jan cvitkovië laëna æival

Transkripcija

1 jan cvitkovië laëna æival

2 Jan CvitkoviË 2008 Jan CvitkoviË LaËna æival Uredil Zdravko Duπa Oblikoval Tomato Koπir Izdalo Myra Locatelli, VolËe, 2008 Natisnila Grafex Izid zbirke je podprl c i p - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana c v i t ko v i č, Jan LaËna æival / Jan CvitkoviË. - VolËe : k d Myra Locatelli, 2008 isbn

3 jan cvitkovië laëna æival

4

5 siesta zaprta vrata skrivajo roje Ëebel opazujeπ igro deëka s Ëudnim imenom ribentropp pnevmatiëna kladiva stopnjujejo vroëino poletnih ur sprehajalskih ur ko v vrelih moæganih pozabiπ veëino stvari se zibajo utrujene jadrnice na teæki hladni vodi korak je miren, znojen in prelep 05

6 jan, nikoli ne dokonëaπ, Ëesar se lotiπ izstopiπ iz drveëega trolejbusa. ustaviπ se na trati. pogledaπ v kroπnjo. zavzdihneπ. enonogi golob kavsne v koπëek neëesa. pribliæaπ se stolpnici. jo objameπ. objameπ in previdno izvleëeπ iz granitne podlage. previdno in poëasi. bojiπ se, da ne bi vznemiril stanovalcev. spodnji vogal vtakneπ v usta. naprej ne gre. tako je vedno. 06

7 proti koncu dni tisti lepi oranæni popoldnevi. tiho brnenje v sencih. vreëka z zelenjavo ti ædi v naroëju, ko dremaπ na moji rami. æivali v parku so site in nebo nad planetom je skoraj popolno. 07

8 laëna æival z glavo obrnjen proti zemlji drsim po konicah sveæe odrezane trave dvajset kaëjih pastirjev podpira moje utrujene prste skrivam se na drugi strani zidu ljudje izmenjujejo stavke besed rad bi se jim pridruæil a mi ne gre rad sem tak kot sem samo laëna preæeëa æival 08

9 V8 v tej deæeli so hiπe resniëno odete v barve edwarda hopperja torej ni lagal manjkajo samo starëki v jutranjem soncu in osamljene dame v rdeëem namesto njih me omamlja pomirjujoëe golëanje V8 bencinskih motorjev selijo se po mojih lobanjskih kosteh in me neæno spravljajo spat 09

10 zreli paradiæniki kapljajo Ëez prezrelo zelenje moja kri je temnejπa taka mi je vsaj ostala v spominu ko sem si iz roke poskusil izrezat kos stekla in ga vstavit nazaj v okno razbito v nedolænem besu 10

11 sramota poskuπam stopat v tvoje stopinje Ëeprav vem, da me bo v vsakem primeru razneslo. ko se zaënem preveë bat, postanem predrzen. psujem te in obmetavam. preden padeπ s kotiëkom oëesa zaznam svojega otroka. 11

12 james squire leæim na hrbtu. qantasov rdeëe-beli boeing 747 zanesljivo drsi skozi popolnoma Ëisto nebo. redki glasovi tujih druæin se neenakomerno odbijajo od naoljene gladine danes mojega bazena. to pijaëo je naredil izobëenec z zgornjim imenom. sonce leze za mreæo in mreæa leze Ëez mojo koæo. diham. to je moje prelepo plaëilo za vse. 12

13 glas jezne Ërnke stojim v veliki, lepi hiπi. ozraëje je prazno in nevsiljivo. gledam slike, ki niso moje, a je na njih vseeno moja druæina. joëem, ker se bojim, da bom izgubil ti dve bitji. joëem vnaprej. neznan glas neznane ptice vriskne skozi okno. spomnim se, da sem na velikem, praznem kontinentu. spustim se po stopnicah. na vrt. Ërnka πe vedno nori. 13

14 sam noæ je zapiëen v zemljo. cevi za vodo so zvite med grmovjem. zvok sesalca iz sosednje hiπe opozarja, da v deæeli vlada izobilje. meni neznanim roæam postopoma odpadajo cvetovi. muhe se delajo, da Ëakajo na plen. billie holiday boæa moje razbolelo telo. s porezanimi glasilkami molëim. vojna bo. in jaz bom sam v njej. 14

15 Ëas je da greva drugam vsa moja moë je zdruznjena nekdo je potegnil Ërto vzdolæ telesa leva stran je Ërna in skrepenela desna je svetla in zdrava v sanjah vsakië znova crkujem to veva oba 15

