkupa in 37

14 za~asnega odkupa deviz od bank so prenesena na ra~une bank (posel pa je evidentiran kot posojilo), tako kot je to narejeno `e v bilancah BS in bank v Biltenu, ne pa v tabelah deviznih rezerv in pla~ilne bilance v Biltenu. A10: Tuja gotovina, prebivalstvo: Transakcije: podatek pla~ilne bilance, ki ka`e: neto nakupe tujega denarja s strani rezidentov v menjalnicah (dele` rezidentov v skupnih prodajah menjalnic ocenjen), manj neto pologi na devizne ra~une v slovenskih bankah, plus (ocenjeni) neevidentirani dohodki prebivalstva v tujini, manj (ocenjena) poraba tuje gotovine za potovanja in nakupe prebivalstva v tujini ter za nakupe v tujem denarju v Sloveniji (v agencijah, konsignacijah, PCP itd.; slednja ocena je dodana samo v tabeli finan~nih tokov). Agregat ima v pla~ilni bilanci naziv "gotovina", dejansko pa ozna~uje spremembe na vseh neevidentiranih imetjih prebivalstva v tujem denarju, to se pravi tudi na ban~nih ra~unih in drugih nalo`bah v tujini. Spremembe torej vklju~ujejo, poleg transakcij s slovenskimi bankami (ne vseh), ocenjene dohodke od dela in gotovinske izdatke v tujini (kot so izkazani v teko~em ra~unu pla~ilne bilance) in doma, ne pa najetih posojil, odpla~il posojil in drugih transakcij s tujino. Stanja: Posebej za tabelo finan~nih tokov je narejena ocena stanja tuje gotovine pri prebivalstvu, v resnici ocena stanja neevidentiranih tujih nalo`b prebivalstva. Ocena nima potrebne analiti~ne podlage in je samo zelo groba aproksimacija! Na podlagi fragmentarnih zapisov nekaterih ekonomistov v razli~nih preteklih trenutkih (dr. Mencinger, mag. Bole) in lastnih ugibanj, je postavljena ocena o stanju mio DEM na dan Upo{tevana je `e precej{nja odprodaja zalog v predhodnih mesecih leta 1991 ob tedanji privatizaciji stanovanj; za del privatnih imetij v tujini je predpostavljen sektorski status podjetij in ne prebivalstva, neodvisno od izvora. Po se stanje spreminja skladno s pla~ilnobilan~nimi transakcijami in ob predpostavljeni valutni strukturi 100% DEM. Pomanjkljiva ocena transakcij pomeni, da je na primer prodaja tujega denarja menjalnici, ki izvira iz tujega posojila, evidentirana kot zmanj{anje zaloge (in obratno ob vra~anju posojila). A20, A30, A35: Monetarno zlato (stanje : 16 mio SIT) in rezervna pozicija pri MDS (A20) ter krediti MDS, prevzeti ob nasledstvu jugoslovanskega ~lanstva ob v~lanitvi (A35) imajo stanja iz bilance BS, transakcije iz devizne bilance, zaradi uporabljanja razli~nih virov tudi v obeh statistikah, ki se izdelujeta v BS, pa se v te~ajnih razlikah skrivajo tudi napake. Drugi ra~uni BS v tujini (A30) vklju~ujejo predvsem oba (do ) fiduciarna ra~una v Luksemburgu ter {e nekaj manj{ih stanj na ra~unih, ki niso del o`jih deviznih rezerv; konsistentnost stanj in transakcij je popolna. Podatki so skladni z agregati "mednarodne likvidnosti" v tabeli 2.8. Biltena BS. A50, A60, A90: Dolgoro~na (A50) in kratkoro~na (A60) posojila bank in podjetij tujini. Transakcije iz devizne bilance, stanja za banke iz bilance bank. Te~ajne razlike so ocenjene, med stanji in transakcijami pa so identificirane {e precej{nje napake. V A90 (druge terjatve do tujine) so vklju~ene vse drugje nezajete transakcije iz devizne bilance za dr`avo, podjetja (vrednostni papirji, ra~uni in kontokorenti v tujini) in banke ter vsa drugje nezajeta stanja za banke. Te~ajne razlike so ocenjene. Ker gre pri transakcijah in stanjih bank za dva avtonomna "ostanka", so napake velike; delno se - logi~no - kompenzirajo z napakami v posojilih. B10: Vloge tujcev pri slovenskih bankah; ustrezanje stanj in transakcij je popolno. Drenovec: Tabela finan~nih tokov Slovenije

