.I\<> se je jednota ustaiiovila, >c. je vei: lar ocitno trdilo: "Ker inva lid ze (I've katoliski jediioti, treba

Transkripcija

1 LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTYA Stev4(>o 4) April, H><>7 I,«M<> II (Vol II) S( >i>ki<;i! DKiw ri! Doltznost vasa je dfci aicvi>titc svojo organ izaci jo : Jingo>l soc zvean v Amieriki ( M afjitatorietiega ozir <>n;anizatoricnegiai dela je odvisna kaiko vost 11 jo inoci C m lx>lj 1) or^anizacija ntrjeiia, tint lozje si bo bojevala proti delavskciiun sovraiziiiikti ki se jih rjajdfe v vsili mogthhh barvali in liojaih A d dclo torej! Od blizu in dale Y Rumuiiiji vrc Kuaiuinski kiik-t i>oje pevit rerohicije Kant, ki je <telal za druge za svoje narothijdke v fraloui :ui cilindru, se je navelicail iikxlerne tlake Riinminsiki kniet se je vzdigiiil proti svojiin izsesavcein In pose- (Eiea??? S novi runnmskifa knietov oblecemi v pisaine vojaske caipe, ixbijajo svoje ocete in niatere iz ljnl»ezni do svojvh starissev lej!!! Taki so sadovi iikxlerne knit li re! Knltnre?? Ne! I > je barbar st vo! ( >bra»viia Mover, Ilaiywood, Pcttibane so izoih-t >stiavili zn drug termin Zaikaj? Kiapitaliisticii ih Ippavov je ze strati, da bi njih Immpafije prisle na dlan Delavci bodio i>a v prihodnje pre- ^krbeli, da l>o te igre ikoncc! Iac zaciniji cais!! slav-ni predsechnik Tedi I Xas je oanannii vseami svetu, otai sc lx> pri giradnji jxinannskega kamala itveljavi! princip odprtc delav ni ce Ṫa rojegova objava P-t dokazavje jasno kot beli dan ktaksen prijatclj dclavcev je pmlsediiik /dr drz? (ilas S volxyde / due 29 matron 1 je pritiescl imenitno sluko Na sliki ^ledanno farski I nisi in Saikseria ki ndriiliataj )o medlem (felavcn, ki nese k riz z napisi : Delaiv-sika mizerija Cerkventai ko- <Hk1 a $500 Za -deseturno deo Si Res fima slka! Tozcibii so napi»ati kolekto M V Komi at a ( ilas Svobodie priiporoca : Narocajtc socialisticne casnidoe! Kuitere pa? Angleske, katerih Lastnki >o delnicarji, ne pa strain kci Ẋakaj? LaStnik <j las Svolxxle je kupil tuidi nekaj <ielnic, saj se je aan Uvalil tako Lastnik Cilas Svobod>eM si pac domisljuje: Ivsefl jc kscft, naj giai vudim na mezniairsiki alii pa nu socialist cm ipodlogi, samo da nese, }aj jc all right (Jlas Svoixxle pnjjoroca tudi : LVebutdiino se iz sua, vrzinio id sebe vse zastarele predsodke in rairocujino se na- dekaivstvu koristne liste, kot so n pr Cilas Svobode, Svobodna Misel v Pragi itd Zaikuj j>a Li las Svobode ne priporuca Rdcci ilv^jor, Na-prej- > Xase Zapistke in ProJeta nca? Xakaij??? Imenovaaii li>ti so socialisticni, (ias Svobode in Svobodna Mi sel sta pa lberailna, torej dela>voeiii sovraizntai To po<ve vse, brez daljsega (kottiientaira Protest iz glaivncgtai jednoti ncga <>d<i»ora talko se glasi naslov neikennv clankn, pod katerian jc pod pi Sim ponosno: ves coturalni odlx >r S X P J Med druginii Icjjo donecemi trazamii, ki so del avoca 11 j>esek v oci se jako imenitno sjla>i : Sicer so sc pa pravi vzroki forezstidniih ii!ai>adoy na to naso eiminentro dobrodek no icistitutcijo ki nitnta niti z vero 1 1 it i / jxjlitiiko prav nic opraviti, til <li ze listu CI las Svolxxle v za<l- 11 j i in predzaichiji in deiloiiia tudi v darasnji stcviiki temeljito ]xjja<stiili Jednota je v verskem in - politic neni o/irn neutralma ; v njej imoijo pmstor kakor katolicani, tako tiwli oni ljawlje katere nasi duihovniki mimenoimi iimenujejo brezverce ; talko jili ]«i imicnujejo sanno radi te^ai, ker ne mairajo z vero krosnjariti katcor delajo Ixis tist: divhovniki in njih podrepcriki, ki se sami najiikinj drzijo one ve-re, kateno tako gorece oznajujejo Pod1 t;ukini jxwllo ^la»ecm stav k«nn je posuivil ves centraini odl>or S X P J svoje ime, dasi so jx>s;<mezni clani tejja <xl1x>ra kedar so se sesli s s<xialisti-brezverci, trdiili : Mi sino tudi brezverei! Mi sinii aai misel svobodno! Kako >e to strinia? Kaiksen od- ^ovor je trel>a na to? Lailiek! Farji ( duliovniki ) im ves centra ni odbor S X P J krosnjari jo z vero I\<> se je jednota ustaiiovila, >c je vei: lar ocitno trdilo: Ker inva lid ze (Ive katoliski jediioti, treba je ustarovui socialisticno-brezversiko iednata Za <aj taj itcli inavci? Krnzek jeibiotinih clanov, ki jc koli IVolctarca je pa ixunosen da jc brezversici, in da je bilo brezverstvo tenielj >ri ustanovi je<inotc hi vi himavci v retitraliiejn (xl3x> rit tajitc to? Xakaj? Kcr stc krosnjarji a vcro! ISKRE \ ca> li se kaika razlicna sxlr^a zdnvzi in se imcnujc si Kzijuliste, da praznii zepe praviii socijalistov? Sofctrga ra<la sprejema (terrnr <>d socijalistov nikakor s>e pa tie da ko-trolirati i> social still SWicevanje na ve!i3<c krivice, ki j li je provzrocil Rim raznim Jako timo je ii<k<> se covck inienujc socijalista, ;>a nc <B:i nic za so foiid Clalileii, Bruno, Hius i t d od tedanjim novim <luhovom, kot so cijali-ticno j>r<iq>agamlo, anijpak se st rani veri na&protujocih struj, denar mil druirili sadrmgov jjobira itii mi -zdi se pre napeto, jxjsobno alco >pomisliino, da je bia oerkev takrat a spravljri v svojo mallio brez <lna in kntrole v sold in javneni, kakor v nean l>ogosluz- zivljenju vse Xesebcni socijalisti vedno upijejo: l\>jlejte, Rimska hierarhija ni ko-liiko pustila sosino zrtvovali : Cas j>a <lenar Ali /gati Ifcnitna radi svojstcv roj egovii pri tern pa jxxzabjo, da jc vsaki spravil tisoc tolarjev ciste^a dobicka 23 nankov, ki so bdli v bivst\u, loda le v te svojean edrinem rotrajneni bivstvu neovrzeni, temvec, kcr so b li k< nn jxitr let v svojo mallio no Koliiko so pa spmvii sebicni socijalisti ki se ne bahajo s svojinu zrt vami? Xic! Xeki s!»» v list v Atneriki pise tiwli o okll cnih sodntgih-socijali still Ilvala za podnqc Do sedaj >mo pozna-li le sodruike XVkateri oeitajo vedno druziin, da nosijo fra»k pri tern jxi ]>ozaibijo <la so <ami obnasajo in mislijo frakarski Sahlja 11 ni forma, socijaltzem, ve ra liberal izeim kleriikalizem so loa j ruzlicni pnjmi in stvari Vendair pa imamo v Atnerki Slovencev, ki se k«>t poieflinci ble^ce v vseh navede trih ha rvali Svohodia reda ni beer, temvec mati Xekateri uceni in moralicnn na najvisja stopinji se nahajajoci Slovenci pise jo in uce, da je voia ^ki ->t;tn najodlicnejsi stain, ker bra ni doinovi-no pred sovrainikoni, kcr inri in jx)/i^a, ce je troba Alko 1x» pa navadni smrtni clovek ubil drujjega, ki ne nosi vojasikih cunj na sebi -takrat bodo pa vsi uceni in moravicni ^ovjxxlje inpili : Na vislice z njim! Nekoc sein pri&el v dot iko z nekitn teologo-m grsko-katoliske >ekte Moiz, ki je bil vrcden tc be se-le v prico mene, se je gpirstil v jjngovor o zgociovini V ratzgovonn naprani diametriji zgiodovinskih jxxlatkov od stranl raznih sekt in stnank je izjavil 2 vso toleranco, ko sva prisia do Galilejeve itv Krunove naizprave dece : sl^- ti nauki l>gn ten rue ccrkii nas >rotni Danes je to neovrzena zgodovina, ki sevedla ni lepa ; ampaik poimgati se ne da Xesyxxlobno je, cc se te zgodovinske resnice prikrivajo, zsitajujcjo <xl ene strani, in n c odobnega ni ce se te tragicne resnice rabijo v sowvahie naineno od <lruge strani Moz je x>vedail inno^o, 6e prav nic rovega I / tega >e <la iposneti tole : Rim se je moral jxxlvreci neovr zeni resnic ; podleci jo moral na t hern naufkom ki so vznifkli iz raztiih veleutnov ( M etape do etape se umice, bojnjoo se za svojo jxv-ieijo navzdol v nicevost o<l kodor si ie zaje- tnal zivljenje Ta nicevost so bile bajko, prone sane v zivljenje pralj-udi In kaiko-r izginjajo haijke iz pred jasnih oci Ijwlstva tako izginjajo z nimi ni cevost i mesto tega pa prihaja ravno tako na tihem v I n<c realno ziv- Ijevjo, ki l)o bogove razbilo vse bajke 6 in

2 LSO M VNCLIl \Y > IX Jld O d Spjevao i skladao Vlati luunovič 4 l ~«aj! Na noge, majčin sine Ivv se surtce slobode rada! lsta j! Diž se iz ropstva ti:; na! Na noge! l staj! č;rj, što se zgada: Sastalo se kolo ljudi Si svih stn:in» b jc la svjetn Zanosa m jame gm 1 i, \oli«4it srca im prožeta Žailno plnmtc živom željom, Da si«aule purod slave Da ju shne živom pjosavunn Ijestiv v i A> ju svim objave S\ak: pita: T ko ste? Sto je? ( ) silolxxli što to zb»rc? Radilici s-i u > koji svoje Zelje u s\jet pjesmom o re! \ ni nari se naša pjesmu, \ ini i-iiiii >e širom svjetn, Kazuj >\jem to mi bjesmo Sto nam dade sudit kleta M ličen ari uvjek jadni Patnici ltez pnrva kojeg, Cesto za n;uš tnid i gladiš Kubovi tek brata svojeg / r ili to <Jo vjoka traje! Igtt-čtka zar drugih mi snio? I»r;t za brata zar ne haje? Zar u tmini jšto svi smo? Prerano se od sna, druzi Smjelo u vis vedra čela, Kraij je-rooštvui, kraj je tuzi, Za nar- zbore mašti tijela! Ih»ta gkupa glatku-asrno Sijmć sebi žanjuć drugom Dosta jada jadovasmo Hrvajući uvijek slugom! Palače i b jelc kule Sljepljene su našim znojem Svud >e vitli naše žulje Svud s»no prvi: snagom, brojem! Mi sini<braća svi jednatki, t elšk-l jutuli kore ujaci Svi loo jedan skižni, je k i: Radnici -4ix> jiaštcnjaci! Nek Jednakost svud zaječi Radnicima: l>a ste zdravo! Nek zaore gromke rje č it S!ol>rfla! Jednakost! Pna<vo! NOVA N A Č E LA Stolvpin ponajprije je branio po- tispatk vlade, koja je i nter»mistične znikone po volji vkrdara i prema miždirm, potrebštinama pučanstva sbodix> pri»vadjaku i nabrojio je io- jedinc t<»čkc vladinog programa, sloboda govora i štampe sloboila vjere: osobna slolioda mi istoj o snovi Iktio i u drugim državama; uvedenje jedinstvenoga ratnoga jrrava na mjesto različitih iznimnih zakona za siguniostnu nadgileihiu ; mjestna samouprava; reforma zem- tv a; odgovornost člivo tičtva ; re ionme nntarstva; ulkin -če uvoz«slobodne nj>e ti Viladivostok; svršetak trars-sifbirske željeznice na ruskom th>: odgoj jtučat stve Ovaj vladin program saslušan bi od svili članova sabora sa šutnjom podpat- nog poštovanja Niti jedrom nije Stolvpiu bio prekinut, a nn koncu vog govora»n ladjivojm mu konscirvitive Ali i^rtik već prti pivor, l iieza Zeretellci u ime -socij&lniti (Ivi ol-ata prizori izmet Iju desnice i ljevice i ništi mogli izostati izrazi k ao: lažljivo!, ubojice, Ijudožileri 