16 poskuπam sestavljat ljudi hrbtenice so zakrite tik pod povrπjem medenice in deli kosti leæijo raztreseni med skalovjem imena so polomljena in zapiëena v zemljo v glavnem so æenska glave manjkajo oziroma se jih ne spomnim vse kar vem je da to nekako nisem jaz 16

17 vse je bilo umazano lepo dæankiji so si smeje zabijali igle v oëi ti si bil velik debel Ëlovek smrt ti je ædela za uπesom jaz sem bil sam svoj otrok zaspan odrinjen in nedotaknjen sam 17

18 mama svetlobni snop ki si ga spustila nadme me je upoëasnil in ubrezteænil zato me ni lahko ubiti umrl bom takrat ko boπ hotela ti 18

19 popoldan na bazenu ti si vesel Ëlovek in se mi smejiπ obleëenemu v kravje koæe in rogove a najina æalost se v resnici dopolnjuje in lije Ëez rob 19

20 lahko lahko da sem otrok toda tista temna ladja je priπla iz teme 20

21 kazen ubijal sem in ubijali so me zato bom svoje æivljenje preæivel v objemu z bogom in zadovoljno plaëeval svoje grehe 21

22 krog

23 moja smrt bo teæko rojstvo

24 varπava nekdo je izvlekel Ëoln iz reke in ga ogradil stari tuπi puπëajo kaplje na beton drevesa se umikajo in odpravljajo h poëitku zvok avtomobilov je prisoten stalno in za vedno naπa dvoriπëa sledijo zvezdi soncu poëasi se vrtijo za 180 stopinj 24

25 bog v pokrajini drevesa se zibajo nad ledeno reko. zemlja je topla. vse je moja mati. 25

26 mir samo takrat kadar kostanj pade z vrha in se raztreπëi na tleh

27 rojstvo dostikrat seme pade v oëi oëi se takrat razlijejo in iz njihovih poboëij zrastejo borovci 27

28 moj travnik izdelujem puπëice. ovijam jih v perje drugih bitij. izstreljujem jih navzgor. tam obvisijo. poloæim glavo z licem ob tla. levim se. gledam, kako se moja vretenca kotalijo po topli rjavi zemlji. 28

29 samo sanje pospalo se mi je te stvari se zapirajo z vrha in z dna mrak me pomirja in varuje list svetlobe zdrsne pod æivalskimi nogami puπke so hladne Ëe so zloæene ob steni vojaki kleëijo in joëejo 29

30 strah na cesti je æe dan burekdæinica je odprta in albanci bodo postregli okna bomo izvlekli iz okvirjev in jih zdrobili ob stenah potem se bomo nagibali ven in prijazno pokimavali voznikom cistern ki v naπe mesto vozijo toploto veliko bomo govorili ker nas bo strah 30

31 badlands prevalil se bom Ëez betonsko skalo in legel na tla videl bom æivali na robu sobe in prazen kajak na vetrovnem morju videl bom samoto in plin 31

32 konec kroga dolg objem z bratom v ulici v neznanem mestu prvi v æivljenju 32

33 danes mi je lepo eno tako pijano ljubezen obëutim svet se je zgrnil name vklenjen sem v med 33

34 bog

35 vdih in izdih

36 jaz se ne zajebavam vi pa se zato se boste rodili in ubijali in tudi ko boste umrli boste πe vedno ubijali 36

37 razodetje vse je eno. vse. 37

38 vse ti dam Ëe se nesliπno priplaziπ do mene tvoj puh ob moj puh sapa na tilnik in lice ob lice 38

39 medtem ko krmiπ moje æivali gospa prihuljeno stopam po tvojem razkoπnem pregrinjalu preπuπtvo 39

40 rdeëe ograde bele sestre vleëejo telesa iz teles ko govorijo o svojih druæinah s prezirom pljuvajo na tla njihovi nasmeπki so lepi in zlobni vdihavam jih bradavice jim visijo iz srajc in mi padajo na obraz 40

41 otrok s polomljeno duπo si imaπ tri leta in zehaπ zato da bi umrl 41

42 izdelovanje hiπ polzim ob kamnitem zidu svoje zgradbe iz notranjosti brnijo zvoki ljudi ki mi pripadajo z brusilko v roki stojim sredi dvoriπëa tolëem kamen tolëem æensko vreπëim vreπëim vreπëim starejπi sem od svojih dedov 42

43 vidim da si spet zajahal divjega konja, oëe mongoli korakajo s sklonjenimi glavami. æenske si maæejo cvetove s kremo za ustnice. jaz kradem. viseëe mreæe z vrtov. 43

44 one so bile nekoë majhne pretepaπke punëke po tej ulici se kotalijo æoge deklic ki so se tu igrale stoletja njihove mame æe leæijo na oblakih s kameleonskimi jeziki prestrezajo ptice mrmrajoë od ugodja name utrujenega od vsega pa pada kovinski deæ 44