15 Prikazi in analize IV/2 (junij 1996), Ljubljana B40, B45: Tuje neposredne nalo`be v Sloveniji (B40) in slovenske v tujini (B45). Za podjetja transakcije iz devizne bilance (samo denarni tok), za banke transakcije prav tako, stanja pa - sporno - ra~una 9008 in 9018 iz bilance stanja bank za tuje nalo`be ter ni~ za lastne nalo`be v tujini. Brez te~ajnih razlik, precej{nja napaka med stanji in transakcijami. B20, B30, B90: Dolgoro~na (B20) in kratkoro~na (B30) posojila iz tujine ter druge obveznosti do tujine (B90). Velja podobno kot za skupino A50, A60, A90. Transakcije s tujino: obresti K posameznim instrumentom so smiselno razporejeni podatki o obrestih za posojila in vloge ter vrednostne papirje in o dobi~kih od neposrednih nalo`b iz teko~ega ra~una devizne bilance, ustrezno sektorizirano. Agregat obresti za posojila in vloge je raz~lenjen skladno s stanji. Sektor tujina: realne transakcije, napaka Podrobna in kolikor je mogo~e (ne v celoti) sektorizirana raz~lenitev teko~ega in kapitalskega ra~un devizne bilance. Ocene gotovinskih tokov v okviru turisti~nega izvoza in uvoza ter dohodkov od dela so iz pla~ilne bilance; zaradi kompenziranja z odgovarjajo~o izjemo v finan~nih transakcijah to ne pove~uje napake sektorja (RT-FT). C10: Gotovina v obtoku (prebivalstvo) plus blagajna bank, se{tevek je enak izdani gotovini iz bilance BS. Transakcije so enake razlikam med stanji. C20, C30, C40, C50, C60, C70: Rezerve bank pri BS (`iro ra~un in ra~un obvezne rezerve, C20), vpogledne vloge prora~una, podjetij (do junija 1994) in DFO (ra~uni rezerv hranilnic in HKS) pri BS, ki so del primarnega denarja in del M1 (C30), vezane vloge prora~una pri BS (C40) ter premostitvena posojila BS prora~unu (doslej brez poslov, C50), devizne vloge dr`ave in bank pri BS (C60), omejene vloge bank in podjetij pri BS (C70). Transakcije so enake razlikam med stanji, plus te~ajnim razlikam pri C60. D10, D20, D30, D40, D50: Blagajni{ki zapisi Banke Slovenije. Za BS podatki BS, za imetja bank podatki bank o skupnih tolarskih ter skupnih deviznih BZ, raz~lenitev znotraj obeh skupin pa je ocenjena. Imetja neban~nih sektorjev: za devizni BZ je razlika med emisijo BS in imetji bank pripisana v celoti podjetjem, za tolarski BZ v celoti DFO, za tolarski in devizni del dvoj~ka ter za BZ z nakupnim bonom pa so imetja neban~nih sektorjev - zaenkrat - ocenjena linearno z 2:2:1 med podjetji, prebivalstvom in DFO. Transakcije so enake razlikam med stanji, plus te~ajnim razlikam pri D10 in D20. E10, E20, E30, E40, E50, E90: Posojila BS bankam ter druge terjatve do bank; agregati povsem ustrezajo podatkom bilance BS v Biltenu BS. Druge terjatve (E90) vklju~ujejo nekatere majhne vloge BS pri bankah ter predujme BS bankam ob zapadanju blagajni{kih zapisov BS, ki so jih banke posredovale kot agenti. Transakcije so enake razlikam med stanji. Banka Slovenije: te~ajne razlike, obresti: Vsi podatki so neposredno iz knjigovodstva BS. Agregat obresti pri BZ z nakupnim bonom vklju~uje do konca leta 1994 tudi realizirane, zatem pa razmejene popuste za popuste, uveljavljene z nakupnimi boni pri nakupih DBZ in BZNB, kar ni pravilno. 39