1 jednom žestokom govm t irrvdlužio je knez Zeretrlh resolucijan us! jed zaključka -<xhjalđenktkratičute stranke, u kokoj se itna x>zvaii vladu na red rudi povnede svili prava naroda, koja su 1>la zajamčena u manifestu od 30 i-topaila Re-olucija aavršu j e : Socijaliste za sada ne oekujc 1 ti birokracije ništa Parlatuent tre!xi, liti se osniva jedino 11a iikx i naroda Njegova je zadaća organ i zirati narod i ujediniti Stic k slol>di Kod zn XMČetjkrt toga diela, neće zaborav ti I hitna na >wje prijatelje koji u tamnicama čame, a narod može osloboditi ove borce za slobodu sami> onda, ak<> je sam slobodan Ntikon kneza Zeretelli g o to rio je knez Dolgonukm na nalog ko;;sttiicijoiuiliiih demokrata te je tražio, <1«se predje na dtlevui red Iodupire ga radnička grupa i jx> ljski nacionalisti, nakon togu presi i- je na <]xv raspravljanje ---- ^ --- ZA Kini IMATI-: GLASOVATI 1 -Nastavak 1 Dosad p isa n ic i nikad mislili nisu na siromašni narod Vama je pizivito da zakona, Jiačimjciuai u parlamentu, rum toliko, da ni sami advokati sviju nep»znadu Zakono-v je liiljailc Xonv»žete izaći na svijet kupiti, pridati, oženiti se, ž:veri u miru i umrijeti 0 da se- zakoni u io nenmješajiu M;r glotkujte malo one mudre glave, koje ste do soda pdiljali 11 državnu kuću u je in nikad u pa- UKt pilo od riješi vat i da onaj, koji radi ima pravi 1 tici plml <«1 njego \g rada dru uskrate radno v n n r, da nije t:uko dugačko, da ubija zdravlje radnika Gledajte, ako je koji mislio na siromašnu školsku djecu Gledajte, ako je kuj -mislio stvarati eksistenou i5:ii stare i neimčne radnike stvarati blagajne za siromašni nnr<hl, dakle za nas? Ništa, ništa Hirržoazi invek sanx> misle za p > jačanje vojtričtiva, kntijcvainje tnoderiu pušaka i kanona za ubijanje čovječanstva, kako to njemčka buržoakia prav išc u Africi, a ruska u Russiji Socijalisti se loriše i lx>re se u- vjek za interese siromaštnog naro da, jer njihova stranka jeste strankimsimmalia Sxijalisti lioće ustanovit mnoge labre zakone, kao n pr onaj za ustanovljenje radnog vremi-na ko je iki resmije dulje od osam s;iit na dan da traje, a plaćat ne manje od jedne ustanovlene svote, kojom se ilade prstenu živet (»ni traže, da siromašnoj školskoj < jeei bu<le providijcnki djeca i ručak l>ez ikakvog stroškn da star: ii nemoćni radni cima koji svojtu tjelesnu snagu pu tntsiše da inn -e (kuke <wl države nuiroviina No ilosakt izvojištiti m<^fli n snio Znate zašto? Zato 11a p>gla\iarstvu ili u parlatm-iitu zapnjedaju oni «kboli i objesiti mački, koji ni najmanje nepisjedktjuti ktiraktera s,i- žaletija sjmain siromašnomi nom nanocht glail- Novac mjesto tla ga upotrebe za dolirobit naroda, jx>jedu ga sami, a sto je preko, za puške i kanone, cfcu kad će glavinu uuirotl tražit kruha; vlat će mu iz kanona, kao što beše u ruskom seljačkom ix>kretu- Z;isto t: jioslanic:, koje ste dosad jx> siijajiu zastuijmičikje kotnure, nisu, tukutil mislili stvorit tksto dobrog za radni uar<xl? Jer isti- su skoro»vi vlasni ci tvornicu, osjedtiici zetiu- Ija ii veliki trgovci itd, ako nisu i otula su ujilovi špijuni, advokati i tlrugi sp-knlami, koji si misle napnrit u/cp»ve Nisu nikatl mislili, za u skraćenje radnog vreuk-na, jer njihov interes jest prixiuljiti ghi Zašto inisle socijalisti zai dobrotu ratliićsu Zato jer socijahstl U Ijuiti rada ljudi, koji rade Sjećate 1: >e od prva <> ]»ri xjv jetci < l miševa 1 >11 p>slanei miševi izabran; su od izbontvika miševa z;i brumit interese svoje jkistnine lultko giwlini socijaliste rade za \ aše ilolvro doći će dan, kad ćete bit njihovi p>zname Njckad su krsčanski apoštoli lunlali p > svijetu, t tiaiuca i nar<«d, vla moraju živci -vi kao praviai braća 1 ned ju sobno; tkinas su sixijaj-li a)xxsloh naših vremena, oni uče, rade i muče se, tiokle cjelo Ijimlstvo mebude prava braća i svi bit priskbtjeni»;i radnjom kruirntn počinkom i naukom I ra/vi sucijajlstički okret Koji nip>vjevla u našem mjestu? Koji stvara zakone? Većina A kad će većina shvatit njihove ideje, socijalisti dofiit će većinu vjećnika i poslanika oil njihove stranike, državne kuće občine i pokrajine bit će vi njihov im rukama, bgatasi Ukinu, će se p»korit soci jalističkim zakonima isto tako, kako se socijalisti danas buržoask:m \ kakve zakone bi stavili onda -ihiijalist Najprvi zakon bi bio: p Kruzi lijek ti privatno vlasuiičtvo, zemljišta, rinkiici, kaiće, tvornice, tn»jevi željeznice iul koje su sa- <Im ti (landžama ni ukoliko vlastnika Scijalisti 1>: kazali: Sa<la nijc nitko vise gospvdar ni sluga Zemlje tvonnee i >ve druge stvari jesu naše I l pravu će bit imenovana od sviju u korist svima I jednoj bč ni inui nas 50<)0 osoba, jesmo 5«xx> ilioničara ove zemlje, tvornice itd Mit douičar svi, t j iuuiti svi jisltiako pravo i j«lnaku vlast, način radnje čim manje Koji je odlučen za -rtulit a neće -neće, n -će ni jest I o4x)ljšati radnje, služit ćemo se p> svuda strojevima, pisao će e sa svim ivmanjit, <la će bit dosta rad-1 3 ili 4 sata na dan I uz to će bit količina kruha vina knjigu, zabrve t to će p»tajat uvdk više i tak«, će uživat svaki jednako lx>g«<stvo a uz i može svaki prosvijetivat paiik-t i snlce, a ovako uz ima ju lx>gntaški jxriv ilegi sve Djeci etno <bit pitrebit nalik, a starima zt»liižeaii pičinak, i svi će- jn imat stalnu cksistctku, dobrobit prosvitjjenje pameti, ljuban jedan rnpram drugom, i druga mnoga dobra ( Nastavit će se) k l a s a p r o t i k l a s i A socijalizam g n o r i proletarijatu: ni jesnu ja ilošao zato da te pvedcm p» svome putu, već zato, da ti pika/em onaj put p> kojem ti već itleš, ne osjećajući eii sam toga, d;r ti otkriiisn metm loga puta i i!q ti ga p tnognem proći što brže i sa što manje žrtava Ti si dužan, da shvatiš samoga sebe, da shvatiš suštinu Vga pčožaja, sini sao birln-, što je \rxli čitavo tvoje biće protiv suvriinelog piretka Ja t; >e re javljam kao stranac, nego tek bacam zrake svoga žarkoga svjetlu na tvoj pu i osvetljavam ti budućnost Spizituj, <!a živiš u neprijateljsko vrijeme, da je svijet k<> tebe p» je vječne lx»nlx\ pijmi in i 11 te borbe i p»evdi je s onom sj» znajom kuja jedina nedostaje nu ogim 111 li j ur ima radnika, da se l:g :u na<l ono malo tikuća- gavana Nicijaliz- :u ]>riie svega veli pro etorcima: Na noge! T čvrstu organizaciju! Neprijatelj je silan i la njegova izdama oil čovječjih suza ixl znoja, i kr\i sila lxigalstva i vlasti, nbij-: sve ne štedeći nikoga tko ustaje protiv njega Satno ujedinjenje milijuna radnoga naroda, samo složna \r>!ija i misao u mnoštvu proietaraca može da svlada ttt silu, koja se pita i tovi na račun vašega truda <>rgatiizujte se! Klas-a j»p ti klasi! Scijalzam veli radnicima: organizovani svjesno vixleći svoju klastini 1xirbu oslobadjajte se oxl (»riiik i stoljetnih predsmla ixl nazorn i m:s!i kojima vas kljukaju vaši neprijatelji Kad vam go\me u ime religije, oilgimirite: u proletaraca ma tek jedna religija, rdigij; klasne lx»r- 1r bh»e za osnm ljenje ml roj>stva i siromaštva U-rlie za sreću čovjeka Neprijatelji vaši tistoje, da stežu va>u lx>rhu obećavajući vam za strpljivu snašanie radničke sudbine nagrado na orotn svijetu Ka«l vas tak tamu <la uče, cxlgovorite: mi hoćemo -reče na ovoj zemlji; osloliadjajte se <xl religije, koga kupi vaš inn, od projiovjedi prodanih ptpova i fratara! Neprijatelj: vaši hoće da vas razdijele, pitičući rtu In ike jedne vjere 11a ra«lnike druge vjere, radnike jedne na rodnosti 11a radnike druge naroilnusti a vi znajte, da se klasna lx>rl«a ima biti iametlju radnika i buržoazije i da dijeljenje radnika 11a razne vjere i narodnosti tek slabi njihovu >ihi i olakšava pobjedu neprijateljima našim! Znajte, da je Imržoazija po ciekmi svhetti složna, kani tri4!»a da se lx»ri solidarnošću radnika, u kuj ili je jedan zajedirčki interes: osloboditi se ixl pritiska izrabljivanja, od jarm a kapitalizma K asa proti klasi! Po čitavom svijetu cxl sjevera, do juga, od istoka do zapada! Klasa proti klasi! I tom je sva bit radničkoga p k reta, u tome je pravac onoga puta j>o kome je čovječanstvo ludilo t ističe g<xlina Jedna ugnjetavana klasa dizala se pr t iv druge, koja ji ugnjetavala Svaka klasa je glodala, da se o k o risti blagom, što ga je saz<iao čovječji rad No do dana današnjega, gdje god se jedna klasa digla protiv druge i zavladala njezinim bogatstvom kadgod je dobila gospodarsku premoć i osloliodila se vlasti svoga gospodara, na koncu konca nije ipak nestalo sa lica

3 zemlje nepravde i tlačenja U svim primjerice evropskim zemlja, ma davno se već Vlast feudalnog plemića zamijenila vla&u buržoaekog trgovca, a mjesto opsolutističk li plemi ćkih careva p»stali sw predstavnicima buržoazije rcpublikanski predsjednici na čelu parlamenta ka-1 što je tr Francuskoj, ili kraljevi, ovisni od parlamenta kao što je u Engleskoj Italiji i drugdje No promjena vlasti ne znači još uništenje siromaštva Na mjesto jednih Hačitclja dolaze drugi u vječitom vrzinom kolu i to jx> trajat će sve <V»tle duk uzrok tlačenja i ugnjetavanja Ostane netaknut dok ukradeno društveno bo gatstvo ostane u rukama otimača Narod mijenja gos]klara, ali kao i prije ostaje potlačenom k asom lrijašiiji seljak pretvara se at najamnoga radnika u gradu i na selu Krvava revolucija, revolucija mača i sile stvorilabi radnike g rk lja nima i dala im neka prava ali ili ne bi učinila go^ Kxlaritna svojega rada No kad će proletarijat, da zbaci sa sebe jaram buržoaskog gos]x»l- >tva, onda će nestati siromaštva bijede, ropstva i nesreće Jer ako će proletarijat htjeti, da se osi«diodi bijede, morat će učiniti ono, što Još ni jedna klasa nije učinila I ro- etarac trj>i ovi toga što njegovim radom sazdano društven > bogatstvo, ra-nć: dolazi u ruk esrvtnih pojedinaca kapitalista, f >akle tek omla će nestati bijede proletaraca tek onda će njihova hoiilia biti nepotrebnom, kad bivlv društveno bogatstvo u rukama samih»roirv^ditelria1 A to se no može io!ački drugcč:ic rcgo da se otme buržoaziji državna vlast i da joj se uzmu sva sredstva, koja služe proizvodnji (na ime zorniju, tvornice rndnić, onlje >a rrd i t d) pa da se to učini zajedničkim vlasništvom ikojim će si koristiti svi ItjHidi To bi bilo Uništenje klasa, u-i tiištenje dijeljenja na izrabljivače i izrabljivane 11a siromake i bogate to bi bilo oslobodjcnje čovječanstva o<l bijede i nevolje I pro- letarijat stupajući u borbu s buržoazijom koraca ravnim putem k tome cilju, k socijalističkoj držav i Socijalistička stranka socijalna demokracija»lignuvši v i soko barjak proletarske borbe protiv društvenoga ijioretka osnovali ga 11a siromaštvu ta socijalna demokracija- ijiokazuje umi konačni cilj te Inćbe i zove ga u bojne redove da se organibitjc da sjetknivši se u jednu veliku svesnjetsku med i u: ip rodnu radničku vojaku bez razlike vjere, jezika i narodnosti vodi m ijek jednu te istu budni žilavu i neustrašivu, za poboljšicu sv ga položaja, za pravo i slobodu, za dobitak urtžavne moć za socijalizam! Klasa proti klasi! POZDRAV O S L O!