PROGRAM PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA MATEMATIKA

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "PROGRAM PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA MATEMATIKA"

Transkripcija

1 U N I V E R Z A V M A R I B O R U FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Koroška cesta Maribor PROGRAM PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA MATEMATIKA MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM Program je bil sprejet na seji Sveta za visoko šolstvo RS dne K spremembam študijskega programa je bilo dano soglasje na Svetu za visoko šolstvo RS dne in Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 36/06) ter določil Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 75/06) izvaja navedeni študijski program Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Maribor, 2007

2 I. MAGISTRSKI ŠTUDIJ MATEMATIKE 1. Predstavitev študijskega programa 2. Cilji programa 1. Vzgoja znanstvenega podmladka na področju matematike, sposobnega za samostojno znanstveno-raziskovalno delo. 2. Izobraževanje strokovnjakov, ki bodo usposobljeni za izvajanje zahtevnejšega pedagoškega procesa na univerzitetnem nivoju. 3. Vzgoja visoko izobraženih strokovnjakov, sposobnih za interdisciplinarne raziskave in razvoj na različnih področjih sodobne tehnologije, kot je to na primer v telekomunikacijah. 3. Trajanje študija Organizirano izvajanje podiplomskega študija matematike traja 2 leti oz. 4 semestre. V tem času so organizirana predavanja in druge oblike podiplomskega študijskega dela. 4. Povezanost z drugimi programi Podiplomski študij matematike se navezuje na znanja, pridobljena na dodiplomskem študiju enopredmetnega programa matematike. 5. Vključevanje programa v kreditni sistem študija Podiplomski študij matematike je organiziran na način, ki omogoča vključitev v kreditni sistem, ki ustreza kriterijem in standardom Univerze v Mariboru. Za pridobitev naziva magister/ica znanosti s področja matematike je potrebno pridobiti 120 ECTS, in sicer iz temeljnih predmetov (40 ECTS), izbirnih predmetov (30 ECTS), individualnega raziskovalnega dela (45 ECTS) - *od tega 25 ECTS za izdelavo magistrskega dela (del IRD) in seminarja (5 ECTS). Temeljni predmeti (študent izbere dva izmed treh): Algebra 20 ECTS; 75 UR; 60 PR, 15 SE Analiza 20 ECTS; 75 UR; 60 PR, 15 SE Diskretna matematika 20 ECTS; 75 UR; 60 PR, 15 SE Izbirni predmeti: 1. izbirni predmet 10 ECTS; 45 UR; 30 PR, 15 SE 2. izbirni predmet 10 ECTS; 45 UR; 30 PR, 15 SE 3. izbirni predmet 10 ECTS; 45 UR; 30 PR, 15 SE Seminar 5 ECTS; *Individualno raziskovalno delo - IRD 20 ECTS; *Izdelava magistrskega dela (del IRD) 25 ECTS; Skupaj: 120 ECTS 360 UR; 270 PR, 90 SE Kreditne točke (ECTS) iz individualnega raziskovalnega dela lahko pridobi kandidat z lastnim raziskovalnim delom v okviru temeljnih ali izbirnih vsebin z raziskovalnim delom 2

3 v okviru veljavnih raziskovalnih projektov pod mentorstvom nosilcev raziskovalnih projektov ali z delom in pripravo magistrske naloge pod mentorstvom mentorja magistrske naloge. Individualno raziskovalno delo študent predstavi na podiplomskem seminarju. 6. Vključevanje programa v meduniverzitetne in mednarodne oblike sodelovanja Na Oddelku za matematiko ustanovami: in računalništvo aktivno sodelujemo z naslednjimi 1. Oddelek za matematiko, FMF, Univerza v Ljubljani. 2. Econometrisch Instituut, Erasmus Universitait Rotterdam; kontaktna oseba prof. dr. Henry Martyn Mulder. 3. Oddelek za matematiko in uporabno geometrijo, Montanuniversitaet Leoben; kontaktna oseba: prof. dr. Wilfried Imrich. 4. Oddelek za matematiko, Sveučilište u Zagrebu, kontaktna oseba: prof. dr. Ivan Ivanšić. 5. Mathematisches Institut, Universitat Bayreuth; kontaktna oseba prof. dr. Herbert Zeitler. 6. Matis, Moscow State University; kontaktna oseba prof. dr. Anvar Irmatov. 7. School of Education, University of Leeds; kontaktna oseba prof. Leonard Frobisher. 8. Department of Mathematics, National Cheng Kung University, Tainan, Tajvan; kontaktna oseba prof. Konstantin I. Beidar. 9. Departamento de Analisis Matematico, Universidad de Granada, Španija; kontaktna oseba prof. Armando R. Villena. 10. Dipartimento di Matematica, Universita' di Trento; kontaktna oseba prof. dr. Roberto Battiti. 11. Department of Geometry and Algebra, P.J.Safarik University, Faculty of Science; kontaktna oseba dr. Katarina Cechlarova, CSc. Med študijem bodo kandidati sodelovali v raziskovalnih nalogah, ki jih izvajamo skupaj z omenjenimi institucijami. 7. Način samoevalviranja programa Skladno s Statutom Univerze v Mariboru in po sklepu Senata je bila imenovana komisija za zagotavljanje kvalitete in samoevalvacijo. Komisija izvaja institucionalno in programsko evalvacijo študijskih programov. Oddelek za matematiko bo zagotavljal uspešnost študija, ustreznost vsebin, prehodnost in objave znanstvenih dosežkov študentov in učiteljev, ki sodelujejo v programu. Upoštevana bodo merila in kriteriji za ugotavljanje kvalitete študijskega programa, ki jih je sprejel Svet za visoko šolstvo RS. Program bo evalviran tudi na osnovi izkušenj domačih in tujih akademskih ustanov. 8. Kadrovske zahteve za izvedbo programa Izvajalci programa so habilitirani učitelji, ki izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o visokem šolstvu in registrirani raziskovalci. Pri izvajanju programa bodo sodelovali tudi univerzitetni učitelji in raziskovalci s tujih univerz. 3

4 9. Materialni pogoji za izvedbo programa Fakulteta bo zagotavljala potrebne prostore in osnovna sredstva za raziskovalno delo, računalniško in programsko opremo, laboratorije ter knjižnico z informacijskim servisom. 10. Viri financiranja Podiplomski študij matematike se financira s prispevki kandidatov ali organizacij, ki jim študij omogočajo ter iz drugih sistemskih virov. Skladno s 320. členom Statuta Univerze Maribor določa višino šolnine Upravni odbor Univerze. Izvajanje študija sofinancira tudi ministrstvo. 11. Predviden vpis Predviden je vpis 15-ih študentov na leto. 12. Možnost zaposlitve Program je namenjen asistentom na visokošolskih ustanovah in raziskovalcem na znanstvenih inštitutih in razvojnih oddelkih tehnoloških podjetij. Kandidat se usposobi za samostojno raziskovalno delo na zahtevnih nacionalnih in mednarodnih projektih. 13. Lik diplomanta Kandidat, ki opravi podiplomski študijski program za pridobitev magisterija iz matematike, poglobljeno obvlada metode znanstveno - raziskovalnega dela na področju matematike. 14. Podatki o predmetniku Predmetnik po semestrih s kreditnimi točkami (ECTS): 1. semester ECTS Ure 1. temeljni 20 60PR,15SE predmet 1. izbirni 10 30PR,15SE predmet Skupaj 30 90PR,30SE 2. semester ECTS Ure 2. izbirni 10 30PR,15SE predmet IRD 20 Skupaj 30 90PR,30SE 3. semester ECTS Ure 4

5 2. temeljni 20 60PR,15SE predmet 3. izbirni 10 30PR,15SE predmet Seminar 5 45SE Skupaj 35 30PR,60SE 4. semester ECTS IRD 25 Skupaj 25 Temeljni predmeti (študent izbere dva izmed treh): Algebra 20 ECTS; 75 UR; 60 PR, 15 SE Analiza 20 ECTS; 75 UR; 60 PR, 15 SE Diskretna matematika 20 ECTS; 75 UR; 60 PR, 15 SE Izbirni predmeti: 1. izbirni predmet 10 ECTS; 45 UR; 30 PR, 15 SE 2. izbirni predmet 10 ECTS; 45 UR; 30 PR, 15 SE 3. izbirni predmet 10 ECTS; 45 UR; 30 PR, 15 SE Seminar 5 ECTS Individualno raziskovalno delo - IRD 20 ECTS Izdelava magistrskega dela (del IRD) 25 ECTS Namesto izbirnega predmeta v 1. semestru lahko študent izbere tudi drugi temeljni predmet, če se le-ta izvaja. Skupaj: 120 ECTS 360 UR; 270 PR, 90 SE OPOMBA: IRD v 4. semestru je v primeru magistrskega študija namenjen izdelavi magistrskega dela. Študent ima možnost najmanj 10% predavanj in seminarjev opraviti v drugih študijskih programih na istem oziroma drugih visokošolskih zavodih. Temeljna predmeta sta dva izmed predmetov Algebra, Analiza, Diskretna matematika. Številu ur predavanj (PR), seminarjev (SE) in število kreditnih točk (ECTS): Predmet PR SE ECTS Nosilec Algebra dr. Matej Brešar dr. Borut Zalar Analiza dr. Joso Vukman, dr. Miran Černe Diskretna matematika dr. Sandi Klavžar, dr. Wilfried Imrich Izbirni predmeti: številu ur predavanj (PR), seminarjev (SE) in število kreditnih točk (ECTS): Predmet PR SE ECTS Nosilec Funkcionalna analiza dr. Matej Brešar, dr. Tatjana Petek, 5