45 praga parki sprejemajo obiskovalce in jih delajo sreëne v lokal vstopajo starci z vtetoviranimi smrtmi na rokah dekleta v belih nogavicah si hladijo prebiëane riti jaz Ëakam tramvaje naenkrat vse 45

46 medusa piëke imajo lase poëesane na charleston neæno me ljubijo in jaz jim vraëam otroci joëejo in hoëejo oëete velike ladje se odmikajo od pomolov 46

47 nekaj v zvezi z mano zavijejo me v perzijsko preprogo. glava gleda ven, zato jo prelijejo z vrelim oljem. vidim slike poæganih kmetij in cerkva. hlad pika v ohlajeno Ërno skorjo. ribnik ni velik, odmotajo me Ëez celega. preproga v hipu zaledeni in prekriæan na hrbtu ostanem sprijet. 47

48 fuk mercedesove zvezde plujejo po reki polomljene manekenke se pretepajo za vodo noseënice z ventilatorji hladijo napete trebuhe grizem in spim vse æenske na svetu so moje 48

49 jeklena soba cigarete priæigam in moja æenska jih poæira. ledenim. to so okrutne poëitnice. 49

50 zemlja na vodi na obali leæi æenska na æenski. njuno jeëanje tvori telo okrog mojih æil. poëutim se varnega. za prevoz na kopno moram barantat s starko in ji polnit kolibo z æiveæem. vsakië, ko se zasmeje, vræe glavo vznak. 50

51 na Ëudoviti klopi pod diπeëim borovcem od daleë zaznavam grmenje oceana sprehajalce samo πe vidim ne sliπim jih veë nagnjen sem naprej Ëudovite male punëke skrbno trgajo koπëke mesa z moje hrbtenice umiram zadovoljno rahlo dremajoë 51

52 ne dotikaj se me vse, kar pogledam zmrzne. slep postajam. to je sreëa. neænost. samo πe zvok. 52

53 svetost otroci se igrajo pred cerkvijo mir se je ulegel na mesto danes pripadam vsem 53

54 jaz sem Ëlovek moje solze so iz teæke kovine. padajo na tla in lomijo keramiëne ploπëice. 54

55 æival vëasih me bog vzame v naroëje vmes se gol in z vinom polit plazim po ploënikih in ga obupana æival obupano iπëem 55

56 dresden oranæna svetloba se usuva v prostor joëem za mizo zaradi vsega 56

57 stanje miru hroπë je zastal in se ne more odloëit. sonce se prijema na platneno membrano in obëasno zdrsne Ëez rob. obdan sem z vrtovi, ki jih obdelujejo tujci. mojega nihëe. dneve preæivljam za plastiëno mizo. veke imam priprte zato vidim samo oranæno. globoko miren mrmram. 57

58 prelom kosa zemlje burmanske natakarice me ocenjujejo s plazilskimi oëmi samota je videnje samota je strast roke se mi lomijo v naroëju z marmorjem sem pokrit s to staro stvarjo majhni otroci se vzpenjajo ob mojih nogah pljuvam jih rojeva se kurëevo jutro 58

59 jaz in ti sva æalostna pohotna psa vleëeva se ob cesti in si porivava obraza v mednoæji ljudje se nama smejijo in naju pljuvajo midva pa se samo boæava in plujeva skoz svet 59

60 danes si bom kupil æganje zakorakal bom Ëez cesto in tovornjaki bodo priznali mojo premoë. glasbe ne bom sliπal, a si jo bom predstavljal. naparfumiran bom stal na sredini in morski vetrië bo pihljal ob moji glavi. jaz bom moj oëe moj moæ in moj sin. 60

61 taras vidim sliko sebe kako vstajam iz morja vidim tebe v hrbet tvoje najlepπe telesce moj sin jaz sem tvoj skrivenëeni jezus in tvoja morska poπast ljubezen moja mala æival 61

62 beti samo ti veπ kako mi je kadar zajaπem rjavega konja in samo jaz vem kako ti je kadar objameπ belo krilato kobilo 62

63 ringa raja iz zibelke gledam strop ringa raja mlatijo me po obrazu jaz poskuπam spat ringa raja starec sem v gmajni robidovje mi leze Ëez obraz 63

64 zrezal bi si hrbet æalosten sem ko hudië in v moji hiπi je mraz. 64

65 na drugi strani naju Ëaka velika skrivnost ti si πtiri leta starejπi kot zdaj v dveh vzporednih linijah plavava skozi valove gibava se skladno in neizogibno pobarvan si v belo moj angel pod koæo vidim miπice enajstletnega deëka vsakië ko prideva iz vala se obrnjena na bok mirno gledava v oëi zelo se bojim trebuh se mi odpira od lepote in zla 65