«>[> KNA C( n je Č A N & T V A Maksim Gorki l onome je gradu sve bilo neobčno i n^jojmljtvo Mnogribrojne crkve dieabir urini ]»xi oblake presjajne vrške, ali diuvujvaci ra- (Nonica nadvisivahu zaoštrene torjevc i ktrjkilc e rk v i; a ove, kao zasjenjene teškim pročeljima tr govaćtkh zgrada, gubi jalni se u -namrtvoj mreži ulica i kuća kao i:ck Iko fantastično cvijeće izrado u pijesku ili x>srijedi ruševina A kada bi zvonovi zažvali vjernike 11a molkvtt, dugi i monoton njihov zvuk motajaiči se»o kruvov nur spuštaše «-c u«zemlju nemoćan i gtdiljaše u tijesnim raspi Ud ti tama ulica Zgrade bi ja/liuo gr«rime i često liicpc, u ljudi izold ceu: i sitmi»m! jutra1 do mraka u tjcskobnoj žurbi kroz krivudaste, uske ulice grada 11aik na stare m iševe; iedm s gladnim isiglcdimn u x»traji za krti lunu dirug: zazab a vam :; onda poneki nepomični iri raskršćima gletpajući -a zlobom znatiželjom slalb što -u se šunke x»koravali jakima Jaki >e iuiz:valni bigatari i -»\ : držalni tla je jedini novac dao čavjeku moć slobodu, svi su čeznuli za vlašću, jer su svi bili robu Raskoš je bogatih ]»>- bmijivala zavist u siromašnima najsladji je zvmk bo zvuk zlata, za to je >v Oci I n prijatelj bližnjemu a vladar ca - vima okrutnost I\»kadšto je inice -jajilo nad gradom, ali život bijaše uvijek mračan i ljudi pro ažalvii p»piit sjena: noću upalu vabu svjetiljke, ali na u! čama ispadahu gladite žene no-eči na proliju svoje čare se»v ju -e Irana izvijaše masni zadah pića i svukud se krijesile bezglasno pthlepue <>či gla»!fc:ih \- nad č-tii 111 gradom blimljaše nijemi mučni uzdali nevolie sto ne imati jaše virge it smiti krik svojih )>at 11 ja Život je prolazio u dosadi i traku: si\ ii:; ihu neprijatelji i krivci, zrzevi njih nekoliko, to se osjećahu pravima: ali i ovi bi jalni bez srca i najokrutni ji Svi >u lit je! živjeti, a nijedan c:je niogio živ 0:1 ki svojoj voji Svaki korak k budućut i lijaše nch«te k -stda- iijestt to je strstavljala ćovicka a svojiu jakim i krepkim pandžama jinhotue lenikui slijepiv ga nposije za svoje mišice I čovjek osta iaše t jekobi 11 i nemoćan >re I zli»kolni 11 licem života, što je ti bi j tlu zamrlih i tužnih očiju gledao u -eno srce nesretnoga stvora ko Ja ga Cto moli; sjala umirahu u krši tnjele slike budlično-ti ; jer: se nemoći ljudske gublj -V u mui -oin ncjašimoi zbiru jecaja i bujanja»> talili nesretnik; l vijik u životu dosada strah t na mahove užasan u zastrašen ur:k \ ako ljutvli kro nojiros dima tnmnica stajaše onaj ne slailn klip kamenja / jenjajući crkve I harmonja života bijaše reskv krik loli i nevoie bijaše šapat mržnje, bijaše j-rijeteće reženjc okrutnosti i jiohlepni smtješalk 11a srlja \ sisrel mračne tjeskoiie bili nevola: jrisre! grčevitog č:itkan; izmcdjtt pohkspe i sir«un;ičt\a: tr blatu -ebčnoti tt pidnir imr jalače gdje rbitavase glad stv ralac cijeloga toga bogatstva pro!ažabu gotovo rc\ l ijeni, o sin lien i maštaoci svima tudji što vjerovahu < čttv i-ka: daleki apo- toli revo nćiie što prostjiavaltu kre -lolu!c \e v dh-ui irutišalni u p rume silna ploihia zrik a jc<l- 11c jednostavne i velike nauke i sad strogo, s ledenom vatrom u očima, sad slatko, s ljubili-i, sijahu njezine svjetle istine u tamnim srcima rob«\;i ljudi, prcobratžcn m a iotn pilikjrrika i Miljom okrut- 11 ik ; u -1 jo»i orudje <!<bitka I >vi mračni i»tlačeni ljitvli slušahu -prva nepovjerenjem ineloilijtt novih idej;«omi istu melodiju, to već ix! toljeća iščviki\~tlvu njifio va 1» iu-iut i nemirna -rca : a onda m:do jmitiudo p i lizabu glavu ftiščul»avi uzjove laž u kojoj l» jahti zairzlatii d smijili noćnih i pililejinih nasilnika I u ovom teškom i ža lohiunn životni, l ezuaulnom <xl grćilie i pit štenost: ustreui se jcchio slavna riječ: Druže! I\ ioć ne bijaše nova; ljudi je već negd je bjehu asluš li j ojkt«svali ali ona je zvnčila do tada kao riječ prazna» smislit i tivpa kao b-zbroj onih običnih <ipvuitih riječi -1 tkih i glatkih, što ili zalx»raviš ne zguhivši crlšta Ali sada zmijaše drukčijim, jasuiiu > plamen im z\ tr kom: n njoj drktaše jdhia duša t nešto sjajna, tvrda ko dijamant sita loše je priliv aćati izgovarati puni oprezni, slačik- i iw Uvijen ja likajtići je k svome srcu kao majka novonkljenče I što se je dtrhlje pn diralo u čistu <lušu njezi--u to je izglnlala jasnija, značaji ij-1 i plamen ja Druže! go virahu 1 osjećahu, da je ta stiina riječ ujed niti čitavi svijet, iz-hei Ve ljude do ra>sk<»šoe dobo de svezati r<»vom i čvrstom vezom izmjenične p>šte, jioštc za slo lx» hi vakog ljislskog bića za vla- -titiv lobx5;- za lolx»lti svrjti ljudi I tek št je ova riječ pmk ijah u -rcinta rolnva r<»lv»vi jircstrti- loše ltj rolxivi i na jerlanptit najavtše gradu i svemu velikim icfln tn i čovjeci im krikom: \ e ću 1 lal je! I život i siitavi: jer nhiv bijahu ona snaga, što ga kretaše 11a- ]ire<i I vo<!n prešla teći i utiru se litra sai se grad obavi mrakom 1 jaki p»stadoše kao t <ijcca Strah ohuzc srca nasilnika, što zaslušeaii smradom vlastite bljuvotine zalx> raviše divljaštva ]»rema btntuivnt- cima Sab i st gh«la pmiiješe se pred zastrašenim teinu, dk njibiva čeda jjakaliu sam i lo-no 11 tmini; crkve s- i jialače izguiiiše u irraku u K-zdušnom kaosu želiezjt kauk-ujtu n» zloguka šutnja zaplavi u icc gr;«bke: sustavi se ž io t jer siva što ga p»krive, u sobi -r odrazu je i e- >ijek-r1»iznese tiktgič nuu nenatkriljii-u riječ, što predstavlja njegovu volim oslolxxk -e tlačenja i zagleda vlastitim očima svoju tu gu snagu stvaraoca I prolažalitt lani pn::i tuge 1 nostalgije za <»ne, što držalni tla su gosjiodjari žiivka \ noći b jailuia crne ko hiljadu noći, tako bijaše intenzivan mrak tako mlako, vtxleno i škrto i i jetliabtt svjetiljke zautrk»ga grada : a on utvrđjcn vjekovima ko okrutna zvijer pittana Ijiidkom krvi izgledaše «axla bezobiik u svojoj ispraznosti ko kup drvl/jiv i kamenja Mrki prozori glerhhu tmurno, gladuo ulice, (v» koji ina prolažalm pravi gospodari živoia koji bijahu i gladniji od dru gih \ li njihove patnje ne li jahu ravne»širini gosp«de jer im prilikoše saoitvai-š: živi pkunien u duši ma tojitn Svijest siuige bljoska- še 111 u srcitna ; pretlvidjenje p» bjetle u krijesečim se očima I rolažabu ulicama grarlskim tijesnom i mračnom tamnicom g<ije ih je sretao samo prezir, gdje im sc 11 uvredasna»ntliraaiila duša i g«ljc zapitžalnt1velikut -negu si-ojcga ra-»kl sto ili <1 zaš<- sve više, g<lje naj- ]x»s!rjv up»znaše >veta svojta, prava, prava go-( xxiara žiivitn, prava z;ik» muxkuvtn i stvaraoca I onda zagrmi iieob ćnom snagom i začara vi: jućim bljeskom život ionu riječ: Druže! što se izd: zaš<- kroz htži adašnjost, \\-sel i vijeii 3c nomiga živ»»ta glasu ea bidućikisti: daleke ili sk ore? ( >sjtć bu naj xislje tla js njiliova dužnost uskoriti trijumf s1<h!kx1s što ga oni ssm nekoć sljijejxj zapr tvivailni I bludnica jučer još gladila zvijer, iščekujući tjeskobim na bhtnoj cesti prljavog kn]sca njezi- ili jeftintb čara i ona začu»mi r ;ee i njezine >e usne raširiš«- u ne-igurni p»-mieli ali ona je ne ttzmože jcis o K-tou iti l ati joj se približi čovjek, što ga još ni-katkv ne bješe vidjea i reče- kit»»brat se- str: D rugarice! A ona plašno tiho nininiei jeziva suzdržavajući svoje rarlosti, t»i j»»j bujailm iz zrili!aeemog -rca koje je p> ]»rvi put dosipjelo i)it: maha motmjem ganuthi Njezine ženice št<> ti jučer gledale lx--t: lito i gladim u svijet tupili izrazim»vine bijahu sad svjetle»»! prvih ra»losnih suza I svuda uzo p» svim ulicama gratlskim, kojih U kmće gle»iale hlatluo i zlosretno mutuhn očima: ivi-la ganuće, kud >e prositpaše onx dr sjia- teljica št<» ujedinjuje <xlliačene i prezrene u veliku olvlteij siesvietskrh radnrka I prosjak, kojemu još jučer liasaliu u noge sumi tema k»>]k-jkit začu <>vu riječ t<» bijaše za njega prva milosti«!jtv»kimah nestane lx»jazni i sumnje za sutra A izvišek onaj deran, što ga često hvatahu zui vrat e hi prenio na umornog i ogladnjelog konju, opletavši ga bičem primljena zlo- stjivljanjtt (Kivika kroz»imdaujc kolosa: Trebaš li kočiju, tkuže? priiviv 0 <xluiali 11/ ca xnjira\-an ]tjerati k»»»nje i gledajući dobn 1- hišiiim stuijvšsiom što je titrao na njegovom irokom, ruskom licu A pn4aznik uzvimtvši ]>r:jazn»>»>či i mamniši glavom,»nlgovori: 111 a- a>»druže nx»gu i pješice ka»l nije daleko D rlji, latka majčice zaniče k» 10 jaš, jxiglcdn veselo uokolo i tje ra j! jiuciiuvši bičem A ljutili iiljahtt iflacama i jioput iskre jnid jnse» sve češće ona velika riječ, sto ie došla, da pobrati svijet: Druže! \ rctlarstveniik, s ogronmin brcnia : imanitn držanjem približi >c mnoštvu, što sc skupljaše <>k»» nekakvog govonnika i pislušaiši čas govor <>»azi ;e»inostaino: Raziđjite gosp»xlo I odmah zaštiti,»»4xiri oči niče 1 proturi i : D rugovi! 1 ti iiikiin ulicama velikoga gra!a mediju njegovim nijemim i ledenim to h tx>liže ne poznata ruka sve je liše rasla i dozrijevala velika vjera ljudi u sveljurlsko bratstin: Drugovi! Siuda < je iskr širila u sjajni pameii ž m sunce p n rh lijtntlš, u - jecaj sloge ljudske, sto ć»- otiujvr ( Dalje na H strani)