6 dr. Borut Zalar Teorija kolobarjev dr. Matej Brešar Topologija dr. Uroš Milutinović Geometrija dr. Dušan Pagon Kombinatorika dr. Sandi Klavžar, dr. Wilfried Imrich Teorija grafov dr. Sandi Klavžar, dr. Wilfried Imrich, dr. Boštjan Brešar dr. Aleksander Vesel Kompleksna analiza dr. Miran Černe Parcialne diferencialne dr. Miklavž Mastinšek enačbe Verjetnostni račun in dr. Gorazd Lešnjak statistika Linearna algebra dr. Peter Šemrl Teorija grup dr. Dušan Pagon, dr. Dragan Marušič Teorija algoritmov dr. Aleksander Vesel Teorija operatorjev dr. Bojan Hvala Študent med študijem opravi izpite iz treh izbirnih predmetov. Obstaja tudi možnost izbire predmeta, ki ni vpisan v predmetnik. V tem primeru mora predlagani predmet (skupaj s številom ECTS) potrditi Oddelek za matematiko in računalništvo in Senat FNM UM. Individualno raziskovalno delo (IRD): Kandidat zaključi program z zagovorom magistrskega dela. V pomoč pri izvedbi dela je v rednem programu rezerviranih 45 ECTS za individualno raziskovalno delo. Individualno raziskovalno delo se vrednoti preko javne predstavitve v seminarju. Seminar: Seminar v tretjem semestru je namenjen predstavitvi dela v zvezi s pripravo magistrskega dela in se zato lahko izjemoma delno izvaja tudi v četrtem semestru. Namenjenih mu je 5 ECTS. 15. Horizontalna in vertikalna povezanost predmetov Predmeti so horizontalno in vertikalno povezani. Obvezen predmet, analiza ali algebra, predstavlja temelj raziskovalne matematike in nadgradnjo dodiplomskega znanja, izbirni predmeti pa omogočajo pregled čez različna aktualna matematična področja. Izbirni predmeti predstavljajo nadgradnjo temeljnim predmetom in omogočajo poglabljanje znanja na izbranem področju. OKVIRNI UČNI NAČRTI PREDMETOV I. TEMELJNI PREDMETI Obseg ur: ANALIZA 75; 60 PR, 15 SE 6

7 Število ECTS: Analiza predstavlja izjemno široko matematično področje, njeni koncepti in metode pa so prisotni na vseh ostalih področjih matematike. Z osnovami klasične analize se študenti srečajo že pri dodiplomskem študiju, cilj tega predmeta pa je poglobljena seznanitev študentov s pojmi in metodami moderne analize. Le ta predstavlja nujen predpogoj za znanstveno-raziskovalno delo v matematiki. Analiza na gladkih mnogoterostih. Gladka mnogoterost. Karte in atlasi. Gladke funkcije in gladke preslikave med mnogoterostmi. Odvod gladke preslikave. Podmnogoterosti. Imerzije in submerzije. Tangentni prostor in tangentni sveženj. Vektorska polja. Tok vektorskega polja. Kotangetni prostor in kotangetni sveženj. Diferencialne forme. Vnanji produkt na diferencialnih formah. Integarcija diferencialnih form. Stokesov izrek. Riemannove mnogoterosti. Riemannova metrika na mnogoterosti. Gradient in divergenca. Osnove teorije funkcij več kompleksnih spremenljivk. Cauchy-Riemannove enačbe. Cauchyeva formula za polidisk. Potenčne vrste. Holomorfne funkcije in holomorfne preslikave. Ničle holomorfnih funkcij. Analitične množice. Psevdokonveksnost in območja holomorfnosti. Razširitev holomorfnih funkcij. Strogo psevdokonveksna območja. Levijev problem. Holomorfna konveksnost. Harmonične, subharmonične in plurisubharmonične funkcije. Karakterizacija psevdokonveksnosti. 1. H.Alexander, J.Wermer: Several complex variables and Banach algebras, Springer-Verlag, M.S.Baouendi, P.Ebenfelt, L.P.Rothschild: Real submanifolds in complex space and their mappings, Princeton University Press, A.Boggess: CR manifolds and the tangential Cauchy-Riemann complex, CRC Press, W.M. Boothby: An introduction to differentiable manifolds and Riemannian geometry, Academic Press, M.P. do Carmo: Differential forms and applications, Springer-Verlag, M.P. do Carmo: Riemannian geometry, Birkäuser, E.M.Čirka: Complex analytic sets, Nauka, 1985 (v ruščini), Kluwer Academic Publishers Group, 1989 (v angleščini) 8. V. Guillemin, A. Pollack: Differential topology, Prentice-Hall, L.Hörmander: Introduction to complex analysis in several variables, North Holland, S.G.Krantz: Function theory of several complex variables, John Wiley, S. Lang: Differential and Riemannian manifolds, Springer-Verlag, M.R.Range: Holomorphic functions and integral representations in several complex variables, Springer-Verlag, W. Rudin: Real and Complex Analysis, McGraw-Hill, D. J. Struik: Lectures on Classical Differential Geometry, Addison-Wesley, 1950 OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminar, domače naloge, izpit. 7

8 ALGEBRA Obseg ur: 75; 60 PR, 15 SE Število ECTS: Algebri, kot osnovnemu matematičnemu področju, je namenjen poseben status --- je eden od treh temeljnih predmetov. Namen tega je, da se vsi študenti seznanijo z osnovnimi algebrskimi koncepti in strukturami, seznanijo s sodobnimi trendi razvoja algebre in si s tem ustvarijo aparat potreben za delo pri vseh ostalih predmetih in za samostojno znanstveno--raziskovalno delo. Kategorije. Teorija grup. Moduli. Vektorski prostori. Linearna algebra. Komutativna algebra.. Nekomutativna algebra. Polja in Galoisova teorija. 1. P.M. Cohn: Algebra I-II, John Wiley, T. W. Hungerford: Algebra, Springer--Verlag, I. M. Isaacs. Algebra: A graduate course, Brooks/Cole Publ. Company, N. Jacobson: Lectures on abstract algebra I -- III, Springer--Verlag, S. Lang: Algebra, Addison--Wesley, Vidav: Algebra, Mladinska knjiga, OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminar, domače naloge, izpit. DISKRETNA MATEMATIKA Obseg ur: 75; 60 PR, 15 SE Število ECTS: Diskretna matematika je temelj moderne uporabne matematike, ki sega na področja kot so klasična kombinatorika, algebraična kombinatorika (na primer kriptografija), diskretna geometrija, teoretično računalništvo (teorija algoritmov, računski modeli, ), verjetnost in statistika, operacijske raziskave, Osnova za predmet je dodiplomski predmet Kombinatorika, kjer študenti spoznajo osnove kombinatorike in teorije grafov. Cilj predmeta je, da se študenti seznanijo z metodami in koncepti diskretne matematike, spoznajo sodobe trende uporabne matematike in si tako ustvarijo orodja potrebna za delo pri ostalih specializiranih predmetih diskretne matematike. - Dodatna poglavja iz kombinatorike in teorije grafov - Delno urejene množice (Dilworthov izrek, Spernerjev izrek, Erdos-Ko-Rado izrek) - Diskretna verjetnost (končni verjetnosti prostori, verjetnostni dokazi, različne aplikacije) 8