16 Banka Slovenije: realne transakcije, napaka: Samo saldo realnih transakcij, ki vklju~uje poleg kapitala in rezerv (vklju~no z alokacijo SDR) {e "sredstva v pla~ilnem prometu", neto "ostalo" aktivo in pasivo ter korekcijo na ra~un vklju~itve kovancev v gotovino. Transakcije so enake razlikam med stanji. Napake na ravni zapiranja sektorja ni. F10, F20, F30, F40, F60, F70: Medban~ne nalo`be; izkazane so kot terjatve, v zapiranju sektorja bank pa so predpostavljeni enaki zneski obveznosti in saldo ni~. V izvorni statistiki, tj. v bilanci 1.4. v Biltenu BS so izkazane obveznosti ve~je od terjatev, kar je delno obi~ajna statisti~na napaka, delno pa posledica napa~nega razmejevanja med bankami in DFO. Zaradi ocene, da prevladuje slednji vpliv, je celotna razlika prenesena v G79: Druge obveznosti bank do DFO. Transakcije so enake razlikam med stanji, plus ocenjenim te~ajnim razlikam pri F20, F40 in F70. Podatki o obrestih niso vklju~eni, ker gre za znotrajsektorski tok. G10 do G72: Podrobna struktura tolarskih in deviznih vlog neban~nih sektorjev po shemi, ki jo vsebuje kontni okvir za banke; podatki o stanjih ustrezajo tabelam 1.5. in 1.6. v Biltenu BS. Obresti so ocenjene. Te~ajne razlike za devizne vloge prebivalstva so izra~unane na podlagi mese~nih podatkov bank o valutni strukturi za celotni agregat, za druge sektorje pa je predpostavljena enaka struktura. Tolarske vloge vklju~uje nedvomno tudi manj{i obseg valutno indeksiranih vlog, kar ni upo{tevano, ker o tem ni podatka. G79: Ocenjene "druge obveznosti do DFO", prenesene iz skupine F, ter zmanj{ane za (majhno) razliko med podatki bank in uporabljenim podatkom BS o obveznostih bank do BS, ki je prav tako skrita v skupini F. Transakcije so enake razlikam med stanji, obresti so ocenjene. G80, G81: Izdani tolarski in devizni vrednostni papirji bank, zmanj{ani za imetja le-teh pri bankah (v skupini F). Te~ajne razlike so izra~unane na podlagi ocenjene valutne strukture, obresti pa ocenjene z upo{tevanjem dejstva, da prevladujejo kratkoro~ni vrednostnimi papirji (blagajni{ki zapisi ipd.). Skupina tolarskih vrednostnih papirjev vklju~uje nedvomno tudi valutno indeksirane papirje, kar pa ni upo{tevano, ker o tem ni podatka. Sektorizacija je ocenjena in sicer linearno 4:3:3 za tolarske vrednostne papirje in 7:2:1 za devizne vrednostne papirje med prebivalstvom, podjetji in DFO. H10, H20, H30, H40, H50, H60: Tolarska in devizna posojila neban~nim sektorjem; podatki o stanjih ustrezajo tabelam 1.5. in 1.6. v Biltenu BS. Te~ajne razlike so izra~unane na podlagi nekaterih podatkov o valutni strukturi iz letnih poro~il bank, obresti so ocenjene. Morebitna tolarska posojila z valutno klavzulo so upo{tevana kot druga tolarska posojila. I10, I50: Vloge in posojila hranilnic in HKS doma~im nefinan~nim sektorjem: izbor podatkov iz bilance hranilnic in HKS, ki predstavlja slabi dve tretjini njihove bilan~ne vsote. Transakcije so enake razlikam med stanji, obresti so ocenjene. J10: Banke: terjatve do Narodne banke Jugoslavije po starih deviznih vlogah (ra~un 333); terjatev je namesto v tuji aktivi, kot v Biltenu BS, opredeljena kot terjatev do dr`ave samo iz prakti~nih razlogov zaradi skrbni{tva Republike nad terjatvami do biv{ih zveznih organov ter zaradi preteklega `e realiziranega delnega prevzema teh obveznosti z lastnimi obveznicami; upo{tevane so te~ajne razlike na podlagi valutne strukture deviznih vlog Drenovec: Tabela finan~nih tokov Slovenije