4 PROLETAREC List za interese delavskega ljuilstva Izhaja enkrat v mesecu Izdajatelj: Jueoslovanska socialisticna Zveza v Am«riki NaroCnina za celo leto v Atneriki 5<k: 3 krone Za Avstrijo Naslov: PROLETAREC, W 21st Place, Chicago, III PROLETAREC Devoted to the interests of the Laboring classes Published monthly by the Slovenian Socialist Association of America, at >59 W 21st Place, Chicago, 111 Subscribtlon rates 50c a year Advertisements on agreement Kntireri us sec<>nd-ela!>> mutter January Iltli I9u<> at the Post < Mice at Chirairo III, under he act «: f Congress of Marvli It 1K7V XKKAI () 1>R2a\ 1 IX VliR- STYU Ako liooe drtzava res slnziti napredk<i\ qxxspe-ievati kulturo, potcm >«- mora uajprvo reiki verskegu jerobstva lociti mora drzavo oil vere Nobena drzava niina pravice dajati kaki vert ix>sebne pravice, dr/avljiatne siliti <la in z davki podpirajo praziiover je ki je jh>1 njih nitienjii skodjivo za narod Iako usiljevanjc skadcwioiwega praznoverja je navadno nasifclvo ki mora odzwiti ]x>vsodi tuan odjior, kjev se ljudje ik strinjajo» tern <la se jili ^ Y\ vermat: v ver^ke bajke in prav- 1 i ice in <la»e t versiko Ixijkosov je se flxxljpira iz drtzavtiega zaklaxla na r am v seh drzavljanov \ saka vera katoliska zidovska mobamedansica itd trdi, da razodetja, ka- so miene hajke iljozja tera je sajm lx>g ;v> svojili jrerokh razodcl Ijiwloni na zemlji In ce zastopniki <hnh<>vn ki raznih ver se tako prepricevalno govore, <la S«> l«e nasi pradedje ziveli v prmzroverjai da so pa danasuje vere nrava lx>zja razodetja pridenio vendar vsikdar <!o zakjnoka ce re- >etanw> te moderne baje ikulhirne vere s stalisca zdrave clove&e pameti <Ii3 so tivdi te kultnme vere!e J x >-1 x djsamo cwkxleilno verstvo, da se nic ne loci jo cl vere zamorca, ki moiii >e >voj fetis, ak<» so v protislovjn z zakoni narave Ysitajeivie, vnetbohod sv <> trojica :stotak<> (pravljice kakor dogme katere nee InrrK^ticna zdovska in 1 i v nhaimer 1 a n sk a vera Sploh so si jra \>e vere v marsicem jxxlohne v pravljicaii, dogmall Sv trojico naj<lemo pri katolikili star h Zidih in Indijcih Tudi l>oga in injegovegai nasprotnika-lnidica najvlemo pri raznih s verah Seve v drugi jxxlobi lv>g je povsod soriu &»tovo rxrlvcc p-arnihrodtiinv listfki kar jo Sak- vir vsega lepega, dobrega luidic pa (\ Komla vsega hudega, jo dobro vodotl da kot slaibcga Oba se vedn<> vojsklnjeta nxd lenamf hnirantatvw in podhgent seboj stari mora turli s loler kalno bando v dobrib ra /mor?1i stati co tairli Irdiji se ie vevlno 1 x> j c vm<l Visnu, vzdrzevalec z 2i vo, nnicovalcem mjogov list v com Tivdi ^tari Avdje so imeli silicno zlofonoga o >opih bajk<> poroca Ta nanion <!t>sc<ci jo o dveh nasprotnji bogovih ki posiknsil z ni+k]nr> udolo/1> dnistva Slavpjn sit 1 vso klor kalnoga sov >ta se bojovala za vlado \ko p<>leg navedenega >c pre\xlarimo, IkoViko zla so prozrociie ze naibo!j>i namon prifolifcati soho un ric-tiioka v Chicagni On jo imol razne vere, koliko verskih bojev je vr>i!o, ki se cofo io lnoto crni bandil Tozadovro so bili grozmi in straini ;i koli\ko jjorja Ixulo sc vere pri- rt on 1<t pripor a -kniipni pic- kriticio dopnc ic konfiscitral in po nese, dokkr,ili 1) moderna drzava izrabl jevala za jioliticne name- (To sodaj ni nic ftidnega : nick zad- re tedaj zakljuoimo da je najjx>lj- >e ak<» >se obvczni verski naivk v soloth danasnjih kulturnih drzav odstrani Y Zdr drtz se jo v javmih «>!ah o>d>tran 1 obvczni verski xxluk, vzie termi ^e pa svet vendar 111 podrl Yer>ike ravl»ice naj se prij^»vcdujejo otroikoin v soli kot piravljicc no pa <k<>t nepremaikljive resnice Ikatere je troha verjeti do pi cice Doca naj se uci v s«> i nairavnili ved, modern h je :!kov sjploh vsega kar je z:i prakticro zivljcnje jjotrehro opusti naj se pa nilatenje prazne sanie verski podnk, ako se liee vz >>jiti Ijwdi, ki lxlo znali sasuostojno misliti, ki ne bodo ; x»t rel> vali» ne dlusevnih ne gospodwrskill jerolxw J Zavertnik (ilas - SVOliODK IKODAX Tiko ncfcaiko je 1 >il< > cuati v izjavi preisnepa lastniika G S t; M Y Konvdiuta Kakor je bi>l<> rvzvxuti / navedene izjave <novih la>tnik<»\ Usta ni v i>tem ncxiikrsnlt sprememba 11astoipila Nacelo :n r;unen Glas SvcHioile octane toraj nespreinenjen in ta pcnlobrost sc /real-, v v soli sow ainerisuvili easopisih Xaeelo je l:«>i z:i < ibstaineik 11atnen n rediti 11 ljojjateti last nike Kor ziviino \ casu neausmi4jcnc konkurorcc in s<p!osne nianipaila iie so ni toraj cndit:, oc -<» so tu- i slovonski ca-rvki:itrj i wlnizili naiprimii n<»voirai koivkhvrentu Cias Svobtxlo tor da sta si nelcdaj no- zprosna smraznika Saikscr in Amorlkanski Slownec v tern smi- ^li prijateljsiki v r<»ko Prvtun 1o>t dinvgini s> gre aa svoj 1 friiuss in ta <lva zannorota v vccih o/ivili >lknpn<» z r<ike v rokc delovatr ( Has Xatoda im Amerikaiisiki Slovonoc seer zastopata vsuk svojo jodnoto katcrc s<» pa v bivskvu onaflvo lo jod pnaviih x)tretwrje jwva kot zadiija cerkov, ])0 >ov i t d T< rcj ce so grc za z-xlanjc corkve a i kaikrsnc k«>li corkvono para<lc n rata i>iti Undi <>ba lista za isto jcdlnaik«> navdiisena Pmsein no<lostojno hi lrl<> t<>rcj, cc nebi A S jrriolncil trnli Swkscricvc^n nserata i^lede v<»z ih istko\ in jxtsilnanja dcnairia \ domovino i t d Glas Xarnda j^a t>a zaisto ivskifjo zrxpet na dni^ strati: ne <1- slkoxli! Vso ^mtigiace pa stoji Kondiatova zadevta On je nvisli! priccti pos:ljan jcm klirrja v stari kraj cov> ]>ocati so j c j c niski prav ^Icudek klcrikulct predlagal v Slaviji, da sc da ccrkvi $5 ndcakc podl>ore Op vedcza) Y tcj lta^ni doniisiji je pa Kon da nalctcl na moftm cxlijx>r, za<lcl it oc> <ua!o 11a ki tori so sc nazbilc njegovc iluzijc in na>tale so >osedrcc Vosta-1 jc z-rtev nacjuor ( >;1 tistcjja casa jc imcl hrczdvtxnno tczai: l>j za o3>>taiu-k, kcr sc inn jc l>lj naitamctro stedilo v njcjyovcm k rfk rr tiwli ostalih to- Muri ^t-\- uratlfnikov S X IV J dclovanjit Mir^ikai tjtvjilc^i sc jc rc> razikrlo v nranhi S X P J In taflo> jc morale priti Kjcr snirxli >o nvrhovitii pricno krok;vj i nalcta vati to sc jjlasi zc v prcjjovorn Kcr jc v S X 1 J zakfovji cas prcccj -cr»r IcCo ni to-raj cttkla da so -riccl!l3;,ct»:i vati kmikartji prioalku oc mastncga plena Kcr jc ]c!n< >ta vsaj ]»> clanih kraala cvrsti zivelj so sc krokarji morali zalovol jiti 1c s i ta jnikom Y ncdcljo 3 nra-rca vzamciii v ro»ko cas< 1; / > in citasn na mnjc za- Oiicnjc m-katko tafknlc: Xa cno lct<> z:-]m»ra jc zvczri s<xlni/k Lam-dis prc;<nctja izi:ia jatcljt siwcnskcgia!i>t a ( i>la> Svnlx!c Martina K«>11- lcta o,!> il kcr -«> 1>:li v li^tn ca- «ti sc dotiiknoc- clarlki k;;t duliovniko»v ( as<vpin jc l»i p> h>m< ra z- ]v<y-n in t«> jc zi!n«ttovalo za vlozitrv t v 1 k Konda sc jc priznal krivim zatrjcval pa da 1 ii clark i za r;cs «>viii lirht^tii in brcz njci;<irvc vc^n>-ti obavljeni S«lnik Landi- citatelccm dclav- «kih n»o >Mi\ o i rep znan On jc ti<ti -odnik ki jc obsodil ]ct:nsc- (!ctii:!cict let ^tareija M«>zc^ TIari- kcr nina zdajatelia Ltrcifcrja jc hjavil < v li>tn nckaj o spolnem zivljcnjii I st<wl«<1 kirfwor -t-dai c ic jjla- Vla i»t<>zil>a nidi zlorahc X^tc ««>z-r vslrd rli>trilkici jc ncmoralndli spis)kt»zi >o>to Fnnko zatozjx >o konocno zamoroio naprajm vsakoiini casopisn vzd^niti Xa zoljo tpojjoctiezov se N>!«> vo mo <oeutro <hisc riislc ka toritn so Uxle in naj foodc >o tako zclclo pro- J>re/ >o<iiroiir!)cti ^;>a< voc Ṗ<v<li 1: <ljo njc vifoko moral rcn ozadnjcm ino/em Comtstocikovo vrsto :o na ta nnein ccnztira podaii:: p>liotnost, kakrsno no x><o- 11 jt- ro>!xr:a gr>s xxlla jia svcln CasopM ki no razjxvnigaio mi ll mo ki tx razp< dagajo doibrih jio-!il ontli nmoi pci-dcio v smvshi toll paraj^mfov v ix-t nio^otcov On: si ravno prove? ^vnlxhliiti Tenia ikaj to drxklor nrtmiosl ni v nevarnosti ki vsocnijc A Corn stock»vim Xi mi potrethno poseboj jx>rocafr: ; kaiko soiu zaeuklcno ^ledal ko seni prooitwl navederc vrstico U- verjom som bi-1 da jc Koiula v rt-snoi nodolzen v torn ozim namroo gfledo onolctne kaizni v jooi Ciotovo Ixi < mi snmi pripoznal da ima v nrnr-ioom bolj kosmato vost In ko hi op hill v on h toll obsoion hi jaz roimo toliiko sunipatio do njoga kot v torn -lucajn Ono kato- Isikc rliuflu ivomoe ki ^ ga zat< >/i!i p tvika j uprasani: zakiaj no pustite Ijihonn Inigcti da b on svojovoljno ki/no\al ono liudnbno/c ki n ill v d<hrcni bnsinessii niotiio Kaj nc, zvezni s<xliiiik je hitrejsi in iigwnicjsi v tacili za-dvvah Vko jc zvez::i sodoik ixapolnonia za<lovti>] vasi pothotmosti, bud etc jx» sc cdo zatrjcvuli, da ga jc sam lx>g ix>s:lcl v zwi)r In oincr jede kiutc sleek t eiu lialuwvke >c glasi jxxtov vcrz, ki je nuijrcsncncjsi v \>eh Doeaijaii S Kancc ix >m<\ Sola za liueralne iri yrzexce I ndno hi sc lvl>cralecin na slkcm Knamj zdelo, ako 4>i v Ameriki nc bilo inikojyar ki hi >e za njih bojevkc mctode v kuaurnciin boju nc /animal, j ill odobrarval ah pa jili cclo rcprtxhtc Val na tukajinib teli kak>ne vrlinc winaijo libcralnc nict(! 1c kranj>ikih liljctralccv z ozironi na \ spesno bojevanjc napram jxiliticncnm, Ixxlisi sc zc teanu all < ihiini i?tc ktulcri jc zc «h! <lrtnj^c strain nasprotniku, nienda ni trc- v-roic! smrtrc ivdarcc ha jx>sebej razisfcavati Eclina tock:it lilxralnega programa, ki se v restrci izvrsujc dos>!edno, jc, da sc pridno zaslcdaije farovske hise in da se protein vsa romant ka spravi v x»!ni nagoti v jkhllistck lihcrainc ga g!asila \ sc t<> se mora zgoditi seveda v it ikmi torn k: je v navadi pri vse- -t ran skill l<»hakar j ill Ampalk to ni vise Na tacili pojlistkov jc da sc x»tcm fanatic ni klerikaloi in pa jxatriot icir liberalc 1 v? ]x>haliii3ki ravsojo in kav- > a i«> med «elx>i, <kar imenujejo potcin na Ivrarisikcm libcraine ;n klcrikalre pa>c : fwliticno ziiljcujc iui Slozciiskrm Pacini fuzij >c na Sio vcnsikctii nikdar 11c nuinjkw, kadar sc gre za res tcv naroda \ sc t«> se pa naposlcd nc godi zato kcr jc Isaku vera humbug pure (/</ simple, anipak kcr jian tie dostaje pr miniciili i«:i dostojncjili >redste\ v x>hi;i3nvje svojega ]x»lilicnega nasprotniflca kaj pa naj bi navcdfh liberals v ]>l)ija:i;c >vojcg-a : zrccno hat tiaspnotnika v >o1it:cni borbi cc 11c vsak«lanje blato kratenega razo iiboralo: lahiko gaziio dan na dan, kcr -lucajno niso zash v lcinenat (invnrimoo nicnih liibcraicili, kcr venio <ki v tern fcaibont lahko clovck cut:, zivi in misli Kberalno razro; t >ti ki zivc udobno libcraiiiost tu li luloljncjo mislijo sevetia a konto nizjih liberaleikov Nasi (merxla tu-di cknige ) lilx- ralcc ii trcba dcliti ]>rav zaprav 11 ic dili: :<cr zc razdcljcni, pr biti jc trehrai lc f;ukt : da ekzistlrata v tahx>ru dva razreda : prvi so ziveci liberabio (za sc) drugi j>a liolcci zivcti ldberalno, ki pa ne nvo rcjo za sc kcr so za statazo unim ki t<> labko \vi uijo Prav zato j-e trcba tudi o lilxrrailcib go voir it i r&zrcdno Da ckzi strata v i>l>cralncni svctu dva razreda nam najiasneje dokazujcjo njih politic 110 lx>imc me todc \ k hrskc raznicrc sc na pa l:j>cralci to >c pravi ciicn Ubcralci 11c >pitiscajo nikv!t r ; kajt: to uprasanjc mora biti a»k«> sc zel:, da ob stoji lilxralna sta\4>a ziveciih ncdotikr viio \ko bi sc dotaknii tega ivj-ra^anja >tem bi misltci res do znal <la sta v lil>er;u!ni struji dva zivlja, ki si stojita v ]> )o1nem pro-