9 - Osnove kriptografije (kodiranje, Rabinova metoda, RSA algoritem) - Končni obsegi in njihove uporabe (konstrukcije končnih obsegov, končne geometrije, končne projektivne ravnine) - Matroidi 1. N.L. Biggs, Discrete Mathematics, Oxford University Press, B. Bollobás: Modern Graph Theory, Springer--Verlag, W.J. Cook, W.H. Cunningham, W.R. Pulleyblank, A. Schrijver, Combinatorial Optimization, Wiley, R. Diestel: Graph Theory. Second Edition, Springer--Verlag, J. H. van Lint, R. M. Wilson: A Course in Combinatorics, Cambridge University Press, L. Lovász: Combinatorial Problems and Exercises, North Holland, J. Matoušek, J. Nešetril, Invitation to Discrete Mathematics, Oxford University Press, E.R. Scheinerman, Mathematics, A Discrete Introduction, Brooks/Cole Publ. Company, 2000 OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminar, domače naloge, izpit. II. IZBIRNI PREDMETI FUNKCIONALNA ANALIZA Funkcionalna analiza je pomembno in obsežno področje sodobne matematike. Ideja, da se funkcijski prostori obravnavajo na podoben način kot prostor R n je omogočila ustvarjanje struktur s presenetljivo bogatimi lastnostmi. Uporaba le--teh na zelo različnih področjih samo povečuje pomen področja. Linearni topološki prostori. Lokalno konveksni prostori. Distribucije. Normirani prostori. Banachovi prostori. Hilbertovi prostori. Linearni operatorji in linearni funkcionali. Banachove algebre. Operatorske algebre. 1. B. Aupetit, A Primer on Spectral Theory, Springer-Verlag, F.F. Bonsall, J. Duncan, Complete Normed Algebras, Springer-Verlag, A. Brown, A. Page, Elements of Functional Analysis, Van Nostrand, J. B. Conway, A Course in Functional Analysis, Springer--Verlag, R.V. Kadison, J.R. Ringrose, Fundamentals of the Theory of Operator Algebras, Academic Press, vol. 1 (1983), vol. 2 (1986) 6. S. Kurepa, Funkcionalna analiza, Školska knjiga,

10 7. W. Rudin, Functional Analysis, McGraw--Hill, I. Vidav, Uvod v teorijo C*-algeber, DMFA, I. Vidav, Banachove algebre, DMFA, 1982 TEORIJA KOLOBARJEV Osnovni namen je seznaniti študente s sodobnimi trendi razvoja teorije kolobarjev in jih s tem pripraviti na samostojno raziskovalno delo na tem področju. V uvodnem delu se obdelajo nekatera klasična področja. Radikali. Enostavni, primitivni in polenostavni kolobarji; prakolobarji in polprakolobarji. Artinski, noetherski in Goldiejevi kolobarji. Kolobarji kvocientov. Polinomske identitete. Posplošene identitete. Neasociativni kolobarji (jordanski kolobarji, Liejevi kolobarji itd.). 1. K.I. Beidar, W.S. Martindale, A.V. Mikhalev, Rings with generalized identities, Dekker, I. N. Herstein: Noncommutative Rings, MAA, I. N. Herstein: Rings with Involutin, University of Chicago Press, N. Jacobson: Structure of rings, AMS, T. W. Hungerford: Algebra, Springer--Verlag, T. Y. Lam: A First Course in Noncommutative Rings, Springer--Verlag, T. Y. Lam: Lectures on modules and rings, Springer--Verlag, I. Vidav: Algebra, DMFA, K.A. Zhevlakov, A.M. Slinko, I.P. Shestakov, A.I. Shirshov, Rings that are nearly associative, Academic Press, Obseg ur: TOPOLOGIJA 45; 30 PR, 15 SE Topološke strukture predstavljajo drugo osnovno komponento vseh matematičnih objektov (prva je algebrska). Topologija kot znanost povezuje in posplošuje analizo in geometrijo, z uporabo algebrskih metod pa ustvari pogoje za bogato interakcijo med vsemi temi področji. 10

11 Različni pristopi k topološkim prostorom in zveznim funkcijam. Moore--Smithova konvergenca. Filtri. Kategorija topoloških prostorov. Kardinalne invariante. Različne topološke lastnosti. Direktne vsote in produkti, faktorski prostori, zlepki, direktne in inverzne limite. Topologije na funkcijskih prostorih. Metrizabilnost. Teorija dimenzij. Simplicialni kompleksi in njihove realizacije. Simplicialne preslikave in simplicialne aproksimacije. Teorija homotopij. Fundamentalni grupoid in fundamentalna grupa. Višje grupe homotopije. Simplicialna homologija. Singularna homologija. Krovni prostori. Topološke mnogoterosti. Topološke in Liejeve grupe. 1. S. Mardešić: Matematička analiza u n--dimenzionalnom realnom prostoru, prvi dio, Školska knjiga, S. T. Hu: Osnovi opšte topologije, Savremena administracija, N. Prijatelj: Matematične strukture III, DZS, J. Dugunji: Topology, Allyn and Bacon Inc., J. R. Munkres: Topology. A First Course, Prentice--Hall, W. S. Massey: Algebraic Topology. An Introduction, Harcourt, C. P. Rourke, B. J. Sanderson: Introduction to the Piecewise Linear Topology, Springer, E. H. Spanier: Algebraic Topology, McGraw--Hill, J. Nagata: Modern Dimension Theory, Heldermann Verlag, 1983 GEOMETRIJA Geometrija, ena najstarejših matematičnih ved, je po dveh tisočletjih doživela v prejšnjem stoletju preporod in celo vrsto posplošitev: odkritje neevklidskih geometrij, povezava s teorijo invariant grup transformacij, razvoj končnih geometrij. Rezultat tega razvoja sta bila odstop od nazornosti proučevanih objektov in tesna integracija z drugimi matematičnimi vedami: algebro, analizo, topologijo. Kljub temu geometrija ostaja bogat vir matematičnih idej, specifičen pristop, lasten geometrijskim raziskavam, pa pogosto omogoča različne interpretacije, ki prispevajo k dostopnosti rezultatov, doseženih na drugih področjih. Neevklidske geometrije: hiperbolična geometri\-ja Lobačevskega in Riemannova eliptična geometrija. Geometrija krivulj in ploskev, prva in druga kvadratična forma. Projektivni prostori in njihove transformacije. Cayley -- Kleinove metrike. Končne geometrije, Steinerjevi sistemi. 11

12 1. J. Lelong--Ferrand: Les fondaments de la géométrie, Presses Universitaires de France, A. I. Fetisov: O euklidskoj i neeuklidskim geometrijama, Školska knjiga, M. Berger: Geometry I, II, Springer--Verlag, R. C. Lyndon: Groups and Geometry, Cambridge University Press, A. Beutelspacher, U. Rosenbaum: Projektive Geometrie: von den Grundlagen bis zur Anwendung, Vieweg, L. M. Batten: Combinatorics of Finite Geometries, Cambridge University Press, 1986 KOMBINATORIKA Kombinatorika vsebuje področja kot so teorija grafov, teorija načrtov in končne geometrije tako, da je v sodobnem svetu postala pomembna uporabna veda. Njene povezave s teorijo števil in algebro jo napravijo še bolj uporabno (kriptografija), njene metode pa so prisotne na prav vseh področjih matematike. Ramseyeva teorija. Turánov izrek. Sistemi različnih predstavnikov. De Bruijnova zaporedja. Möbiusova inverzija. Permanente. Van der Waerdenova domneva. Stirlingova števila. Rekurzije in rodovne funkcije. Particije. (0,1)--matrike. Latinski kvadrati. Hadamardove matrike. Reed--Mullerjeve kode. Načrti. Algebrska teorija grafov. Vložitve grafov. Pólyova teorija. 1. P.J. Cameron: Combinatorics; Topics, Techniques, Algorithms, Cambridge University Press, 1996 J. H. van Lint, R. M. Wilson: A Course in Combinatorics, Cambridge University Press, 1992 L. Lovász: Combinatorial Problems and Exercises, North Holland, 1979 D. Veljan: Kombinatorika s teorijom grafova, Školska knjiga Zagreb, TEORIJA GRAFOV 12

13 Teorija grafov predstavlja eno izmed najuporabnejših področij matematike, saj gre za model, ki svoje uporabe najde na večini naravoslovnih področij, razen tega pa tudi na področjih kot so arhitektura, socialogija, zgodovina, Osnove teorije grafov študenti že poznajo iz dodiplomskega študija. Cilj tega predmeta pa je seznaniti študente s sodobnimi trendi razvoja teorije grafov in s čim širšo paleto možnih aplikacij in jih s tem pripraviti na samostojno raziskovalno delo na tem področju ter tudi za interdisciplinarno delo. Grafi. Barvanje grafov. Brooksov in Vizingov izrek. Hamiltonovi grafi. Ravninski grafi. Popolni grafi. Prirejanja v grafih. Izometričnost in konveksnost. Hiperkocke. Produkti grafov. Kemijska teorija grafov. Grupe in grafi. 1. B. Bollobás: Modern Graph Theory, Springer--Verlag, B. Bollobás: Extremal Graph Theory, Academic Press, R. Diestel: Graph Theory. Second Edition, Springer--Verlag, S. Klavžar, W. Imrich, Product Graphs: Structure and Recognition, Wiley, New York, J. H. van Lint, R. M. Wilson: A Course in Combinatorics, Cambridge University Press, 1992 KOMPLEKSNA ANALIZA Kompleksna analiza je klasično področje teoretične matematike, katerega osnove so bile postavljene v sredini 19.stoletja in je še danes izjemno raziskovalno aktivno. Povezuje in uporablja metode in rezultate vrste drugih matematičnih področij od parcialnih diferencialnih enačb do realne analize in diferencialne geometrije ter zahteva široko matematično predznanje. Nekaj osnovnih pojmov iz kompleksne analize srečajo študenti že pri dodiplomskem študiju, cilj predmeta pa je te pojme utrditi, predvsem pa poglobiti in razširiti ter s tem dati študentom dobro osnovo za raziskovalno delo na področju kompleksne analize. Kompleksna integracija in osnovne lastnosti holomorfnih funkcij. Potenčne vrste. Cauchyjev izrek in Cauchyjeva integralska formula. Konformne preslikave. Möbiusove preslikave. Riemannova sfera. Holomorfni avtomorfizmi diska, kompleksne ravnine in Riemannove sfere. Normalne družine. Riemannov upodobitveni izrek. Univaletne funkcije. Picardov izrek.. Aproksimacija z racionalnimi funkcijami. Rungejev izrek. Mittag-Lefflerjev izrek. Nehomogena Cauchy-Riemannova enačba. Schwarzov princip zrcaljenja. Analitično nadaljevanje. Harmonične funkcije. Subharmonične funkcije. Neskončni produkti. Weierstrassov faktorizacijski izrek. Jensenova formula. Blaschkejev pogoj. Blaschkejevi produkti. 13