17 Prikazi in analize IV/2 (junij 1996), Ljubljana prebivalstva dne Banka Slovenije: terjatve do Sklada za sukcesijo, do maja 1992 do NBJ, ter protiterjatve za obveznosti do MDS, prevzete januarja 1993 ob nasledstvu Jugoslavije v MDS (stolpec "terjatve do RS" v tabeli 1.3. v Biltenu BS); terjatev do Sklada za sukcesijo je nominalna in se ne revalorizira, terjatve iz naslova MDS so v tujem denarju, kljub temu pa je celotna skupina brez te~ajnih razlik in torej z manj{o napako v "transakcijah". J20, J30: Obveznice za sanacijo bank in hranilnic (J20): do oktobra 1995 s te~ajnimi razlikami, zatem s tolarsko revalorizacijo, ki je knji`ena kot te~ajne razlike zato, ker se pripisuje stanjem (za razliko od revalorizacijskega dela obresti); po oktobru 1995 so izvzete obveznice, ki jih banke prena{ajo med "tr`ne" ali tudi prodajo (K30). Obveznice za neizpla~ane devizne vloge (J30): do konca leta 1996 neprenosljive obveznice, ki so jih prejele banke v zameno za terjatve do NBJ (J10); podatek iz amortizacijskega na~rta obveznic; izra~unane so te~ajne razlike. Za oboje obveznic so obresti knji`ene v mesecih pla~il po amortizacijskih na~rtih. Izlo~itev skupine J "terjatve ban~nega sistema do dr`ave iz sukcesije in sanacije" je namenjena spremljanju tega posebnega sklopa ban~nih aktiv, ki je pod vplivom specifi~nih faktorjev in ne odra`a poslovne politike bank (in Banke Slovenije). Po vsebini sodijo sem tudi obveznice za izpla~ane devizne vloge, ki so zaradi nepopolnih podatkov (zaenkrat) {e vklju~ene v skupino K. K10: Kapitalske nalo`be bank v doma~e neban~ne sektorje: podatek bank; transakcije so enake razlikam med stanji, dobi~ki niso ocenjeni. Dodan je podatek iz bilance javnega financiranja o kapitalskih nalo`bah prora~una v DFO; samo transakcije. K20, K30, K40: Ta skupina je jedro za na~rtovano raz{iritev tabele finan~nih tokov na podro~ju vrednostnih papirjev, v sedanjem stanju pa zajema le sektorizirane portfelje vrednostnih papirjev pri bankah. Republi{ke obveznice, za katere so na razpolago podatki o obveznostih pri izdajatelju, {e niso vklju~ene v celoti, zaradi pomanjkanja podatkov ali zadostnih podlag za ocenitev imetij pri neban~nih sektorjih. Izklju~ene so neprenosljive republi{ke obveznice za sanacijo bank ter za neizpla~ane devizne vloge (J20 in J30). Upo{tevane so te~ajne razlike in dodane ocene o obrestih na podlagi znanih obrestnih mer. Banke: te~ajne razlike, obresti: Te~ajne razlike so izra~unane na podlagi razli~nih virov o valutnih strukturah (zelo zanesljivo za devizne vloge prebivalstva ter za stanja na ra~unih v tujini in tujih vrednostnih papirjev). Obresti za doma~o aktivo in pasivo (razen za razmerja z BS) so ocenjene na podlagi razli~nih podatkov o obrestnih merah. Z izjemo skupine J so obresti obra~unane teko~e mese~no, kar lahko odstopa od dejanske ban~ne prakse pri dolgoro~nej{ih poslih in zaradi ~esar je mogo~e pri~akovati napake v razlo~evanju obresti in transakcij predvsem v decembrih. Banke: realne transakcije, napaka: Samo saldo realnih transakcij, ki vklju~uje poleg kapitala in rezerv {e "ostalo" aktivo in pasivo ter kompenzacijo za kapitalske nalo`be bank v banke. Transakcije so enake razlikam med stanji. Napaka sektorja (RT-FT) je enaka se{tevku identificiranih napak na instrumentih tuje aktive in pasive (skupini A in B). Prebivalstvo: realne transakcije, napaka: Zdru`eni so podatki razli~nih virov. Za prejemke pla~, drugih dohodkov iz delovnega razmerja in socialnih transferjev je vir APP. Od leta 1995 naprej APP ne {ifrira ve~ 41

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI

Prikaži več

31

31 Hram Holding, finančna družba, d.d. Vilharjeva 29, Ljubljana, skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, objavlja podatke iz

Prikaži več

Obvestilo za poročevalce z dne 10

Obvestilo za poročevalce z dne 10 Obvestilo za poročevalce z dne 10.04.2019 Obvezniki poročanja oddajo poročilo SFR (statistike finančnih računov) preko spletne strani AJPES (Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve),

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2018/ z dne  24. aprila o spremembi  Smernice  ECB/  2013/  23  o statistiki  državnih 15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE

Prikaži več

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc 1) Ob koncu leta 2004 je bilo v Sloveniji v obtoku za 195,4 mrd. izdanih bankovcev, neto tuja aktiva je znašala 1.528,8 mrd. SIT, na poravnalnih računih pri BS so imele poslovne banke za 94 mrd. SIT, depoziti

Prikaži več

Priloga_AJPES.xls

Priloga_AJPES.xls 1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE

Prikaži več

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) Zap. Oznaka štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA 1 A. 1. in del A. 5. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

Prikaži več

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM / FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE 2004-2009 FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA 2004-2009 NOVEMBER/NOVEMBER 2010 2 Finančni računi Slovenije/Financial Accounts of Slovenia 2004-2009, november/november