5 tis!ovj«u tflede gospodarskih imteresov naslprtrti TikR ;i>roti vcri tiiniajo principi jelno nicesar: istotako ne proti tnnogini cerikvenrm tfogmam, pa mogt>6c ne zato, ker napr Tavcai in Triller ire verivieta nccsar, ternvec, ker ima lilxi-alma stranika dtva razreda! Sk ratktai : libera leii program dopusea tmnopo in tukh zeo malo ; prav milogo za se in prav tnailo za tfmipe ; je ]>oln estetike in clival morale za drupe, in prav po vrseti za se \ se to so vrline 1 l>oralnega programa in vsled tega Ixxlo vedno lalrko rekln : owe in l>aeki maj le 1>- <lo \ dezeli arnpak jia^h naj bi jih iitvfi Blxralci ; pa ne samo pasli, tivdi sitripi Kor pri liberalcih odlocujejo vethio le zhcci elementi, je mdi vedno prislo take na vseih iiberalni>li Ikon gre sih krvr se jih je vr si lo na Slovenskem «la se je sinatralo tocko v ipobijanjm popovstva plavni metokln v ad bactki do-sepo nj h zinape Kot naravna ij>o>leilica izcrplji- \ega prognama je inoralo nastati torej unarsikaj, kar ie mogo odpovarjati nalogi Nastali so razni jwrnograf-eni rec: : sviiiski roinani, pamtk-ti in razne hrosure, ki se i ill je prav pridno nafcsnrjalo mevl slov narod Kna> tacib ibroswr ie bila tndi kwijiziea Zapisiki kranjskega ka plana kitere vseibina je izhajala Slov Xarodu v v Ljaobliami k>zneje sta jo objavila v C ilas Svobode Mednea in Konda in na vse zadnje -la jo izdala se v jx>sebn»: brosfuiri Xektuo jv j»rc!oz;l vm/blio dotic nc x»rno^rati je in \>]H>>!al ma zvezno direkeijo ]xxstnegu oddelka v Washington I) na kar je bil Komla > drzavnein pravdniiku ra di razsirjaivja- <k-moralicnih spisov -ikozi ]x>sto ]>oklican prod sodi- ^cc in X) sodaiikni I^amls-ii na; ero leto jcce olwojcn S tonn jo nasel prvi alkt kranjsko liberalne igre ameri skill tlch v opicjem svetn -vj odmcv in nic cmlnega nima bclcz ti certrairo jjlasmo poniznili liheralcev v Ljnb- ijaiii vesoljnernn svetn Anrjmk t<> ri \>c kar hoceino j>vedati Zadeva ima na scbi nekaj viaznej- >ega za tias V stev ii ( 11 Svohode prinasa atrednistvo taikoj v prvi kolorr ma prvi strani knvtko no to, ki Vna uatslov lrotcstna glas, ki pa ni nic druzega k<m nekaka sngestija, da 1>i so i>»4»:ral<> za Komlo denar \ ta naunten >e je i> opicje citiralo nekaj lvst<v k<: so prineslri v priog a fori nekaj sestwv5<o v V tisteiii K)7ivn se pravi, <la so o zadevi pi sal i Chicago Daily SociaV>t, Dewri Hlasatel Spravcdlrost in pa Svornost eden najbolj razsirjeniji ceskih lis<tov ( I>i jc list lirt>eralen in cisto podo- 1k-ii Slov Xatrodu v LjuMjani o :etn nc jioverlo nic) W so iizrckli ostro kritiko ccz <hdiovscino so glasi v nao protestur Mi <-evcda vrjamoino da sta cc- : a Demi Hlasatel in pa SvoriK>st oba zagrizena jyfatffenftrcs serja prinesla protifairske toda > ne jxrut verske clanlke Xadalje twll veiim, da so l»i!i / obsodbo Komle specvfieno przakfeti vsi listi ki stoje 11 a staliscm svobodne l>esotlc (v clostojni ob iki sevtfda ce stvrur tii ziian?»tvena razprava) in -da s<> se out i li tlolziu nekaj v prilojr stvari izrec Toda Chicago l)ai\ Socia list tr pisal nicesar cez farstvo, istotako ne ces ( Spravcdlnost Vbema listoma so je slo lc za irinei-p: da se ima obsoiati vsa>ko ccnzum k> omejuje svolxxlno izrazanje misli Ired vsetiv se je sin zato, ker je >sta a slnzbi cenzarre In ker se \«f!<a st var lahlxo p^navlja, ako se pricre je t<»raj ta taiktika jx>stne up rave tievarra vseni listoin, ki hocejo pisati svobodno Kazmneli smo kar sta pisala aba oc dnevn ka v (bicnpfi in razinneli >ino kai sta v clairkib hotela jw vedati <> za<levi V snimu istili nseliin so iprdnizttjemio protestii tnh mi toda lc v tenii snv -In : tii(kakor pa ne 1>m«> delali ^tafa/o enenvn Ko:vdiv ker ie hil ravno 011 obsojen na en<> let<> jece znt <»kor sc if nevedoma esofira!?r lorarjslkc libe ra Ice Res jo da je id»ojati s«lt>c ki i ill izrekvi- ol/k landis mid znatistveno krifcniiiii sittidijanii Mozes Harimanovevra zanra in res je tndi da zranstveno poje in polje 11 zkohm p:sanili politiciv» tetvlenc- 11 ill l>rosn:r ni v«e eno Z o1»s«)i!l!x> rad K<>ti do je Ij n<li> d< >«ktrzal da ni stn<lira-l vrednost zraiitvenili m>izvo<lov ako se vza-re be <xbs«11k- v prcsolek kait; sicx-r bi in«>rl obsodti Kondo na 10 let ;cco Y tern oziru jc I-andis kot soclnik ra -svojcm vzvisencrn mestu ( soditi cez literarne proizvode) vredcn obzalovania Olbzalovanja vrcdra -ta sieer o lyv Iandu in Kotida- Prvi io <odil sko:zi rrwadc po sodnjski >ab!ori t ak< > kaikor ^c glasc zakoni dmigi j>a je tak rcvcz da ni znal zakai je bil olvsojen Ċolo Kondovo zivljcnjc kar ga ic prebi v (bicajji jc bilo op cjc : nic Instrogni ni bio v nicm n it i in rjcm Slcva jc Xic liwlobrrih nagibov n bilo ( ako vzaimetno vcro v jkistcv) takrat v nicm ko jc sjklenil izdati brosiit<» Zapisfki kr kaplana n ti proti klerik pi)pa fa,mlisticnib onito-v ni vzbfwlila knjiga v njem Saj zato mora biti c!r>vck vcndar nckaj vcc kot 1e sleva Ccla stvar jc imcla samo cn vwrok da -stm Mef»ea in Kon-da i dala brosuico ki ta ic bl Jou>pcija Konda jc cclo sociialist zato kcr mish <la Jii se izplacalo Dclnice inia v raznih anffleskih casopisili, snj tako >e ic sarni izrazil Yse <lfiugfo so stvari ki i ill Kondovi mozgani nc vzpirernejo Tako ic prislo zi!> rosnro za katcro ic dofl> 1 eno lcto pa sc lablko cnidi Postal ic zrtev kraniskib liberalccv r>rcdvscm ji zrtev svojc pofalerwiosti po dcnarjti Kakor -c Konda takrait ko je dal brosmro ni zavedal ncdocfojnepa in nic fioci ja1i>ticncc[a dcjanja tnko iwl/fcrcnten v poimib o ccnznri ic ostal sedaj, ko jc obsojcm Sc laij jc op pri^tvlct ce t>rav taki> j>» nodolznem in cenzura je tn, nc da bi on vedel ce jc se kxlo ra km svetu, k bi se mil lahko kaj enacega pripetilo Mecl tcin, ko gledaano k< widovo dusevno ohzorie se nam vidi, da sod 11 k Landis ni storil nic aieprimetnega, k<> sc je pt>slnzil napra&n Kondu zveznih pnaivil, jxxsebno ker vemo, da pravil niti v toliko tii pre stolpi, ko»t >voj cas koeula napram slovensikini socijalistom N P J v slovcnski Ali ni hill talkrat Konda t i >t i cenzor, ki je vrgel dopise sodr Kanciea ird rtiz-h v kos ecs da so dopisi gliasc cez jediioto? In potem, ko je iz^tl Proletarec kaiko grdo je blatil Konda slov socijaliste v svojem glasilu sanio zato, kcr ;-c ga je raykrinka!o kot goljtrfa in tihotaij>oa kar sc inn sc danes li iihko dokaze Ka-j hocc torej scdaj Kondo in ijegov Kaker s protestoan? Konda naj priolici rajc Sv protest v til 11 i p>zi\, v ktcrean naj ;H)ikicc vse njegovc nairocnikc in ost ilc wle S V!\ I, da protestira jo ccz njegova o-tvdiia dejanja, ki i ill ni ppvzr\»cil le ndka j A K Konda»necc it i cetz schc nili ccz vera on hocc it: cez farjc 1arji hi ncsmeli v imciui vcre Ijiwli o 1 i rati pa en cigan pac -ko na\ In i::: Konda ]>od razniim imciii strank Xasc union je jc d-a jc vsc cno, a i tici cin hallunkc v knti ali talariu ali pa v skornjih in sirokokrajivku»vg kalitornijskih pra- >iccv ; ali dnz/avni pravdnik z njegov ini v drikom izvrsntje svoj ceilzorski >osc! ]>o navodiln zveznih pra\i! ali pa cm Konda v scnei raz- 11 ill icdnotniili jxuvhlastil in pravil k: jitli pa >c zaviia l)obra Mila za tnlkc ljndi kot ic Konda! Sc ikkaj jc o eeamir liocctno spregov<»rit: lakojp od prot es»tnim ix>zivoan v isti stcvilki in isti kolon: je citat; n apis : Far^ka podivjanost Y tis-ii nt»«- ci<a takoj \ tiretji vrsti dnigi kolnni -edoce : Sapcrlx>lt, to pa to! S ovenen oeironna maziljonini gosjxxloni snw» zcki hvaxzni zato novico kaiti doizdaj nisnio znali, da iimuiio tnkli slovcnskc itintrinsic v \nur:iki Kjc {»a so ti anarhisti Ali nc hi hil-i prccastiti lather ^ tnlko dohri, da bi nam H>vcdali inicna tch anarhistov in mi jh >tcm sami jkunorcano odsnpaiti \ tcli Ikv-c lali >c zread i straho petnost in vsa diusevia mizerja iijroranca : Konda Kaker-a v anarlr/nvn in s<>ei jahznui \narliisti necajo 1>iti da si pisejo prntestnc poonve iti pro tests jjns v ir stevillki j ill res :zda «la imajo /a anairhizcan prejnelvke mo/<^ane im da so vse najc kai taeejja kar so lyil-i v Mar i doinovini : lil>eralci! k je so neki sov anarhisti? Kmnedija! Kotida pozna vendatvse! Iermi delati izs el>e noroa? Saj it bil vendor Koixla tsti ki je ob casu II zibnrovanja S N P I prrtklamiral nekaj anarjiis<tov, pa ne satno prolklanuml j ill je tudi Znamenja kazojo, da miajo otroci bolezen Xc[K>trol>no je, spusoati sc v podnobnosti,k i j vli prinasa list Gl Sv\ ki hocc biti soc casopis, posebtio z iiainenom, <Ja bi clovek ;nogcli dciin rati to nesjkoncno protislovje v kak prliniren iz-raz, ki naj bi poinenil potem nekaj celotnega Urez tclmiske definicije bi sc Idas Svolxxle naizivaj naijpritnirneji za seda)j : spckulativnosocijalisticno-liberaleii ce treba k lcrilkaltnxuia rhistioen oaisopis Konccno ic to: S N P J nima z aiero kotkle-kakor noboiie zvczc Xa to