14 1. L.V. Ahlfors, Complex Analysis, McGraw-Hill Book Company, M. Andersson: Topics in Complex Analysis, Springer--Verlag, C.A. Berenstein, R. Gay: Complex Variables. An Introduction., Springer Verlag, J.B. Conway: Functions of One Complex Variable, Springer Verlag, J.B. Conway: Functions of One Complex Variable II, Springer Verlag, J. Garnett: Bounded Analytic Functions, Academic Press, R. Narasimhan: Complex Analysis in One Variable, Birkhäuser, W. Rudin: Real and Complex Analysis, McGraw-Hill Book Company, 1987 PARCIALNE DIFERENCIALNE ENAČBE Ogromno matematično področje; veliko število problemov iz realnega sveta (naravoslovje in tehnika) pripelje do parcialnih diferencialnih enačb. Zaradi njihove zahtevnosti so se razvile posebne metode reševanja, ki so vplivale tudi na razvoj drugih področij matematike. Poseben aspekt predstavlja njihovo numerično reševanje, kar je posebej pomembno pri njihovi uporabi. Klasifikacija in pregled pomembnejših parcialnih diferencial\-nih enačb. Robni pogoji in robne naloge. Reševanje parcialnih diferencialnih enačb s karakteristikami. Fourierova metoda. Greenove funkcije. Numerično reševanje enačb matematične fizike. Integralske enačbe. Nekatere specialne funkcije. Regularne in singularne posplošene funkcije. 1. K. Yoshida: Functional Analysis, Springer--Verlag, A. V. Balakrishnan: Applied Functional Analysis, Springer--Verlag, A. N. Tihonov, A. A. Samarski: Partial Differential Equations of Mathematical Physics, Holden, 1964 OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminar, izpit VERJETNOSTNI RAČUN IN STATISTIKA 14

15 Področje je nastalo iz obravnave konkretnih praktičnih problemov, vendar je na tej podlagi nastala bogata matematična teorija. Potrebno je obravnavati tako njeno uporabno vrednost (tudi pri valuaciji uspešnosti pouka in podobnih problemih), kot njene abstraktnejše aspekte in povezave z drugimi matematičnimi področji (npr. z analizo). Osnovni pojmi verjetnostnega računa. Slučaj\-ne spremenljivke, matematično pričakovanje in disperzija. Osnovne porazdelitve. Limitni izreki. Zakon velikih števil. Slučajne funkcije, karakteristične funkcije. Teorija mere. Osnove matematične statistike. Izbor. Ocena parametrov in preverjanje hipotez. Učinkovite ocene in zadostne statistike. Metoda najmanjših kvadratov. Uporaba v konkretnih primerih. Markovske verige. Slučajni procesi. 1. R. Jamnik: Verjetnostni račun, DMFA, R. Jamnik: Matematična statistika, DMFA, N. Sarapa: Teorija vjerojatnosti, Školska knjiga, M. Fisz: Probability Theory and Mathematical Statistics, Wiley & Sons, M. Loeve: Probability Theory, Van Nostrand, P. Billingsley: Probability and Measure, Wiley & Sons, W. Rudin: Real and Complex Analysis, McGraw--Hill, 1974 LINEARNA ALGEBRA Linearna algebra se danes razvija kot samostojno matematično področje. Hkrati pa je to področje zelo pomembno zaradi svoje uporabe v teoretični matematiki, uporabni matematiki, pa tudi v naravoslovju, tehniki in družboslovju. Osnove linearne algebre študenti že poznajo iz dodiplomskega študija in temeljnega predmeta Algebra. Cilj tega predmeta pa je seznaniti študente s sodobnimi trendi razvoja linearne algebre in jih s tem pripraviti na samostojno raziskovalno delo na tem področju. Normalni operatorji. Norme matrik. Lokacija spektra. Perturbacije operatorjev in spektralna variacija. Neenačbe za lastne vrednosti in singularne vrednosti. Numerični zaklad. Pozitivno definitni operatorji. Nenegativne matrike. 9. R. Bhatia: Matrix Analysis, Springer--Verlag, J. Grasseli: Linearna algebra, DZS, R.A. Horn, C.R. Johnson: Matrix Analysis, Cambridge University Press, R.A. Horn, C.R. Johnson: Topics in Matrix Analysis, Cambridge University Press, N. Jacobson: Lectures on Abstract Algebra II, Springer--Verlag,

16 14. S. Kurepa: Konačnodimenzionalni vektorski prostori i njihove primjene, Liber, 1986 TEORIJA GRUP Aksiomatika osnovne algebrske strukture z eno samo operacijo, ki se je izoblikovala sredi 19. stoletja, je obrodila dokaj bogato in vsestransko uporabno teorijo. Kategorija grup in njeni morfizmi so pomembni tako zaradi posebnih tipov grup, s katerimi se v matematiki srečujemo na vsakem koraku (simetrične, linearne, proste grupe), kot tudi zato, ker na grupah temeljijo vse zahtevnejše algebrske strukture (vektorski prostor, kolobar, algebra). Eden od pomembnih problemov teorije grup, klasifikacija vseh končnih enostavnih grup, je bil rešen v prejšnjem desetletju. Grupe in njihovi morfizmi. Proste grupe. Generatorji in relacije. Komutant grupe. Grupa avtomorfizmov razcepnega obsega polinoma. Rešljive grupe in rešljivost algebrskih enačb v radikalih. Nilpotentne grupe. Linearne grupe. Opis končnih enostavnih grup. Linearne upodobitve grup in njihovi značaji. Grupna algebra. 1. H. S. M. Coxeter, W. O. Moser: Generators and Relations for Discrete Groups, Springer--Verlag, B. Chandler, W. Magnus: The History of Combinatorial Group Theory: a Case Study in the History of Ideas, Springer--Verlag, D. Gorenstein: Finite Simple Groups: an Introduction to Their Classification, Plenum Press, G. James, M. Liebeck: Representations and Characters of Groups, Cambridge University Press, 1993 TEORIJA ALGORITMOV Razumevanje pojma algoritma in njegova formalizacija. Študenti se seznanijo tudi z osnovami analize kompleksnosti algoritmov in s klasifikacijo problemov. Podrobneje spoznajo razred P in razred NP ter se seznanijo s teorijo NP polnosti. 16

17 Pojem algoritma. Modeli računanja. Rekurzivne funkcije. Churcheva teza. Neodločljivost. Analiza algoritmov. Razreda P in NP. NP polnost problemov. 1. E. M. Reingold, J. Nievergelt, N. Deo: Combinatorial Algorithms, Theory and Practice, Prentice-Hall, M. R. Garey and D. S. Johnson: Computers and Intractability : A Guide to the Theory of NP-Completeness, Freeman, T. H. Cormen, C. E. Leiserson, and R. L. Rivest: Introduction to Algorithms, MIT Press, Cambridge, Udi Mamber: Introduction to Algorithms. A Creative Approach, Addison-Wesley, TEORIJA OPERATORJEV Teorija operatorjev je pomembno matematično področje, ki ima tesne zveze s številnimi drugimi (funkcionalno analizo, klasično analizo, diferencialnimi enačbami,, algebro itd..) Osnovne pojme o linearnih operatorjih študenti spoznajo že na dodiplomskem študiju. Cilj tega predmeta je po eni strani študentom predstaviti nekatera klasična področja in jih po drugi strani seznaniti s sodobnimi trendi razvoja teorije operatorjev. S tem bi pridobili osnovo za samostojno raziskovalno delo na tem področju Spekter operatorja. Numerični zaklad. Norme. Invariantni podprostori. Funkcijski račun. Grupe in polgrupe operatorjev. Kompaktni operatorji. Drugi posebni tipi operatorjev (npr.. Fredholmovi, Rieszovi, Toeplitzovi itd.). Operatorski ideali. Operatorji na Hilbertovih prostorih. Operatorji kot elementi algeber (operatorji v C*- algebrah, von Neumannovih algebrah itd.). 1. F.F. Bonsall, J. Duncan, Numerical ranges of operators on normed spaces and of elements of normed algebras, Cambridge Univ. Press, H R. Dowson:. Spectral theory of linear operators, Academic Press, N. Dunford, J.T. Schwartz: Linear operators, Intersience, Part I (1958), Part II (1963)., Part III (1970). 4. R.V Kadison, J. R. Ringrose, Fundamentals of the theory of operator algebras, Academic Press, Vol. I (1983), Vol. II (1986). 5. G. Murphy, C*-algebras and operator theory, Academic Press, I. Vidav, Linearni operatorji v Banachovih prostorih, DMFA, SEMINAR 17