Prikaži več

BILTEN-Uvod1-slo.P65

BILTEN-Uvod1-slo.P65 B VJ B Januar, 2007 eto 16, štev: 1 zdajatelj: lovenska 35, 1000 jubljana lovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 -mail: bsl@bsi.si http://www.bsi.si/ WF: BJ 2X Uredniški odbor: mag. Janez

Prikaži več

Predloga za MF

Predloga za MF Agencija za zavarovalni nadzor Opozorilo: Gre za neuradno prečiščeno besedilo, ki ga je pripravila Agencija za zavarovalni nadzor kot informativni pripomoček, glede katerega Agencija za zavarovalni nadzor

Prikaži več

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA ( IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN 30.09.2013 Postavka AOP 30.9.2013 30.9.2012 INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (002+032+053) 001 7.565.152 6.566.959 115,20 A. DOLGOROČNA SREDSTVA

Prikaži več

Microsoft Word - Predgovor.doc

Microsoft Word - Predgovor.doc PETO POGLAVJE 5.01 Definicija: Finančne transakcije so transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi med institucionalnimi enotami ter med institucionalnimi enotami in tujino. 5.02 Glede na opredelitev

Prikaži več

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = = CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek

Prikaži več

MAJ 2017

MAJ 2017 MAJ 217 Plačilna bilanca 1 Konec junija 217 je bila izvedena revizija podatkov plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb od leta 212 do leta 216. Opravljene spremembe so večinoma vplivale na nižji

Prikaži več

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 KAZALO - RAZKRITJA INFORMACIJ LETNO POROČILO CRR Stran 1 UVOD 156 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ 156 2.1 Pristop institucije k upravljanju tveganj Člen 435 156 2.2 Informacije

Prikaži več

Microsoft Word - nas0404.doc

Microsoft Word - nas0404.doc Statistična priloga številka 4/2004 str. P 1-15 Ekonomsko ogledalo UMAR Bruto domači proizvod / I {tevilka 4/2004 str. P 2 Teko~e cene, v mio SIT 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 DODANA VREDNOST

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx) DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:

Prikaži več

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave

Prikaži več

21. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 2019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1. 2

21. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 2019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1. 2 1. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1.. SKUPAJ Možne točke: 55 36 91 Dosežene točke: Pišite s

Prikaži več

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja

Prikaži več

PREDLOG

PREDLOG DOPOLNJEN PREDLOG MAREC 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 ZUJF,

Prikaži več

Mesečna informacija_marec_2016.pub

Mesečna informacija_marec_2016.pub MAREC KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Upočasnjevanje krčenja bilančne vsote slovenskega bančnega sistema se je v začetku leta nadaljevalo, konec januarja je bila medletno nižja za,%. Medletno

Prikaži več

Microsoft Word - odlok 2005.doc

Microsoft Word - odlok 2005.doc Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je

Prikaži več

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: 5665493 Davčna številka: SI 82155135 Telefon (h.c.): 01/ 200 75 00

Prikaži več

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2019

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2019 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 9. 2018/ sep. 2018 31. 10. 2018/ okt. 2018 30. 11. 2018/ nov. 2018

Prikaži več

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016 Ljubljana, 31. 8. 2017 Vsebina IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA... 2 1 OSNOVNI PODATKI... 3 2 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA... 4 3 POMEMBNEJŠI DOGODKI... 6 4 POJASNILA K LOČENIM IN KONSOLIDIRANIM

Prikaži več

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,

Prikaži več

AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV LETNO PORO^ILO ANNUAL REPORT SECURITIES MARKET AGENCY

AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV LETNO PORO^ILO ANNUAL REPORT SECURITIES MARKET AGENCY AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV LETNO PORO^ILO ANNUAL REPORT SECURITIES MARKET AGENCY KAZALO PORO^ILO O STANJU NA TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV V LETU Institucionalno okolje.... Osnovni podatki.... 1.

Prikaži več

Microsoft Word - DIPLOMSKA NALOGA TA ZADNJA!!!!

Microsoft Word - DIPLOMSKA NALOGA TA ZADNJA!!!! B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Ekonomist Modul: Raunovodja raunovodstvo za gospodarstvo ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA VCT, D. O. O. Mentorica: mag. Erna Štefe, univ. dipl. ekon. Lektorica: mag. Nataša

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 1 PREDSTAVITEV SKLADA...3 2 OPOZORILO IMETNIKOM INVESTICIJSKIH KUPONOV...4 3 POSLOVANJE SKLADA V OBDOBJU 01.01. DO 30.06.2006...5 4 NEREVIDIRANI RAČUNOVODSKI

Prikaži več

STRUKTURA STANDARDNIH IZPISOV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2006 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktu

STRUKTURA STANDARDNIH IZPISOV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2006 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktu STRUKTURA STADARDIH IZPISOV PODATKOV IZ LETIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG I SAMOSTOJIH PODJETIKOV ZA LETO 2006 ZA JAVO OBJAVO 1. Struktura standardnega izpisa podatkov iz letnih poročil gospodarskih

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/ z dne novembra o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 24 o zahtevah Evrops

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2016/ z  dne novembra o  spremembi  Smernice  ECB/  2013/  24  o  zahtevah  Evrops L 14/36 SL SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/66 z dne 26. novembra 2015 o spremembi Smernice ECB/2013/24 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju četrtletnih finančnih

Prikaži več

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno povečujejo predvsem vloge gospodinjstev in predstavljajo

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi ABANKA d.d. Slovenska 58, 1517 Ljubljana T 01 47 18 100 F 01 43 25 165 www.abanka.si JAVNA OBJAVA PODATKOV POSLOVANJA ABANKE D.D. V PRVEM TRIMESEČJU LETA 2018 S PRILOŽENIMI KONSOLIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI

Prikaži več

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k

Prikaži več

STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1.

STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1. STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktura standardnega zoženega izbora podatkov iz

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 14.793.384 14.87.659 12.723.11-2.84.558 86, 85,9 TEKOČI PRIHODKI (7+71) 12.62.638 12.624.686 11.62.72-1.22.614

Prikaži več

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) 1. Trgovanje s finančnimi instrumenti 1.1 Opravljanje investicijskih storitev in

Prikaži več

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov Politika izvrševanja naročil strank NLB d.d. 1. Namen 1.1 Zakon o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI-1) od Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Banka), zahteva, da vzpostavi

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 UVOD V RAČUNOVODSTVO 11. VAJE VSEBINA 11. VAJ: Izkaz denarnih tokov NALOGE: 1) Podjetje Trend (vir: učbenik Uvod v računovodstvo, str. 342) 2) Podjetje Paneks (vir: učbenik Uvod v računovodstvo, str. 342)

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

ogaške novice Glasilo občine Logatec, 30. marec 2007, letnik XXXVIII, št. 3/1 c Uradne objave ~ Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 2007 (' ~ Pop

ogaške novice Glasilo občine Logatec, 30. marec 2007, letnik XXXVIII, št. 3/1 c Uradne objave ~ Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 2007 (' ~ Pop ogaške novice Glasilo občine Logatec, 30. marec 2007, letnik XXXVIII, št. 3/1 c Uradne objave ~ Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 2007 (' ~ Popravek Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi

Prikaži več

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 ... 3... 4... 9... 35 2 ... 48 3 4 5 6 7 ZŠ KAZALEC OZ. KAZALNIK LETO 2013 LETO 2012 I 13/12 1 ŠTEVILO ZAPOSLENIH KONEC LETA 115 110 104,5 PO OBRAČUNSKEM

Prikaži več

Microsoft Word - SRS A.doc

Microsoft Word - SRS A.doc Slovenski računovodski standard 23 (2016) OBLIKE IZKAZA GIBANJA KAPITALA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE A. Uvod Ta standard se uporablja pri sestavljanju predračunskih in obračunskih izkazov, v katerih

Prikaži več

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES 19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 212 I. SPLOŠNI DEL 143 - ZR211 142 - P212_1 156 - VP212 161 - ZR212 I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 16.5.364 22.982.33 22.982.33 15.519.495 96,7 67,5

Prikaži več

POLLETNO NEREVIDIRANO POROČILO 2004

POLLETNO NEREVIDIRANO POROČILO 2004 POLLETNO NEREVIDIRANO POROČILO 2004 PREDSTAVITEV VZAJEMNEGA SKLADA Naziv: VZAJEMNI SKLAD SKALA Sedež: SLOVENSKA ULICA 17, 2000 MARIBOR Matična številka: 1510690 Dejavnost SKD: J/ 65.230 Telefon: (02) 22

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

Microsoft Word - OBRAZL SP D ZR.doc

Microsoft Word - OBRAZL SP D ZR.doc OBRAZLOŽITEV SPLOŠNEGA DELA ZAKLJUNEGA RAUNA PRORAUNA OBINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 2005 I. Pravne podlage za pripravo zakljunega rauna Temeljni akti, ki urejajo pripravo zakljunega rauna prorauna so:

Prikaži več

(I. Splo\232ni del prora\350una)

(I. Splo\232ni del prora\350una) DOPOLNJEN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 11.817.73 11.817.73 11.389.216 11.585.789 196.573 98, 98, TEKOČI PRIHODKI (7+71) 9.772.584 9.772.584 9.78.4