puzor! Vsa>k zaveden so cialist lx> razuinel pradlezece virste in vsiak za»veden delavec bo zaiprl zep, kadar lx> prise I) kak moledovalcc obsojenega semena kranjsfkih liberalccv, kajti tudi s socijaliztnom nima stvar nobene zvetze- Konda jc zntcv svojiih spekjuda cij, ki jc zvezano z esof:rtainjenn za liberal izem Ie Komlii tega neve, ni na»a krivda Drskar I< MiKLJKXl < il«mkjvi Jozc ZiKcrtnik < Mn-i-kovanjc jc mikatorinn lju d«n dundaines tako preslo v moo in kri, <la neinorejo prezivcti dlneva, lie da bi trosiili a/i u svoji blizn jib ( I< >rostasne n nounine la/i katc re s«> >i v svoji zlobr< >sti izmislili ali pi sarjali ]»> iu>ci vsied preol>«lejja v/itka- altkobo l ien i ll ipijac razsrpajo okoci selx-, da bi svojeniu 7?af<rj>?iicu!itu iijjledu /-< > xt pri))- ino^li do veljave Iri takih Ijndeh ki hocejo z obrnkovanjein tlru^ili x>vzd:gtniti svojo iiualc-iiikostiio oscbo v sedlo, ali pa obdrztti >c v jx>stojanki, z:» katoi>> Ntimajo zahvaliti I«e svoji mesetrt>ki navilianosti, iscumo za> man deuioiw Tudi i/i>brazba taikidi profesijonelirib obrekovacev sc nnailo ali pa nic re raziliikuje <>d zaimorca ki pretepa v>j fetu ak<> so 11m kobilice - vnicilv kv naobratiio j^a,pa l/a in n>», akojv sredi pivstinje zadcl ol> lvladen >tudcnec Ideah in na< bra/l>a 4>rekova!cem tuii, katkor ->0 «><_» >i tuji 1 indie (ki se v prvic svojem zivljenjiu slucatjno sree jo»- na ulici Profesijonelini obrekovtalci se pri vsa^ki prilozmosti tolcejo ob pr>a kedar ivdritoajo po dnt^idi <hn so ])<>- >teni ljudje jxdeg pa ivastovajo kol k«> so delovali za narod Rr delovaili»> vcdno, ker deali se 11: so nikdar To - je pa tudi edirwa> renica, katero jxyvedo Cllovek naj lx> siroonasen kot ec kvena nii>, mli kot vaski crcdiiik ki liodi jcfti «>d liisc <lo bise, dela naj moc in dan z lunomi ali pa z rokanni vendar Uxlo pr>hotni obre% kovalci swvlxxlomisleci v n<»- vejsenn casu tudi t:;lki ki so se ^»- krili sebi v korist z nlw> jaikob 11 >ko rcvoinickmiarno cei )ici», lokli i 1 prijjoveilovali da jc clovck na den koristolovec do-uncinal ii-li»> imenu pri sodiicn in v javnosti 1 Jelavne^ai, srroniasncpa clove»i Anipak ti ljivdlje so navihani, svo ki -je zvrsil ^reb <la je ja vztraje: v dejanja >r llfikajo drui^um Kakoi delai in ina i<leale, je?breknjejo J - najjosled raavideti, <ln /a Kaker-a in K <» aniairlnzem le ni ^r>e, das i ;> h: koniaj pred nckaj ^i iik/n::rii akmji siizitodrzcev i iiotroeji havbav anvpak nekaj vec lcti ^ostili pri poln:4i trv>ah v fa-v

6 rovzhi in vsakemu, loclbr ni hotel v-rjeti v versiki humbug zahicali v obraz : Tebe bo konjedenec pokoj3ii CV l>i ti s\>4xkkn?selni, rdeoe 5C!wrvani mezjianj i i i> laikaji, <ki so vzlis: n?cci smiriki se itaiwtemves ix>nosnk ako sum jo krjkvnm laisitniiku Ixmelov prijateljsko stisnisti desnico, ochcrili javno svoje rnisli in zeje zssffiirdelo bi talko, da l)i sanv v rem smradiu )x>gin H Ihisevuii j^njik>bi, praivi nwjgnjitsiiejsi dn sovnri ^niilobi «bi ^l-edwh v lice Stara >esen je to, stana ki sc vetvio pontavlja Se ve<hio soipobotiii odtvkovalci navadui mesetarji katerib vest je tako si-roka, da j Mi sploli vec nv i>ecc, ce tiwii so zvr> >i i rnjvecje lojx>vs6tne obrokovall rese::cne lx>ri!ce zai svolxxlo, sploli \sac\v a kdor je govoril ali pisal resii o > In naj lvtanio ]> z^xxlovlm ko- 1iikt t hoeeiro tnl stareg>ai >a <lo sc ran vtfa -vtika vediio l«n) citaw, <ia s< > polio: ni obrekovalci, pobelje- 0 jjrobovi ki i-o kot dozdevni lji>l- -\i trbiwii zbirali zaklade «>c i tal i nesebicniin bojevnik(xm za ljmdsikc 1 ravice tkontjxijo in fringe relic, <T i?a so torn jx)hii-li svoje zej>e ::: ziveli t:a stroske Ijiwlstva ndobno zvljetije Ttdi ta tip clovesike dnuzbe l>o zjjf iv >e lc z vpro Ktstenjem <ki>rasire kapitalistione <ltruzl>e ku h t?o /ivcli brez voditeljev tlej iixko j>a pobeljeni grobovi rak-rana v clovesdci d ru!zb: <lokler re lx»do rctvoucioivanvi zvrsili tenieijito operacijo na cloveski (?mizbi 1><» tr/vrat se pa laihko vsaik ^ni>e j^a sebe bl» tniira kolikor lioco In <> j>ravico invajo tudi slovenski po 1)e!;e:r grobovi () K ARIA MARKSU IX X I i GOVIH DELIH ( Dalje ) Ta ivepopoliiaf slika Marksovega zivljenja bi l»i!a sc nepoipolnejisa, ce ne 1>i vstaj v krat!\«h olbrisih }x> dvli slikc <> nastaniu hi propadu takozviure Intemacicnale mednarodik brganiizacije vsega proletariata Ta organiizaeija je bila iaj;bolj drzni revolulcijskii X)skus, kar jih pc m i r/ovejsa povestnica In dnsa, s la vseimv term gbanju, pred katerim je izatrepetala stara Evropa, je bil Marks Poll Markka tici v IrternacioruaH Vse knjiige objave kveic, ki jih je rzdala Irrtennaicic?a so Mark sow delo Naj sledi zclo kratek obris te <> jfanizacije! ( )h lo in Ionski svelovni razstavi je st^l<» v Lundoniu nekaj franeojkili angteskiih in tiennskib rocialistov PosvetoMaCi so se > mednarodni orfjan^zaciji proletariata /-Vtza memslkth koinimistov v Lon- (!onu sc je preosnovala v Marksovem fluliiv Xa1 celu v sega gibanja sti bila1 koj s pocetka- Marks in Ivitfes Dne 24 scpi 1864 se je vil v I frd< 1111 v St Martins Hall 1 v i shod ki sc ic pecal vvijo HK-dtvarodne proletarske z ustano- orr ki se je ustvarila v pohi Internationale, mednarodne Mavskc zvetzc Tctrm sbodn jc jrcncdov profesor l»ecs!y, duscvni vodtelj pa je bil Marlks Sestavil ce je odibor, katerepfa so naz>va!i generator svet Nenioijo je v gefnerahnem svetu zastoipal Marks Zakkxl Internationale je zinasal tedaj 3 funtc sterlingov Organ i- zacija jc tiapretlovrala le pocasi Let a 1807 jxi je zac&la rasti moc I nterivacionak Cela vrsta listav ji je sluzifo jx) vseh dezelah skoraj v vsdh kultunnli jezikitu Ztiacilen za Internaconalo je njeti Urugi kongres v Lausanne <xj 2 do 8 septeinlbra z ratcmiov, ki jfli je j>olozil general ni svet kon gresu je bilo razvidno, da> jc isti iizdal samo v Ameriki 1,500,000 frankov v i>in<>c stavfkujochn dela vceni 2e nai tem kongresu je st«>- Pra v ospredje Miarksova taktika kaikrsna se se danes rrcali v soeiavno deni kraticnih sarricaih Interiracionala je 1»i la sicer revolucijska orgaiiizacija ki pa nikafcor ni liotela delovatr tajno, tcmvec javno l iz oci \ oci ) Xaslednje leto se je vrsl kongres Internacionalc v Irusljui v Theatre du Cirque Ze tcda-j se je bilo bati vojne tned Xemcijo in Francijo, ki je ijirulinila d>\e leti M>zneje 1 )efnvci >lxh tdi naro dov sotra tem konigresu< protestirali ] >r< >t i vojni; govorrli s> Midi <> tem kaki br >0 dala pre] reciti, pa zai to si nrso inieli nx>c: Prot! tej mednarodni organ izaei ji proletari at a je i>ast<>pila bur/< «azrj»a hot oca jo mnrciti : a kcr ni mcla pnaivega ^x>voda ga je iz trte izvila : ravttala je 7 Internac onalo l:ot twin» prekucijsko dnwifbo Pra\ je iiml torej iljcvi clan Bastin ki jc v majskem procesu 1 1S70 rekcl predsedniku sodi-ca : < >btozen sen <la seni CHati flajne druzbe To izrecno ta inn! Chti sem sicer Internationale toda ona ni nikaika tajna dniizba Slabc g<>sjxxlars?kv raztnere s<~> s:lile modern ega niczdncga dclavca v sta-vkc in te stavke ie krcpko pod pi rala Imtcrnacionala gmot n< > in ti>oralro V teh nualrh lx:>jiih so jc zmlil novi nacin lx>ja mcd kapita- 1 i st i in proletariatom Marks ie to jfasri vdel ;tn zgodovina mu ie drtn prav ko jc pi sal v Tmavgiiralri adresn gencralncga sveta : Dcseturri dela^nik ni Wt\ le pnrtct «ki \ speh tennee tnuli TTiiiugn princ:pa Kongres Internacioiaale 1 is^v) v I»az!hii sc jc vr>il v trejlep^ein redir Idcleznike kongresa je pozdr: vil vsi» drza\mi pravdnik llouchin, ki je bil oikmiciu predsednik sckcije Internacionalc v Bazw Ta konigrcs sc je tndi izrekef ]>roti zasebni jkj>esti zenilje I)rufcber»> casop sjc je Intro narascav V Zdru/enih dr/avali se- \ erne Ainerike jc pristopilo k Inten:xic:oirali delavcev ki s<> st razivali Imonrsti fa»ko <la je stela ta orgamizacija kmalo milijone clanov Na liazelskem zlx»in se jc prvikrat poj&vil ruski revohicijcc IVakunin nekdanji ruski castnik Ta gfcaisoviti votdja evmpejskega anarhizma jc h i p iznejc mnogo km propa<lu Inteniacionale V njegovim pritmdom sc jc priscl v orpaivizaciii ljut hnj med Marksovim UKXUZ I [Bt DOS llulwalslimizt OuOUOJSlLj irr <>cializmom silc i n> fanatiizma ki ena jc sriril, poschno v r inam skill dezetali Bakimin I eta 1872 jc z1x>rova!a Interna tionala v I faai^u Tu sc je pricel odlocilftii hoi mcd mrarksisti in hakuninci ali med1 fchcrawsti in avtonomisti, ki so zamctavali centrali organ izacrjc Delegat Ciuilatime sc jc posebno s>ilno zagcmjal v Marksa sannega, rck>i da je preabsolirtisticen (icncralncmn svetu v k»tercni Marks je otlloceva-l, sc je odrelcala vrlunvna <4>last Baknnin sc je z vso niocjo njyrl neinskenni ziitu flcakor jc iwcnoval M«aiksa Tako jc pricela nazadovati ta st ccn ziiacaji organrzacija, in vzrok temu je l>ilo ncenoino nazip3«ijc giilmasja Ta, nazahlovaini, proccs jc kcj hitro rasck Ysaka orgatnizacija jc <lclovala I) svojc Da sc Bahrain propad skui>!ic organizacije sc jc sklical Ida ik/v sploscn kongrcs v ( ienevi Pain pa s> sc scsli ul> istcm oasu tiwli avtanorrristi ali ananhisti Ta1\<>,sta zlltorovala itva komgrcsa Internacvoniale lrkratu Kccarins, prajsnji prijatcli Ma:ksov kcitcremu so je iincl tuwli zalivaliti za svoje zncinjc ic zapustil Marks<>vo organzacijo in pre^topil k avtonotnistoni Xa sliodu avtonomistov ic rekcl : Xokilanjc Iinternacionale, ki sc je osnovata«-?8 septembra leta ixf>4- v St Martins Hall, in katera jc stala na ikongresu v (ionevi leta rn swjem vrliuvcn, ni vec Pa ki jo sedtaj snujenio jc vscm drngaona Marksa tedaj ni bi\> v ( iencvi a brez njega jc mo ra ki Intcrnac:onala iiropasti On edini jc v 11 jc j polittcno niisul On je l>il (Iu^cvni in prakticivi voditcfj v>ega Intcrnaconaa jc preparlla vslcd oro lapctosti Inkivnincev in Pn lullhonistov Pi <0 upriosorili ix> scbro \- 1 1 tali ji in paaii()i arcarhisticno giwarijc Xaslcdki njiih delovatrja l>ili <> : ivstta ic, klanja gk- sovita crna rdka in progon vscga svi ( dxidomisclltiega )<1 Ictn ih7v ni- hilo nobenega sin #; v«v < icncralni svet ki sc jc prcsclil 