18 Obseg ur: 45; 45 SE Število ECTS: 5 Seminar je namenjen predstavitvi dela v zvezi s pripravo magistrskega dela. Na njem kandidat pokaže sposobnost podajanja zahtevnejše snovi pred strokovno javnostjo in pridobiva izkušnje za svojo znanstveno pot. Se spreminja od kandidata do kandidata. OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: 6 ur predavanj na seminarju za matematiko. 16. Pogoji za vpis Število vpisnih mest je 15. V primeru večjega števila kandidatov se bodo kandidati izbrali na podlagi povprečne ocene iz matematičnih predmetov na dodiplomskem študiju. V program se lahko vključijo: - diplomanti univerzitetnega dodiplomskega študija katerekoli smeri enopredmetne matematike; - kandidati morajo imeti povprečno oceno iz matematičnih predmetov na dodiplomskem študiju vsaj 8; - kandidati z nižjim povprečjem se lahko izjemoma vključijo v študij, če so izkazali znanstveni potencial in imajo ustrezno bibliografijo; - aktivno znanje tujega jezika ali pasivno znanje dveh tujih jezikov. 17. Načini in oblike izvajanja študija Prvi, drugi in tretji semester temeljijo na organiziranih oblikah študija, v četrtem semestru pa študenti pripravljajo magistrsko nalogo. Praviloma bodo za posamezne predmete izvajana predavanja; izjemoma bodo pri posameznih predmetih potekale le konzultacije. Vsak študent bo dobil tutorja izmed nosilcev predmetov na podiplomskem študiju. Splošne informacije o študijskem programu bodo dosegljive na internetu. 18. Pogoji za napredovanje Za napredovanje iz 1. v 2. letnik študija mora študent opraviti študijske obveznosti, ki imajo skupaj vsaj 50 ECTS. Študent mora pred zagovorom magistrskega dela opraviti vse študijske obveznosti pri vseh vpisanih predmetih. 19. Pogoji za dokončanje študija Kandidat konča magistrski študij, ko opravi vse študijske obveznosti pri vseh vpisanih predmetih, opravi predstavitev IRD na podiplomskem seminarju, pripravi magistrsko delo in ga javno zagovarja pred komisijo. 18

19 20. Prehod na enovit doktorski študij brez izdelave magistrskega dela Izjemno uspešnim kandidatom je omogočen prepis na doktorski študij pred zaključkom podiplomskega študijskega programa za pridobitev magisterija iz matematike pod naslednjimi pogoji: da je kandidat opravil vse zahtevane izpite na podiplomskem študijskem programu za pridobitev magisterija iz matematike, da prepis priporoči kandidatov mentor in da kandidat predloži priporočila vsaj treh habilitiranih učiteljev matematike. Znanstveni naslov Kandidat si po uspešno opravljenem podiplomskem študijskem programu za pridobitev magisterija iz matematike pridobi znanstveni naslov magister/magistrica znanosti s področja matematike. II. DOKTORSKI ŠTUDIJ MATEMATIKE 1. Temeljni cilj programa Temeljni cilj programa je usposobiti kandidata za samostojno mednarodno konkurenčno znanstvenoraziskovalno delo s področja matematike. 2. Trajanje študija Doktorski študij traja štiri leta, od tega dve leti po programu za magistrski študij in dve leti individualnega raziskovalnega dela. 3. Povezanost z drugimi programi Doktorski študij matematike se navezuje na magistrske matematične programe. 4. Vključevanje programa v kreditni sistem študija Doktorski študij matematike je organiziran na način, ki omogoča vključevanje podiplomskega programa v kreditni sistem študija ustrezajoč kriterijem in standardom Univerze v Mariboru. Za direktno prehodnost za pridobitev naziva doktor/ica znanosti s področja matematike je potrebno. Prvi dve leti doktorskega študija potekata po programu in obsegu magistrskega študija: Temeljni predmeti (študent izbere dva izmed treh): Algebra 20 ECTS; 75 UR; 60 PR, 15 SE Analiza 20 ECTS; 75 UR; 60 PR, 15 SE Diskretna matematika 20 ECTS; 75 UR; 60 PR, 15 SE Izbirni predmeti: 1. izbirni predmet 10 ECTS; 45 UR; 30 PR, 15 SE 2. izbirni predmet 10 ECTS; 45 UR; 30 PR, 15 SE 3. izbirni predmet 10 ECTS; 45 UR; 30 PR, 15 SE 19

20 Seminar *Individualno raziskovalno delo - IRD *Izdelava magistrskega dela (del IRD) 5 ECTS; 20 ECTS; 25 ECTS; Skupaj: 120 ECTS 360 UR; 270 PR, 90 SE Drugi dve leti doktorskega študija: individualno raziskovalno delo usmerjeno v izdelavo doktorskega dela 120 ECTS Skupaj: 240 ECTS 5. Predviden vpis Pričakujemo do 5 kandidatov v dvoletnem ciklusu. 6. Možnost zaposlitve Program je namenjen predvsem kandidatom, ki so opravili magistrski študij iz matematike. Kandidat se usposobi za samostojno raziskovalno delo na zahtevnih nacionalnih in mednarodnih projektih in omogočena mu je univerzitetna akademska kariera. Zaposli se lahko na fakultetah, znanstvenih inštitutih ter drugih raziskovalnih in razvojnih organizacijah. 7. Lik diplomanta Kandidat, ki opravi podiplomski študijski program za pridobitev doktorata iz znanosti iz matematike, poglobljeno obvlada področje matematike in je usposobljen za samostojno znanstveno-raziskovalno delo na nacionalnih in mednarodnih projektih. 8. Podatki o predmetniku Kandidat opravlja individualno raziskovalno delo s področja matematike, ki je ovrednoteno s 120 kreditnimi točkami. Doktorski program je zasnovan predvsem na predhodnem znanju, ki ga kandidat večinoma pridobi pri magistrskem študiju matematike. Okvirni učni načrti predmetov Učni načrti predmetov so predstavljeni v magistrskem študijskem programu. 9. Pogoji za vpis in možnost enovitega doktorskega študija Število vpisnih mest je 5. V primeru večjega števila kandidatov se bodo kandidati izbrali na podlagi povprečne ocene iz matematičnih predmetov na dodiplomskem študiju. V program se lahko vključijo diplomanti univerzitetnega dodiplomskega študija katerekoli smeri enopredmetne matematike. Kandidat mora imeti povprečno oceno iz matematičnih predmetov na dodiplomskem študiju vsaj 9, aktivno znanje tujega jezika ali pasivno znanje dveh tujih jezikov, imeti mora ustrezno habilitiranega mentorja in priporočilo vsaj treh habilitiranih učiteljev matematike. 20

21 Kandidat praviloma lahko zaprosi za doktorsko disertacijo na Oddelku za matematiko in računalništvo FNM UM po zaključenem magistrskem študiju matematike. Za doktorsko disertacijo lahko zaprosijo tudi kandidati, ki so magistrirali iz matematiki sorodnega področja in si pridobijo soglasje Oddelka za matematiko in računalništvo. Izjemno uspešnim kandidatom je omogočen prepis na doktorski študij pred zaključkom podiplomskega študijskega programa za pridobitev magisterija iz matematike pod naslednjimi pogoji: da je kandidat opravil vse zahtevane izpite na podiplomskem študijskem programu za pridobitev magisterija iz matematike, da prepis priporoči kandidatov mentor in da kandidat predloži priporočila vsaj treh habilitiranih učiteljev matematike. 10. Način in oblike izvajanja študija Poleg organiziranih oblik po programu magistrskega študija (v primeru enovitega doktorskega študija), samostojno raziskovalno delo pod vodstvom ustrezno habilitiranega mentorja. 11. Pogoji za napredovanje Za napredovanje iz 1. v 2. letnik študija mora študent opraviti študijske obveznosti, ki imajo skupaj vsaj 50 ECTS. Za prehod iz 2. v 3. letnik mora opravite vse predvidene izpite. 3. in 4. letnik predstavljata celoto, zato ni pogojev za prehod med njima. 12. Pogoji za dokončanje študija V okviru doktorskega študija kandidat opravi raziskovalno delo, ki predstavlja nov tehten prispevek v svetovno zakladnico znanja s področja matematike. Delo mora biti pred zagovorom doktorata znanosti objavljeno (ali sprejeto v objavo) v mednarodni reviji s področja matematike in sicer v vsaj dveh člankih v revijah s seznama SCI. Podrobnejša merila predpiše Oddelek za matematiko in računalništvo. Znanstveni naslov Doktor/ica znanosti s področja matematike. 21