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrepi pri reviziji zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrepi pri reviziji zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrepi pri reviziji zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2016 POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

Microsoft Word - pika-lp-2001.doc

Microsoft Word - pika-lp-2001.doc V skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah je uprava družbe Primorski skladi, upravljanje z investicijskimi skladi, d.d. Koper sestavila LETNO POROČILO O POSLOVANJU V LETU 2001 ZA VZAJEMNI SKLAD

Prikaži več

DELOVNI LIST 2 – TRG

DELOVNI LIST 2 – TRG 3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi

Prikaži več

Microsoft Word - Konec raziskovalne1.doc

Microsoft Word - Konec raziskovalne1.doc SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA Slomškova 21 2310 Slovenska Bistrica RAZISKOVALNA NALOGA Pri predmetu: ekonomija PRIPRAVE BANKE CELJE, d. d., NA UVEDBO SKUPNE VALUTE EVRO Dijakinji: Mateja Retuznik, Nikita

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI

UNIVERZA V LJUBLJANI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PETRA PERKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JAVNE FINANCE V SLOVENIJI OD LETA 2000 Ljubljana, junij 2010 PETRA PERKO IZJAVA

Prikaži več

Na trdnih temeljih v nove izzive Letni nerevidirani računovodski izkazi 2015

Na trdnih temeljih v nove izzive Letni nerevidirani računovodski izkazi 2015 Na trdnih temeljih v nove izzive Letni nerevidirani računovodski izkazi 215 2 Ključni podatki Preglednica 1: Ključni finančni in drugi podatki za NLB Skupino in NLB d.d. Ključni podatki izkaza poslovnega

Prikaži več

Sklep_april_2019

Sklep_april_2019 S K L E P O OBRESTNIH MERAH Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.3.2019 Velja od: 1.4.2019 1. VLOGE FIZIČNIH OSEB 1.1. VLOGE NA VPOGLED

Prikaži več

Microsoft Word - Zadolžitev CČN.doc

Microsoft Word - Zadolžitev CČN.doc Datum: 20.05.2012 OBČINSKEMU SVETU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZADEVA: DOLGOROČNO ZADOLŽEVANJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO V LETU 2012 ZA PROJEKT»HIDRAVLIČNE IZBOLJŠAVE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA IN CENTRALNA

Prikaži več

BONITETNO POROCILO Izdano dne Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POROČILO, vse pravice pridržane

BONITETNO POROCILO Izdano dne Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POROČILO, vse pravice pridržane BONITETNO POROCILO Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA Poglavje 1 Podjetje: Naslov: Dejavnost: J 58.190 DRUGO ZALOŽNIŠTVO Matična številka:

Prikaži več

Uradni list RS - 102/2015, Uredbeni del

Uradni list RS - 102/2015, Uredbeni del PRILOGA 6 NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD OBRESTI ZA LETO (razen od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter v drugih državah članicah EU) OZNAKA STATUSA

Prikaži več

2

2 Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.

Prikaži več

Izdaja:

Izdaja: Izdaja: 30. 09. 2009 OSNOVNI PODATKI SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SID banka) je bila ustanovljena 22.10.1992 kot Slovenska izvozna družba, družba za zavarovanje

Prikaži več

Letni nerevidirani računovodski izkazi 2014

Letni nerevidirani računovodski izkazi 2014 Letni nerevidirani računovodski izkazi 2014 2 Kazalo Poslovno poročilo 3 Ključni trendi in aktivnosti 4 Ključni finančni podatki 6 Komentarji k izkazu poslovnega izida 8 Komentarji k izkazu finančnega

Prikaži več

Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018

Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Banke so zavezane k razkrivanju določenih informacij, kar naj bi omogočilo zadostno informiranje potencialnih

Prikaži več

download.php

download.php LETO XIV 25. JULIJ 2008 [TEVILKA 7 Vsebina 55. ODLOK o ustanovitvi podjetja Javne slu`be Ptuj, d. o. o. 56. ODLOK ustanovitvi javnega zavoda Regijsko vi{je{olsko in visoko{olsko sredi{~e Ptuj 57. ODLOK

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.