17 Ixmdona v Xovi York vc ic raz^ol lstano\ile pa so sc IX) posaiuznffli dezcblr saniostojrte dclivs^kc stranikc \a, LassallcjiV inu r ovw i c soc :a 1nodemok rat ictic ( >d casa do casa >a sc vnsc mcklnarodiii soc i a list i ski kongtcsi DROHTIXKE V/ YEiLIKE FRANCOS KE REVO- LI CI IE Tla v Tarizii so postajaa cinxlaljelv>!j vroea za kraljevsko <lvoji co odkar >c je vsled \olj-e franco 4ceg;a narod-u inorala vrniti i z Yerj-aillesa v Pariz i«:i sc ic kraljici Mariji Antonijeti pnnesrecil Ixij v A v strijo P<> ponesrecenein Ix-gui jc Marija \ntonijeta <Van za dnevom ir>rimoro cala ikraljii rraij jskuipai poijebne, ta iz Francije da hi kasncje vrnila ma edit mocne voj^kc in strode kaznovala pumtarje v Parizti ( >mal»rjo<ci kralj tii ^ritr jovial \ zcetku nasvetoin kralj ice skvlnjic «e jc pa venctar iwlal ker jo itvfdei, <la je t<» edini pot kaiterim lahko mllusi vednrvbolj narascajoco irstajn in se krvnivo rnascuje nad ptin tarji ki rrni ^torili ze toliko previa vicc Slednjic >e je ipriblizala noc, v kateri sc je ;ime1 zvrsiti dogovo-rjeini l>c^ Marija Antonijeta je bila isti reeer silo razlmrjena \ sak najtnanjsi >n«r»i jo je vzmmirjal kaijti «?traze co hi 1c pomnozenc ker je narod sunril, da tnisli kralj pobep niti v inozenitstvo, da bi tajn nabral niocno vojsfco, skatero bi strahoval nep»jkorne PariiatK\ obewem pa zoijkt poiiovil absolutist icno vlado Rraljevtska obitelj si jc tudi posiknlx;la }x>trebnc (jx>tiie lisle za beg ( iospa pl ToUirael je ianela potovati kot haronica Korff, deca kralja jc bila vpisana kot nje deca, kraljica kot vtcgojueljica otjok jxxl imenoni niadainia Rochet, krai- kot slutfai iti prce-zimja Elizabeta ])a kot «prijateljxa l>arot>ice Korff ( >1> dokcetiii nri je cakal Aiksel pi Kerscn, preoblecen za kocijaza kraljevsico obitelj Naij)rej so setlli v voz deca in go- >pa Tmirzel za njimi pa kralj, kna< Ijica in princezinja Elwzaibeta Dvakrat je j^isel mimo general Lafayette, ki je navadiio cestoknat osej)m» nadzoroval srtraze, ko je voz cakal krabievsko dvojico All ii ic slal>ega skvtec se ni mmogo brigal za \oz kakersnih je bilo vidett vsa»ko 110c pretl kraljevsko palaco K»xnaj so sedeli vsi v vozni, je vdaril Akseli }> konjih in voz jc v diru zdrknil ipreko bulcvarda do Chidii inostu, ker je cafkal velik voz Waljevslko obitelj ]x>tni 1V> cikxirnn hitri voznji so dosli v Hradv Ircprcgli so ikon je OdttxT je >la vozuja preko Cha-dovsa <Io Pont S-nnnievesle kier bi imel cakati Chrise-uv s krdelom Infizar jev, kit ere je odjxsla general Bouille, za sprenistvo krakjevski obitelj i na tron Clwiseivl je hil ob dogovorjeni nr na niesfiw Cakal je tri do st irl lire, da bi pa nc obindil sauna, jc vojvoda Clwse-ul zoqx^t odjezdil lwizarji s v stneri proti Clenmontu Iro ka>neje se ie pripeljala kra- - le\ ksi obitelj v Pont Sumtrievesle Se Ie v Meiichotiltfii je cafkak) kakli 31) dragoncev kraljevsko dvo jico pml ixmveljstvom j>1 Awdoinsa Andoins <c je naglo priblizaj vo zn»:i Nepnil kralju, da so ipripravc ftlahe jx>tein se pa zocxit odstranil naglo tlu bi pri vascanih ne obuthl s:ana Ko >c je voz z kraljcvsko dvojico pripeljal Menelvyulld, jc bil nawroc tiuli Dro-net sin postarja Ko jc primerjal otoraiz dozdievnega slugc 5 ixxlol» krajja tia denarju, jc prisel do zakljucfka, da iina sanncga kralja pred seboj Svoje odkritje jc takoj razodc- nckemu claim mcscansikega sveta, ki mu jc zawkazal\ da na»j slodi kraljevskermi votni K<» se jc voz odpeljal, n«i jc liotcl Andbis slediti z dfnagonci Ali ternai sc je vjprla narodna straza ki jc zvcdcla, da jc krali v vozn Po kratketn bojju so bil: dragonci prcmngatii Ko je kraljevski voz dos^>el v Ya» ramies, gw jc ze pricakoval Drotict, ki jc i>o bliznjih pot:h odjezdil- tjc da zabrani l>eg kralja Kdo stc kam hoeete? jc zalori cal Drone v s{reni^l1v»ui Saucc-a, zat-pana, ko jc kocija prcko mo«tu prklrdralw v mestecc Jaz sem baronica Korff je ocu loona deiala Marija Antonijcta in potujem ^ svojo druzino v Frankobrod Pokazite pose je rekel Dronct l\ts l»ili v redtr AH I)ronet sc < tcm ni dal varati Odlo^no je jx> vabil dozdevno baron ico Korff, naj prenoci v Varennesu ker 590 pota

7 slaba in je mevaroo potovati j>o noci Kralja je ta gx>ziv sila pobil, rail ali nera<l sc je moral teimi povaibihi <xh7?ati i it sled it i zupami- v njegovo hiso Ali nied1 tem so zvonovi in bobni klicali prebivaloe iz span j a Kaikoi blsk se je raznesda movica <jx> mestu, da so kratja zajeli na begu in nxscani so od vseh strani ^j;r!i pred zutpauiovo hiso Secfaj je ustqpil anjpan v sobo, v kateri je bila kraljeva obitelj, in rvkel : BIZAXTIZEM LAiKOM NOST IN L0KAV09T (Konec) 2alosten in potrt jc kolovratil Spieklorf doanav Na [>ot u pa jc,pa kricanjc iprebudilo iz zatmisljenosti, ki je prihajao iz znane gostilne, kanrur so zalvajali vecinoma dragowci njegovvga polka Ustopil je, da hi zaibranil pretep In res je nastaka titliota pri nj egovein ustopu, ali takojt se je preril do njega tfudi gostil-nicar, ki mui je pomolil >tar, cm klmbnuk pofcl iios, rekoc : Gospod visji zdravnilk! Vasi dragonci to tvapraivili dobro ceho, sedaj me pa hocejo placati s ten> starim klobukcxm, ces, da ga je nosrl cesar Jaz hoceni denar, ne \n klobuk Take reci Jcu^ujejo starinarji Spielfekl si je dal jx> dragoncih rajzcyblo7it i, kaiko je cesar ski 4clobivk p<»tal trjih lastnina Dragcmei so ix>vec»ali, da so a dobili ad dolgegn Ferkliiamla, kateremti ga je zopet daroval stavben jk,weissen<berg Zdravmk je nekoliko p «mislil placal cello, vizel klobuk in odsel domov i Mej tem casom se jc pa cesar vdelezit z novim flclobpfcum ;ia glavi cutvoritvene slavmosti kopalisc Vrnil se je jako slabe voljc na ker dvor,,ga je novi klobuk rraalce tiscal Vrnivsi»se na dvor je dejal Weissenbergn : Res, ni Jepo, aiko se darila zahtevajo nazaj Vrnite mi stari klobuk pa vzeinite ta prstan, ki je vreden 100 cekinov Stavbenfku: je pri tefli besedah fwicclo slabo prilrajati Barva na obrazu je postala stnrtnobleda, oci so se nviv pa rzbiiliie, plan i 1 je iz so be in zastokal : Primsem a prinesem ga Kaicor tela- hi nm bil vrag za petaimi, jc liitcli k dolgcmu Ferd mian il u, odtam h (Irafjonccm, {x>tem k z il ra v<n ikii S pi-el feldu Yes zasopel, ne da bi jx>tri<al, jc planil v sol) adravnika in pricel : (losfixxl) visji zdravnik! Ne tx> ulite lundi, ker sem bil (lanes v tro ta<ko suraviz Yami V ju- veliki za dregi sem, poana^ajte mi! Rad, ce le morem, je malomarno od-govoril zdravnitk Prodajte mi ktobnik, je sedaj poguniirio odgovoril Narod staivbenik, katerega ste daises jut pred hiso trdi, da prenocnjem tkralja Mostni svet no kupili od se vprav dra^oiicev seela j posvetnje, ali se naj beg kralju A kaj _se! Ivdo lx> prcxlajal klobn»k je zo]>et maloniarno nadalje- zmbrani Ljufdevit je fpobtedlel, vedel je, da val ztlravnik ki je cesarsk i dar je seila j vse izguibdjeno Jaz ga \ iiflii dam j em, seve, ako Ivraltj je tajil, ali osalbno kraljico je obnasanje zupana tako razje Ne ne tako se pa ne bodeva dovm Yaso hterko za zeno zmo, da je zakricailta : airavnala Jaz sem \ am ze dues Ako mislite, da imate opraivki z s j lit r j kralj cim, ix>tem skazilte tndi kraljui cast, kakersna mar povedaj je osabno dajal savlxmirk, da svoje ircere ne lx>m S gre dajal beraen za zeno, ki Jx> vniela tern je kraljica izdala sebe in 100 tisoc goklmariev dote krajja Kakor \ as je volja je liladncvkrovno odgovori! zdravnitk in Tekom dne ista prijez»dnla v Yarennes Ranuxnif in Bayon odpo mil obrtiil hrbet slanca zborniee da se mora kralj Stavt)enik je jeze pence odsel, kot jetnlk franco^kega namla ta me<i jxftjo se pa zaklrnjal <la ta o- koj vrniti v FViriz sabni berac, ne bo dob 1 njegove KrailjevSka obitelj je morala zopet v voz ki je sex la za zeno Ali lx>!j ko se licerke j (xtrdlra1 proti blizal je dvoru tem boi nm Parian nx?sto Fnaiikohnxhi je vtripalo sree Kralj je bill ietoiik IVemisljeval je, kako bi cesfarja naifarl>al da bi jja ne zadela njegova jeza 2e jc bil v dvorn ali do katkejja detinitivnega <zakljncka le se ni priel Slednjrc je pa ventdar sfclenil ko -se je ze priblizat sobnim vratom da je najbolj^e ako jx>ve co sarin resnico in ^a j>ro>i iia kolenih Alpi»sca>nja Milost, milost, je jecal starbenrk ko je vstopil v cesarsfko solxi n paidel na kolena Kaj pa i«e veiwlar je <lejal cesar \lstanite! \e dvigiiem se je jccljal stavbetiik dokler mi Vase velicanstvo nc odpusti Sai Yam odpitscam toda vstanite, je odgovoril ccsar Seclaj je dobil stavbenik pogum in j)oveklal je thistorijo o cesarskem klribukn, s pristavkom da je isedaj lastnik klafaifka1 visji adravnik n< >ee nikakor SpicKed, ki ^ra pa njemm ii^rxxcit i Sedaj je cesar ifol pozvati Spielfelda, da zve vzrok, zakaj stavbeniku noce izrociti kl^buka, Zdravnik je kimalu prisel in ce sar tfa je vprasal, zakaj stavbentku ni izr eil njegovega kloibuka Spielifeld je,jk>veda> cesa-rju o njegoivi ljubezni do lioere stavbcnika in kako ga je stavlbenitk naz Ixracenn, iko je zasmvbil njegmo hcer Naza>dr>je je pa pridjal da cesarjm ra<l izroci latfnorocno klobuk, nikakor pa ne stavbenikn- Alia, je sprvg<vx>i il cesar Se daj raztwiient Yas, SpielfeM radi inn igih zaslu^ na raznih t>ojiscili itnennjjein svojim osebnim zdravnikom Zaeno pa prosinv Vas, g Weikenberg, da daste svojo htcerko tik>jeirii> osef>ncmu zxlravnikii za zeno Scdaj je stavibenik, da si ncrad, privolil, da adravnik ozeni n<jegovo hcerko, kajti takeiiin snnbcu se ni 11,pal npreti Cesar se je pa obrnil proti Spielfekhi in vlprasal: Ali dobim sctdaj klobutk? Prav zdaj nc se je ntakratko odrezal zdravnik KlobuQcu se imam zahvaliti za vso sreco Dobro, je rekel ccsar \\ Gospod eissenlxr^ nc zabite, da hocem lastnorocno jxxlpisati poroctio pogxedlxj lvidobili» ste vsi, samo jaz izgivbim svoj klubuik S term je 1>ila auwiijenca koiicana Udarec za skopuskega stavbenika je bil hud, ker je nk>ral venilar dati svojo licer beraoii za zero, cesar se je pa veselil, da je kaznoval finini pdtom stavibenika, ker je storil vedik Rich, da se je upal njegov dar kot tnalovreden zopet