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Analiza 2b Analysis 2b Študijski program in stopnja Study programme

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Analiza 2b Analysis 2b Študijski program in stopnja Study programme Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Analiza 2b Analysis 2b Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Analiza na mnogoterostih Analysis on manifolds Študijski program in stopnja Study program

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Analiza na mnogoterostih Analysis on manifolds Študijski program in stopnja Study program Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Analiza na mnogoterostih Analysis on manifolds Študijski program in stopnja Study programme and level Magistrski študijski program Finančna

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Analiza na mnogoterostih Analysis on manifolds Študijski program in

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Analiza na mnogoterostih Analysis on manifolds Študijski program in Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Analiza na mnogoterostih Analysis on manifolds Študijski program in stopnja Study programme and level Magistrski študijski

Prikaži več

Univerzitetni študijski program Fizika I

Univerzitetni študijski program Fizika I Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Kompleksna analiza Complex analysis Študijski program in stopnja Study programme and leve

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Kompleksna analiza Complex analysis Študijski program in stopnja Study programme and leve Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Kompleksna analiza Complex analysis Študijski program in stopnja Study programme and level Magistrski študijski program 2. stopnje Finančna

Prikaži več

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša

Prikaži več

RAZPIS-PODIPL_07-08_za-www

RAZPIS-PODIPL_07-08_za-www UNIVERZA NA PRIMORSKEM TITOV TRG 4, 6000 KOPER Na podlagi 40. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06), sklepov Senata Univerze na Primorskem in soglasja Vlade Republike Slovenije objavlja

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Analiza 3 Course title: Analysis 3 Študijski program in stopnja Study programme a

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Analiza 3 Course title: Analysis 3 Študijski program in stopnja Study programme a UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Analiza 3 Course title: Analysis 3 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Finančna matematika

Prikaži več

FILOZOFSKA FAKULTETA

FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ROMANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ: ŠPANSKA KNJIŽEVNOST junij 2006 Spoštovane študentke in študenti! Študij španske književnosti je eden izmed podiplomskih študijev na Filozofski

Prikaži več

3.indd

3.indd mf študijski program 43 FINANČNA MATEMATIKA 44 Andreja Kmet, diplomantka uporabne matematike, zaposlena v Banki Slovenije. Lahko rečem, da je študij matematike zahteven in da moraš vložiti veliko dela,

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni

Prikaži več

[ Univerza v Ljubljani ] [ english ] Imenik sodelavcev Študij fizike Študij matematike

[ Univerza v Ljubljani ] [ english ] Imenik sodelavcev Študij fizike Študij matematike [ Univerza v Ljubljani ] [ english ] Imenik sodelavcev Študij fizike Študij matematike Doktorski študij matematike in fizike Raziskave O fakulteti Študenti fizike Študenti matematike Sodelavci Domov >

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Analiza 4 Course title: Analysis 4 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Analiza 4 Course title: Analysis 4 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Analiza 4 Course title: Analysis 4 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika First cycle academic

Prikaži več

Microsoft Word - navodila_k_ceniku_2005_06_cistopis-1.doc

Microsoft Word - navodila_k_ceniku_2005_06_cistopis-1.doc NAVODILA K CENIKU ZA ŠTUDIJSKO LETO 2005/2006 UL FAKULTETE ZA POMORSTVO IN PROMET Šolnine in prispevke za študijsko leto 2005/2006 je določil Upravni odbor Fakultete za pomorstvo in promet na svoji 22.

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Analiza 1 Course title: Analysis 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Enoviti magis

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Analiza 1 Course title: Analysis 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Enoviti magis UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Analiza 1 Course title: Analysis 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Enoviti magistrski študijski program Pedagoška matematika Integrated

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Fakulteta za kemijo in UN program 1.stopnje kemijsko tehnologijo Tehniška varnost Univerzitetni študijski program Tehniška varnost Podatki o

Fakulteta za kemijo in UN program 1.stopnje kemijsko tehnologijo Tehniška varnost Univerzitetni študijski program Tehniška varnost Podatki o Univerzitetni študijski program Tehniška varnost Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program TEHNIŠKA VARNOST traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih

Prikaži več

Datum in kraj

Datum in kraj Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI

Prikaži več

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:

Prikaži več

Razpis - podiplomski študij

Razpis - podiplomski študij RAZPIS ZA VPIS V DOKTORSKA ŠTUDIJSKA PROGRAMA 3. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKE FAKULTETE V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/2017 Za vpis v podiplomske doktorske študijske programe 3. stopnje v študijskem

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Izbrana poglavja iz diskretne matematike Topics in discrete mathematics Študijski program

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Izbrana poglavja iz diskretne matematike Topics in discrete mathematics Študijski program Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Izbrana poglavja iz diskretne matematike Topics in discrete mathematics Študijski program in stopnja Study programme and level Interdisciplinarni

Prikaži več

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta: Splet

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta:  Splet FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) 237 42 22 (04) 237 42 15 E pošta: vs@fov.uni-mb.si; un@fov.uni-mb.si Spletna stran: http://www.fov.uni-mb.si Informativno mesto:

Prikaži več

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje) Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo

Prikaži več

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi Kemijska tehnologija, Kemija Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 6. 2. 2014 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument.

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

ZAPISNIK 48. redne seje Senata Fakultete za naravoslovje in matematiko, ki je bila v torek, , ob 14. uri v mali sejni sobi FNM Prisotni čla

ZAPISNIK 48. redne seje Senata Fakultete za naravoslovje in matematiko, ki je bila v torek, , ob 14. uri v mali sejni sobi FNM Prisotni čla ZAPISNIK 48. redne seje Senata Fakultete za naravoslovje in matematiko, ki je bila v torek, 6. 11. 2018, ob 14. uri v mali sejni sobi FNM Prisotni člani Senata FNM: red. prof. ddr. Boris Aberšek, red.

Prikaži več

Teme za zaključne naloge Jaka Smrekar 23. julij 2016 Kazalo 1 Topologija Dugundjijev razširitveni izrek Izrek

Teme za zaključne naloge Jaka Smrekar 23. julij 2016 Kazalo 1 Topologija Dugundjijev razširitveni izrek Izrek Teme za zaključne naloge Jaka Smrekar 23. julij 2016 Kazalo 1 Topologija 2 1.1 Dugundjijev razširitveni izrek............................. 2 1.2 Izrek o invarianci odprtih množic...........................

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ matematika 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ matematika 2018.docx Analiza dosežkov pri predmetu matematika za NPZ 28 6. razred NPZ matematika 28 Dosežek šole Povprečno število točk v % Državno povprečje Povprečno število točk v % Odstopanje v % 49,55 52,52 2,97 Povprečni

Prikaži več

Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov (

Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( 26 ), nabora izbirnih predmetov ( 6 ), PDP-modula, obveznega magistrskega

Prikaži več

SPLOŠNE INFORMACIJE

SPLOŠNE INFORMACIJE »PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...

Prikaži več

Visokošolski zavod Priloga št. 1 PRILOGA K DIPLOMI Priloga k diplomi se izdaja ob upoštevanju priporočil Evropske komisije,

Visokošolski zavod Priloga št. 1 PRILOGA K DIPLOMI Priloga k diplomi se izdaja ob upoštevanju priporočil Evropske komisije, ------------------------- Visokošolski zavod Priloga št. 1 PRILOGA K DIPLOMI Priloga k diplomi se izdaja ob upoštevanju priporočil Evropske komisije, Sveta Evrope in Unesca/Cepesa. Izdaja se zaradi boljše

Prikaži več

Razpis - podiplomski študij

Razpis - podiplomski študij RAZPIS ZA VPIS V MAGISTRSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME 2. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/2017 Za vpis v podiplomske magistrske študijske programe 2. stopnje v študijskem letu 2016/2017 Univerza

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Numerična aproksimacija in interpolacija Numerical approximation an

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Numerična aproksimacija in interpolacija Numerical approximation an Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Numerična aproksimacija in interpolacija Numerical approximation and interpolation Študijski program in stopnja Study

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Diskretna matematika 1 Course title: Discrete mathematics 1 Študijski program in stopnja Study programm

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Diskretna matematika 1 Course title: Discrete mathematics 1 Študijski program in stopnja Study programm UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Diskretna matematika 1 Course title: Discrete mathematics 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika

Prikaži več

EKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Mi

EKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Mi EKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Miklavič 30. okt. 2003 Math. Subj. Class. (2000): 05E{20,