Prikaži več

POLLETNO POROČILO O POSLOVANJU

POLLETNO POROČILO O POSLOVANJU ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI - 1000 Ljubljana T:+386 080 10 60 +386 (0)1 3 200 400 F:+386 (0)1 3 200 401 skladi@alta.si www.alta.si POVZETEK NEREVIDIRANEGA POLLETNEGA POROČILA

Prikaži več

Tabela_javni sektor

Tabela_javni sektor VLADNI PROTIKRIZNI I, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU UINEK; REZULTAT A Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 1 h KPJS (Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih

Prikaži več

MODELA.PDF

MODELA.PDF BANKA ------------------------------------------------------------------------------------------------------- SLOVENIJE Prikazi in analize III/4 (december 1995), Ljubljana KVANTITATIVNA ANALIZA TRGOVINSKE

Prikaži več

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 056NKP Davčna: Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 056NKP Davčna: Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim Bonitetno poročilo Izdano dne 23.9.214 Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 56NKP Davčna: Po razpolož ljivih podatkih poslovni subjekt nima tež av s tekočim poslovanjem in slabš e posluje. Finančna ocena 213 17

Prikaži več

COM(2010)774/F1 - SL

COM(2010)774/F1 - SL SL SL SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 20.12.2010 COM(2010) 774 konč. Priloga A/Poglavje 18 PRILOGA A k predlogu UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov

Prikaži več

ŠIFRANT PLAČIL IZ TUJINE IN PLAČIL V TUJINO TRANSAKCIJE MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI Opis Plačilo Plačilo nerezident a rezidentu rezidenta nerezidentu

ŠIFRANT PLAČIL IZ TUJINE IN PLAČIL V TUJINO TRANSAKCIJE MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI Opis Plačilo Plačilo nerezident a rezidentu rezidenta nerezidentu ŠIFRANT PLAČIL IZ TUJINE IN PLAČIL V TUJINO TRANSAKCIJE MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI Opis Plačilo Plačilo nerezident a rezidentu rezidenta nerezidentu TEKOČI RAČUN BLAGO Plačila izvoza blaga in uvoza blaga:

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc Številka: 322-2/2010 (2020) Datum: 31.5.2010 OBINSKI SVET MESTNE OBINE NOVO MESTO ZADEVA: Namen: POROILO O POSLOVANJU JAVNEGA ZAVODA ZA TURIZEM NOVO MESTO V LETU 2009 Seznanitev s poroilom javnega zavoda

Prikaži več

Predstavitev IPro06

Predstavitev IPro06 REVIZIJSKO POROČILO O PREDLOGU ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2006 CILJI REVIZIJE 1. Izrek mnenja o predlogu splošnega dela zaključnega računa 2. Izrek mnenja o pravilnosti izvršitve:

Prikaži več

Politike in postopki razvrščanja strank

Politike in postopki razvrščanja strank Na podlagi prvega odstavka 160. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 - ZPre-1C in 55/12; ZISDU-2) v povezavi z določbo 210. člena Zakona o trgu

Prikaži več

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR BONITETNO POROČILO Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 (0)1 620 2 866, fax: +386 (0)1 620 2 708 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA

Prikaži več

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo 20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja

Prikaži več

Untitled Document

Untitled Document BONITETNO POROČILO Izdano za: Mateja Roglič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 ()8 39 3, fax: +386 ()1 62 2 78 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA Poglavje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska SPLETNE REŠITVE, MIHA LAVTAR S.P. Izdano dne 26.6.2013

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZEL-EN, razvojni center energetike d.o.o. Izdano

Prikaži več

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 001NKP, d.o.o. Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim po

Bonitetno poročilo Izdano dne Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 001NKP, d.o.o. Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim po Bonitetno poročilo Izdano dne 17.1.2014 Izdajatelj: TSmedia, d.o.o. 001NKP, d.o.o. Po razpoložljivih podatkih poslovni subjekt nima težav s tekočim poslovanjem in zelo dobro posluje. Poslovni subjekt zelo

Prikaži več

Letni računovodski izkazi 2007

Letni računovodski izkazi 2007 POROČILO POSLOVODSTVA ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 1 NARAVA POSLOVANJA Dejavnosti ECB v letu so podrobno opisane v ustreznih poglavjih Letnega poročila. 2 CILJI IN NALOGE Cilji in naloge ECB

Prikaži več

Navodila Trgovina iCenter

Navodila Trgovina iCenter Knjiženje izdanih računov iz modula Fakturiranje glede na način plačila V navodilih, ki sledijo obravnavamo tematiko priprave temeljnice izdanih računov, ki smo jih fakturirali v modulu Fakturiranje. Glede

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 13/2019 V Ljubljani, dne 31.07.2019 V S E B I N A Stran 1 SPLOŠNE DOLOČBE... 3 2 AKTIVNE OBRESTNE MERE... 5 2.1 KREDITI FIZIČNIM OSEBAM... 5 2.1.1 POTROŠNIŠKI KREDITI...

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HALDER norm+technik d.o.o. Izdano dne 5.8.2014

Prikaži več