darovati komu clrogernu 1Z STRAXKE Pb zakljiicjm zadivje seje slov soc ikhtiba v ChiMagw z due 25 nuvrea u Q se vrsi v Chica$»u meseca aiieya jirren ljawlsfki sliock I )nev ui rod siuxlau je diolocen : Ivdo so socijalisjti in, kaj hocejo? Irostor in cas alwlttfafvanja sho da se mazjiani jxxzneje v letaikih Porocailo -se v sluvensiktnn in tarvat:4ceim jezi»ku Posetwia pov&bi h\ se cnkede na vsa slow in hrvtat<ika <lnuistva v I hicagti \ EST I IZ STKANK E Y DO- MOVINI Kaikor nam je ralzv<dno iz Na >ih zj^ykov in Rdecega pra<jx>rja gltasila jutgosl soc -dam stra-nkc v (tarnoniiii, je rmela i-sta ktos s>u>j V ssranikarsdxi /1x»r, in sicer v T rsti 1 Xk-^:itov se je zj^iasilo 59 /Jxrr je jx>svctil svojo pazornost praflcticneimi delu Sklenil ie iiied austanoviti v Ljuibljani tir4karsk«> zadnijjo z (nauvkiioni izdajaiti in zalagtafti casqpisje in <fnigc stra«iiklarsike fpub! ikacije Tiwli se je ^klenilo ustanovuti politicro tajnistvo, ktir je za razvoj socialne demok raciic vcmikega poiikna ( ilavlio gtiasilo stranlke Rdeci 4>na) )or kot dnevni/k 1> iz»liajal za ca^ai volitev Iri prihodnj Ji drzavnih voiitvah nastopi strati \- 12 slow \x>lrlnih okrajih in je itpaii da v nekaterih <»kraii1i mdi iprodre Mod imoni njenh fkandidatov mmenjajo Ziatpi- 4ki zlas<i dva : litinn Kristaua in v slmenski litera- li iin C&ukcrrja, turi v<lflna nnv/a Njnttm (kamdidatttri zagfotavljivta socijavsticni ideji na- Slovenskem Ie]) Ixxlocnost Xa»l>ru sc je otbravnavalio tirdi o j«4«> delikatni temi : Soqiijaltia demokracija in jugoslovanistvol O tei toeki praviio Zapiski da se tk> ijxxzneje enktfat tnwli o^flasili k debati 1 7 m>ravnisitva Rdcccga />^(^ Porja\ pfl«si!o j ivgosl soc dern straiyke ntt Slovenslkeim sc nam pise : Cerojeno nmlnistvo! Cenjeiii sodrn^fi! TV>s:mo Yas za fxrijaznost, da l»i v Troletnircn ofojavihi kak prinriron poziv na a»n riske sloven ske socijaliste ik pofl>iranji> -pris]>evfkov za vojilroi sldad iirgosl soc idem Od finandjelnih siredstev je «amrec odvisno, ali proderemo v posaaneznih dkrajiti ali ne Deiiar naj abira Prodctarcc in naj giai sfloupno \T,X3sl)je na Fran Bafltl, Laiibach, Karlstiidter-Strasse 2, lvnaai, Ocstereioh Y imentiu delavske soc dem sohidarnosti pricafkaijemo, da l>stc t<> storii Soe devm jjozdrav! Org»2initzl3lcija j wgosl, soc diemokraei)je v Lijnbljani ( (Pecat) Podipisi :) Bartl Kocmnr Op urcd : l iriginairw iz npravnfstva Rdecega jyra x>ra ni pot re - ba nicesar drlati \ sak zaveden sodaxip naj situaei jo nmsih lx>jevikikov v dowovini ( zjaoti v teini casaij nekoliiko prestiujira in iem -naj >o inaznosti ka-j da Saj tako 1xxlo deiali liberal ct in klerikalo, da hi \ rgli socijaliste 1X> sedaj snw za ta sklad prejela : Po Hxlr J 2lembergerju iz Glen coe (), vposflani Money order za $1270 \ U> svoto so <lali : John Reibolj 50c Nili Suhalic 50c, Joe I k-rnac 50c Jolim kravanja 50c, 1^ Zleniiberger 50c, Fr Stick 50c, Alois I >rel 25c, Matevs I^azari 25 c Juliana IX-rnac 25c, Karel Derik<c joc, I^oTcne liodocar 20c, Stef Sodorav 15c Fttancis(ka Kra vanja 15c Martin Pirc 12c Tarn ( 10c, Jaflc Pirnat 10c, Leop llahuta ioc, Alois Miarrno 10c, Amir Lazarin toe Katarina Maino 5c, Merlin, sect khib v Gletntxx () je <hali i 7 hlagajne $700 SQctvpalj $1270 Jugosl socijaisti v Clui^agu do <ltanes, nahrnno po sodr Ft Podliijxm $1,512 Skupnega sktlada se je -do danes vjwslalo na pristojno nksto $142-2 TISKOYN1 SKRAT \ zadnji stev -se nam je v notici, ki poro a o jx>rrlzni itesnskih socialnih domokratov, vrinila nclju- Ixi jjomota Izostala je Ikar cela vrsta Staivek naj se j^lasi : VodstTo iicmskc socialuo demokraticne straukc jc zakrivih najvcc poraz s ton, da Jc dclulo volilne komprowise z centmmom katolisko stranko I ton oziru bo treba re form trati za<liiji >tevilki so je v sod-r Y Kliucca clanikn wrinila nelj>ii»ba jx>iix >tn ikijer so 1>ere <La so premogamjr v caisit strajka dobili $9 11a teclen, kar naj so razivme, da so za vsih in telnov izprtije prejeli Ic g tolarjex V mubrilki, listu v podporo, kjer so cita, Jolm Jaizihec, Wash, $100, naj se cita prtav : Zobcc ne Jazfbec Listu v podporo: Ignac Malovasic 50c, John Erhns 25c, Joe Anztic 25c, Math Stidiaainor 2ac trriie rivdeci Jazeti $iloo Skn(>aj, $220

8 1» >/ P R A V ( >SD )1H )L> I KN IA Čo v j e č a n s t v a (I/ 3 strani) li vn&oliki svijet uništiti mržnju, divljcuštvo i okrutnost, št<» >u»kršili 5 rcrkazt život i sastaviti sva srca u jcihu srce srce svijeta, srca pravedlnih i x»štcnih u neraatruživu obitelj složnih railervka Na tr ici niki umrlog gtaula, zatvo teuog ml napornog ravla robova, 11a ulicama grada nad kojim vkulaše okrutnost rabiti je sn<t sve viša vjere, u čovjeka, vjera u ik/bjedu >vrh sdx samoga i oj»aćine svjetske A noti mutnim kaosom zloslutnog bitka bez radosti poput sjaju:«i vesele zvijezde jžojmt svjetionika, da rasvijetljuje»utove budućnosti, sijevaše riječ, jednostavna i dntl»je kao srce ljudsko: Druže! Preveo J P S POZOR SLOVENCI IN HRVATJE!!! S lavn em u občinstvu v C h icagu in>>kolic i n a z n a n ja va, d a sv a o d p rla na 62J So THROOP ST novourejeno pekarijo k je r pečeva n a jo k u sn e ja raznovrstna p eciva Za sveže pecivo in solidno pi>strežb o ja m č iv a B ra tje, p od pirajte edino dom ače p odjetje v tej stro k i! Z od ličnim spoštovanjem JU R C U R IĆ & ALEX IVČEC 023 So Throop St, C h ic a g o Jože Sabath advokat In pravni zastopnik v ka zenskih in civilnih zadevah Pišite slovenski! Unity Building 79 Dearborn S t, Chicago, 111 Res Prairie Ave Phone Drexel 7271 Košiček Bratje S A L O O N! Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek Oglasite sen a Centri! SLOVENSKA GOSTILNA p ri FRANK CECHU Slovencem in H rvatom nazn an jam, da sem o d p rl slovensko go stiln o, v k terej točim vedno dobro pivo in dom ače vino Ujec im am vedno dobri in sveži prigrizek F o tu jo ti ro ja k i dobe stan ovanje in hrano Z a obilen obisk se priporočam spoitovan jem F R A N K Č K C H 808 Center Ave, C h ica go, III Jugoslovanska rinarsa! Podpisani naz lanjam Hrvatom in Slovencem v Chicagi in okolici, ra točim najboljša raznovrstna vdna po primirni ceni Pridite, pripeljite znance in ijatelje, da se prepričate, ip Z vsem spoštovanjem Slavoljub Štajdohar, 316 W 18th St Chicago Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo ZD RA V JE Cenjeni gospod Collins M I Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zah valim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in 10 Vam rečem, da tv heg zdraiin ka ga ni kakor ste V i in V a la zdiavila so res najboljša, ki >0 mi p iavfm o nueata Ja /sem si dosli prizadeval pri drozih zdravnikih pa mi niso nič pomagali Toraj, kateri ne venanir naj se do mene obrne in iaz mu bodem natančno pojasnil, da sle Vi re en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba A N TO N M IH E L IČ I! a K t-jtb Si N K C levelan O N a razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanikanii prostora ne moremo priobčili Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam e treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite j>o novo obširno knjigo ZD RAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino Pism a naslavijajt na sledeči naslov DR L C COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 4 0 W E S T : 4 tli S T, N E W V O U K, Y Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja IZ a one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, e isti odprt vsaki dan od io dopoldne do 5 ure popolulne V torek, sredo, četrtek in jx-tek tudi od 7 8 zvečer Ob nedeljih in praznikih od 10 1 popoludne POZOR! SLOVENCI! POZOR! S-A-ILiOOlST ^ z modernim kegljiščem Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke Potniki dobe Čedno prenočišče za nizko ceno Postrežba točna In Izb orn a Vsem Slovencem in drugim S lo vanom se toplo priporoča M artin Potokar 564 So Center Ave, Chicago Dr W C Ohlendorf, IH D zdravnik za notranje bolezni In ranocelnik ZitrvotAW nprpltkvn brezplačno plačati Ir le zdravila 647 la Blue liland Ave Chicago Uradne ure: (hi I tlo 3 popo) o d doli zvečer, liven Cblcage Ilvečl tedniki naj plleloilovenzkl K njiga ZDRAVJE K «t o r a Dr k r a t k E o m C COLLINS <>«1 s l t m i p o n i m M o l> A < > I / n i i i i o g n, : Iz nje bodete razvidili da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji K n jig a obsega preko 160 stran i z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku rta jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan Ona je najza nesli ve jši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico j l / ; te knibre bodete razvideli da je Dr E C C O L L IN S M I edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen tir edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljenozdravje: Velespoštovani Dr E C Collins M I, M Vani lili p o o lepo zah Valjuje lil V a 1 n j u n i, -n Vara v, ->rlo»poiočnjem da»cm zdrav, ne čuliin nobenih bolečin več m ludl lahko delam v,ako delo Vara naznanim častiti gospod da iaz M in po V atih zdravilih zadobil prvotno zdiavje In moč nazaj, kar,e noem trm tal ker jaz»rtn se poprei 4 m ete«zdravil pri dtuzih rdravnt kih; vaaki mi le obljubil, da me ozdravi, a 10 bilo v«a u m u u m u ila 0 mi žepi- praznili S e le ioii-m sem sc na Vas obrnil, ko sein uvi, del, da mi iliuzi ne inoieio pomagali Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne Sedaj se Vam še enkral lepo zahvalim ler ostanem V a l iskreni prijatelj I LO V VSH A Jcmiy L in d Ark SLOVENCEM IN HRVATOM priporočam svojo gostilno, dvorano zn v e s e lic e in d ru št zad eve Točim izborno pivo Magnet, lina namizna importirana in domača vina, izvrstno žganje itd Prt meni so le line, unijske smodke na prodaj! JO Ž E P O L A Č E K 635 BLUE ISLAND AVE C H IC A G O, ILL Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne po najnovejšem kroju Unijsko delo: trpežno in lično V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave oblek -Pridite in oglejte si našo izložbo Z vsem spoštovanjem i l v i, D V O R A K C O Blue Island Ave Chicago