Prikaži več

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-junij-17.dvi

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-junij-17.dvi Vpisna številka Priimek, ime Smer: K KT WA Izpit pri predmetu MATEMATIKA I Računski del Ugasni in odstrani mobilni telefon. Uporaba knjig in zapiskov ni dovoljena. Dovoljeni pripomočki so: kemični svinčnik,

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Izbrana poglavja iz diskretne matematike 1 Course title: Topics in discrete mathematics 1 Študijski pro

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Izbrana poglavja iz diskretne matematike 1 Course title: Topics in discrete mathematics 1 Študijski pro UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Izbrana poglavja iz diskretne matematike 1 Course title: Topics in discrete mathematics 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Magistrski

Prikaži več

Na podlagi 30. člena Statuta Mednarodne podiplomske šole Joz efa Stefana (v nadaljevanju MPŠ) je Senat MPŠ na 120. seji dne sprejel PRAVIL

Na podlagi 30. člena Statuta Mednarodne podiplomske šole Joz efa Stefana (v nadaljevanju MPŠ) je Senat MPŠ na 120. seji dne sprejel PRAVIL Na podlagi 30. člena Statuta Mednarodne podiplomske šole Joz efa Stefana (v nadaljevanju MPŠ) je Senat MPŠ na 120. seji dne 12. 9. 2017 sprejel PRAVILNIK O MAGISTRSKEM IN DOKTORSKEM ŠTUDIJU SPLOŠNE DOLOČBE

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Numerično reševanje parcialnih diferencialnih enačb Numerical solving of partial differen

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Numerično reševanje parcialnih diferencialnih enačb Numerical solving of partial differen Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Numerično reševanje parcialnih diferencialnih enačb Numerical solving of partial differential equations Študijski program in stopnja Study programme

Prikaži več

Na podlagi 77. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/17) in 44. člena Pravil Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je Senat Univerze

Na podlagi 77. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/17) in 44. člena Pravil Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je Senat Univerze Na podlagi 77. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/17) in 44. člena Pravil Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je Senat Univerze v Ljubljani Teološke fakultete na svoji 4. redni seji,

Prikaži več

Deans Office

Deans Office Dekan izr. prof. dr. Janez Stare Gosarjeva ulica 005 SI-1000 Ljubljana T: +386 1 5805 561 F: +386 1 5805 521 crpo@fu.uni-lj.si www.fu.uni-lj.si Datum: 20. 6. 2016 Številka: 30000-07/2016-1 V skladu z določili

Prikaži več

Vloga za oblikovanje mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ob upoštevanju določil 3

Vloga za oblikovanje mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ob upoštevanju določil 3 Univerzitetni študijski program Biokemija Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program BIOKEMIJA traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih točk. Strokovni

Prikaži več

EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI

EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA Delpinova ulica 18b, 5000 Nova Gorica tel: (05) 338-44-00, fax: (05) 338-44-01 E-pošta: info@evro-pf.si Informativno mesto: Referat za študijske zadeve, Delpinova ulica 18b, 5000

Prikaži več

EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI

EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI NOVA UNIVERZA, EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA - Delpinova ulica 18b, 5000 Nova Gorica - tel: (05) 338-44-00 - e-pošta: info@epf.nova-uni.si Informativno mesto: - Referat za študijske zadeve, Delpinova ulica

Prikaži več

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi pete alineje 51

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi pete alineje 51 Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi pete alineje enajstega odstavka 51. h člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06 uradno prečiščeno besedilo,

Prikaži več

EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI

EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI NOVA UNIVERZA, EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA - Delpinova ulica 18b, 5000 Nova Gorica - tel: (05) 338-44-00, fax: (05) 338-44-01 - e-pošta: info@evro-pf.si Informativno mesto: - Referat za študijske zadeve,

Prikaži več

Vloga za oblikovanje mnenja

Vloga za oblikovanje mnenja Univerzitetni študijski program Kemijsko inženirstvo Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program KEMIJSKO INŽENIRSTVO traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih

Prikaži več

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.

Prikaži več

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-avgust-17.dvi

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-avgust-17.dvi Vpisna številka Priimek, ime Smer: K KT WA Izpit pri predmetu MATEMATIKA I Računski del Ugasni in odstrani mobilni telefon. Uporaba knjig in zapiskov ni dovoljena. Dovoljeni pripomočki so: kemični svinčnik,

Prikaži več

Vloga za oblikovanje mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ob upoštevanju določil 3

Vloga za oblikovanje mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ob upoštevanju določil 3 ŠTUDIJSKI PROGRAM 3. STOPNJE doktorski program EDUKACIJA IN MENEDŽMENT V ZDRAVSTVU (ČISTOPIS) Novo mesto, november 2015 KAZALO 1 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2 2 OPREDELITEV TEMELJNIH CILJEV IN KOMPETENC

Prikaži več

Na podlagi Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani, ki ga je sprejel Upravni odbor Univerze v Ljubljani (v nadaljevanj

Na podlagi Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani, ki ga je sprejel Upravni odbor Univerze v Ljubljani (v nadaljevanj Na podlagi Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani, ki ga je sprejel Upravni odbor Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju UO UL) na seji 25. 1. 2018, članica Univerza v Ljubljani,

Prikaži več

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni

Prikaži več

FGG13

FGG13 10.8 Metoda zveznega nadaljevanja To je metoda za reševanje nelinearne enačbe f(x) = 0. Če je težko poiskati začetni približek (še posebno pri nelinearnih sistemih), si lahko pomagamo z uvedbo dodatnega

Prikaži več

Slomškov trg Maribor, Slovenija Analiza vpisa v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2014/2015 Marib

Slomškov trg Maribor, Slovenija   Analiza vpisa v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2014/2015 Marib Slomškov trg 15 2000 Maribor, Slovenija www.um.si Analiza vpisa v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2014/2015 Maribor, februar 2015 www.um.si rektorat@um.si t.: +386

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Kultura kakovosti na UL prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor 29.3.2012 Maribor RK RS 01/24/08 Zagotavljanje kakovosti Kultura kakovosti, zagotavljanje kakovosti, notranji / zunanji sistemi zagotavljanja

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Vsak vektor na premici skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer je v smerni vektor premice in a poljubno število. r a v Vsak vektor na ravnini skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer sta v, v vektorja na

Prikaži več

Microsoft Word - Cistopis_MAG_Tehnologije in sistemi v strojnistvu.doc

Microsoft Word - Cistopis_MAG_Tehnologije in sistemi v strojnistvu.doc VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE NOVO MESTO Visoka šola za tehnologije in sisteme ČISTOPIS AKREDITIRANEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 11. STOPNJE TEHNOLOGIJE IN SISTEMI V STROJNIŠTVU (magistrski študijski program) Čistopis

Prikaži več

Na podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne sprejel Št

Na podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne sprejel Št Na podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne 27. 6. 2017 sprejel Študijski red Univerze v Ljubljani 1 SPLOŠNA DOLOČILA

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program 1.stopnje

Prikaži več

Osnove matematicne analize 2018/19

Osnove matematicne analize  2018/19 Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko

Prikaži več

Poslovilno predavanje

Poslovilno predavanje Poslovilno predavanje Matematične teme z didaktiko Marko Razpet, Pedagoška fakulteta Ljubljana, 20. november 2014 1 / 32 Naše skupne ure Matematične tehnologije 2011/12 Funkcije več spremenljivk 2011/12

Prikaži več

Predlog navodil članicam za pripravo predstavitve novih študijskih programov, namenjene objavi v predstavitvenem zborniku in na spletnih straneh člani

Predlog navodil članicam za pripravo predstavitve novih študijskih programov, namenjene objavi v predstavitvenem zborniku in na spletnih straneh člani Predstavitveni zbornik študijskega programa za štud. leto 2019/20 UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE BIBLIOTEKARSTVO IN INFORMATIKA UNIVERZA V LJUBLJANI, FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK

Prikaži več

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6. julij 2018 Navodila Pazljivo preberite be

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6. julij 2018 Navodila Pazljivo preberite be Ime in priimek: Vpisna št: FAKULEA ZA MAEMAIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6 julij 2018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Za pozitiven rezultat

Prikaži več

Razpis za vpis v doktorske študijske programe 3. stopnje Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2018/2019 Univerza v Ljubljani razpisuje 21 doktorskih

Razpis za vpis v doktorske študijske programe 3. stopnje Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2018/2019 Univerza v Ljubljani razpisuje 21 doktorskih Razpis za vpis v doktorske študijske programe 3. stopnje Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2018/2019 Univerza v Ljubljani razpisuje 21 doktorskih študijskih programov - https://www.unilj.si/studij/doktorski/.