66 vëasih se Ëlovek zbudi in je totalno lep danes bom oëedil svojega smaragdnega mercedesa zalizal si bom lase nazaj in oblekel nekaj elegantnega borovci gozdovi travniki in skale vse to bo drselo mimo mene bencinske pumpe me bojo pozdravljale in kriëale takega lepotca pa πe ne 66

67 kar visoko se jaz sprehajam sto metrov nad zemljo na obrabljeni sladki klopci kadim in gledam æerjavista vëasih me pogleda edina sva tu gor pod nama je mesto neizmerno mirno napolnjeno z æivalmi samo siva investitionsbank mi prekinja obzorje velika in zasidrana ampak tudi jaz sem velik in zgrbljen na klopci naphan z antidepresivi in Ëikom med zobmi in baklavo ki me Ëaka ob stegnu in lepim bitjem na turπki postelji 67

68 v steklenem baru æivim prvië sem zaplaval v to mesto prej sem se vedno plazil prvië sem trezen ponoëi poëutim se kitajsko poëutim se fensi in mirno 68

69 vse je bilo sestavljeno iz desk tudi vlaki in ptiëi in moje Ëudno telo in ostali in njihova usrana oblaëila in vse se je lomilo in hrskalo ko sem strohnel in padel angel na mravljiπëe 69

70 teæak surov zvok rad bi govoril o preteëem brnenju basovskih strun rad bi govoril o umazanih bobnih in Ëinelah ampak vsakië znova mi pride pred oëi samo velika prazna pokrajina vsakië znova mi pride pred oëi samo boæanski obraz pokrit s travniki drobi me v primeæu mene pojoëega derviπa z elektriënim mikrofonom drseëega navzdol v klet mraëno zakovano toplo klet 70

71 ukinitev konja ko se bom izpihnil sine moj mi izreæi tetovaæo s hrbta ni πminkerska naredil jo je dæanki s predelanim brivnikom vmes je zakinkal zato ni dokonëana ta πaman mi je naredil æivljenje lepo in grdo a na koncu me je le obvaroval posuπi to usnje lepo je imeti koπëek oëeta v æepu 71

72 konëno je vse moje in jaz sem od vseh v lupini iz æeleza in lesa zamotan v toplordeë ovoj zadrga se mehko zapira komaj spuπëa glasove skoz kot da bi neæno nihal se mi zdi kot da sem konëno neranljiv samo da me ne bi kdo spet zajebal samo da me ne bi spet kdo zbudil 72

73

74

75 kazalo 05 siesta 06 jan, nikoli ne dokonëaπ, Ëesar se lotiπ 07 proti koncu dni 08 laëna æival 09 V8 10 zreli pradiæniki 11 sramota 12 james squire 13 glas jezne Ërnke 14 sam 15 Ëas je da greva drugam 16 poskuπam sestavljat ljudi 17 vse je bilo umazano lepo 18 mama 19 popoldan na bazenu 20 lahko 21 kazen 75

76 22 krog 24 varπava 25 bog v pokrajini 26 mir 27 rojstvo 28 moj travnik 29 samo sanje 30 strah 31 badlands 32 konec kroga 33 danes mi je lepo 34 bog 36 jaz se ne zajebavam vi pa se 37 razodetje 38 vse 39 preπuπtvo 40 rdeëe ograde 41 otrok s polomljeno duπo si 42 izdelovanje hiπ 76

77 43 vidim da si spet zajahal divjega konja, oëe 44 one so bile nekoë majhne pretepaπke punëke 45 praga 46 medusa 47 nekaj v zvezi z mano jeklena soba 50 zemlja na vodi 51 na Ëudoviti klopi pod diπeëim borovcem 52 ne dotikaj se me 53 svetost 54 jaz sem Ëlovek 55 æival 56 dresden 57 stanje miru 58 prelom kosa zemlje 59 jaz in ti sva æalostna pohotna psa 60 danes si bom kupil æganje 61 taras fuk 77

78 62 beti 63 ringa raja 64 zrezal bi si hrbet 65 na drugi strani naju Ëaka velika skrivnost 66 vëasih se Ëlovek zbudi in je totalno lep 67 kar visoko se jaz sprehajam 68 v steklenem baru æivim 69 vse je bilo sestavljeno iz desk 70 teæak surov zvok 71 ukinitev konja 72 konëno je vse moje in jaz sem od vseh 78

79

80 hvala stojan pelko, zdravko duša, miha Ëernec, miloπ kalusek