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Finančna matematika 1 Course title: Financial mathematics 1 Študijski program in stopnja Study programm

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Finančna matematika 1 Course title: Financial mathematics 1 Študijski program in stopnja Study programm UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Finančna matematika 1 Course title: Financial mathematics 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika

Prikaži več

Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Sociologija za generacijo, vpisano v 1. letnik v študijskem letu 2019/2020 Ob ve

Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Sociologija za generacijo, vpisano v 1. letnik v študijskem letu 2019/2020 Ob ve Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Sociologija za generacijo, vpisano v 1. letnik v študijskem letu 2019/2020 Ob vezavi pedagos kega s tudijskega programa 2. stopnje

Prikaži več

Microsoft Word - pravilnik diploma_1.doc

Microsoft Word - pravilnik diploma_1.doc Na podlagi Statuta Univerze v Ljubljani in 42. člena Pravil o organiziranosti in delovanju Visoke šole za zdravstvo je senat Univerze v Ljubljani Visoke šole za zdravstvo na 38. redni seji dne 16. 10.

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study program

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study program Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski

Prikaži več

GRUPE07junij.dvi

GRUPE07junij.dvi Norma Mankoč Borštnik 1.PREDMET : TEORIJA GRUP (SIMETRIJE V FIZIKI) Ljubljana, februar 2007 (2/1) (Povzetek tistega, kar je bilo realizirano.) 8. junij 2007 2.NAMEN. Predmet seznani študente s pomenom

Prikaži več

ODPRT RAZPIS ERASMUS ZA 2009/2010

ODPRT RAZPIS ERASMUS ZA 2009/2010 RAZPIS ZA MOBILNOST ŠTUDENTOV Z NAMENOM PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA V OKVIRU PROGRAMA ERASMUS+ v študijskem letu 2018/19 Rok za prijavo: 05.03.2018 Razpisna dokumentacija: Razpis Prijavni obrazec Naslov

Prikaži več

Identifikacija Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja Vprašalnik za učitelje Matematika International Association for the Eval

Identifikacija Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja Vprašalnik za učitelje Matematika International Association for the Eval Identifikacija Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja Vprašalnik za učitelje Matematika International Association for the Evaluation of Educational Achievement Copyright IEA, 2008

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Numerične metode 1 Course title: Numerical methods 1 Študijski program in stopnja Study programme and l

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Numerične metode 1 Course title: Numerical methods 1 Študijski program in stopnja Study programme and l UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Numerične metode 1 Course title: Numerical methods 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Finančna matematika

Prikaži več

FGG14

FGG14 Iterativne metode podprostorov Iterativne metode podprostorov uporabljamo za numerično reševanje linearnih sistemov ali računanje lastnih vrednosti problemov z velikimi razpršenimi matrikami, ki so prevelike,

Prikaži več

Priloga Ekonomske fakultete (EF UL) k Merilom za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani z

Priloga Ekonomske fakultete (EF UL) k Merilom za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani z Priloga Ekonomske fakultete (EF UL) k Merilom za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani z dne 25.10.2011, s spremembami (Merila) V tej prilogi

Prikaži več

ŠTUDIJSKI PROGRAM: RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

ŠTUDIJSKI PROGRAM: RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA OPISI PREDMETOV OBVEZNI PREDMETI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Ime predmeta: MATEMATIKA I ANALIZA I Naravna števila. Racionalna števila. Realna

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Numerična integracija in navadne diferencialne enačbe Numerical integration and ordinary

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Numerična integracija in navadne diferencialne enačbe Numerical integration and ordinary Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Numerična integracija in navadne diferencialne enačbe Numerical integration and ordinary differential equations Študijski program in stopnja

Prikaži več

Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62

Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62 Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62 1000 Ljubljana IEA, 2011 Vprašalnik za učiteljice in

Prikaži več

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 21. člena Statuta Evropske pravne fakultete Nove univerze (v nadaljevanju: fakulteta) z dne je upravni

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 21. člena Statuta Evropske pravne fakultete Nove univerze (v nadaljevanju: fakulteta) z dne je upravni Na podlagi 2. točke prvega odstavka 21. člena Statuta Evropske pravne fakultete Nove univerze (v nadaljevanju: fakulteta) z dne 24. 9. 2018 je upravni odbor fakultete sprejel naslednji PRAVILNIK O ŠTUDIJU

Prikaži več

ŠTUDENTSKE ANKETE UNIVERZE V LJUBLJANI Fakulteta za družbene vede Študentska anketa o študiju na III. stopnji Študijsko leto 2017/18 Pripombe, komenta

ŠTUDENTSKE ANKETE UNIVERZE V LJUBLJANI Fakulteta za družbene vede Študentska anketa o študiju na III. stopnji Študijsko leto 2017/18 Pripombe, komenta ŠTUDENTSKE ANKETE UNIVERZE V LJUBLJANI Študentska anketa o študiju na III. stopnji Študijsko leto 2017/18 Pripombe, komentarje, vprašanja sporočite na http://1ka.si/set Ljubljana, 7. januar 2019 1. Povzetek

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year

Prikaži več

Na osnovi določil 314. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 46/2012 s sprem. in dopol. do 28/2014) je Senat Fakultete za naravoslovje in

Na osnovi določil 314. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 46/2012 s sprem. in dopol. do 28/2014) je Senat Fakultete za naravoslovje in Na osnovi določil 314. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 46/2012 s sprem. in dopol. do 28/2014) je Senat Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru na svoji 5. redni seji

Prikaži več

3

3 3.5 Radiologija Stopnja izobrazbe: Strokovni naslov: visoka strokovna izobrazba diplomirana inženirka radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. diplomirani inženir radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. Študentje

Prikaži več

SKUPNI UVODNI DEL RAZPISA ZA VPIS UNIVERZE NA PRIMORSKEM V MAGISTRSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME 2. STOPNJE V ŠTUDIJSKEM LETU 2017/2018 PRIJAVA ZA VPIS IN ROK

SKUPNI UVODNI DEL RAZPISA ZA VPIS UNIVERZE NA PRIMORSKEM V MAGISTRSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME 2. STOPNJE V ŠTUDIJSKEM LETU 2017/2018 PRIJAVA ZA VPIS IN ROK SKUPNI UVODNI DEL RAZPISA ZA VPIS UNIVERZE NA PRIMORSKEM V MAGISTRSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME 2. STOPNJE V ŠTUDIJSKEM LETU 2017/2018 PRIJAVA ZA VPIS IN ROKI ZA ODDAJO PRIJAVE Kandidat za vpis v magistrske študijske

Prikaži več

GeomInterp.dvi

GeomInterp.dvi Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminar za Numerično analizo Geometrijska interpolacija z ravninskimi parametričnimi polinomskimi krivuljami Gašper Jaklič, Jernej Kozak, Marjeta

Prikaži več

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,

Prikaži več

resitve.dvi

resitve.dvi FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so

Prikaži več

Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko PREDSTAVITVENI ZBORNIK MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA II. STOPNJE ELEKTROTEHNIKA NA FAKULTETI ZA E

Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko PREDSTAVITVENI ZBORNIK MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA II. STOPNJE ELEKTROTEHNIKA NA FAKULTETI ZA E PREDSTAVITVENI ZBORNIK MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA II. STOPNJE ELEKTROTEHNIKA NA FAKULTETI ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI Ljubljana, 2019 Kazalo 1. Podatki o študijskem programu... 3 2. Temeljni

Prikaži več

Microsoft Word CENIK STORITEV VSZ V STUDIJSKEM LETU 2007.doc

Microsoft Word CENIK STORITEV VSZ V STUDIJSKEM LETU 2007.doc 19 CENIK STORITEV VŠZ V ŠTUDIJSKEM LETU 2007/2008 CENIK UL VŠZ za študijsko leto 2007/2008 1 Sprejeto na 12.seji UO UL, 14.06.2007 Zap.št. ELEMENT v 1. VPISNINA V PRVI LETNIK 24,66 2. VPISNINA V VIŠJI

Prikaži več

Razpis - podiplomski študij

Razpis - podiplomski študij RAZPIS ZA VPIS V MAGISTRSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME 2. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM V ŠTUDIJSKEM LETU 2019/2020 Za vpis v podiplomske magistrske študijske programe 2. stopnje v študijskem letu 2019/2020 Univerza

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Letnik Semestri Fizika, prva stopnja, univerzitetni

Prikaži več

Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod

Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ

Prikaži več

Osnovni podatki Ime programa Lastnosti programa PODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PREDŠOLSKA VZGOJA Predšolska vzgoja pedagoški Vrsta Stopnja KLASIUS-SRV m

Osnovni podatki Ime programa Lastnosti programa PODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PREDŠOLSKA VZGOJA Predšolska vzgoja pedagoški Vrsta Stopnja KLASIUS-SRV m Osnovni podatki Ime programa Lastnosti programa PODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PREDŠOLSKA VZGOJA Predšolska vzgoja pedagoški Vrsta Stopnja KLASIUS-SRV magistrski druga stopnja Magistrsko izobraževanje (druga

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Magistrsko delo-kompozicija in glasbena teorija Course title: Študijski program in stopnja Študijska sm

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Magistrsko delo-kompozicija in glasbena teorija Course title: Študijski program in stopnja Študijska sm UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Magistrsko delo-kompozicija in glasbena teorija Course title: Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Study programme and level Study

Prikaži več

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je

Prikaži več