DELOVANJE OB NENADNIH DOGODKIH IN TVEGANJIH ZA ZDRAVJE LJUDI NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "DELOVANJE OB NENADNIH DOGODKIH IN TVEGANJIH ZA ZDRAVJE LJUDI NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA"

Transkripcija

1 KATASTROFNA MEDICINA UČBENIK ZA SPECIALIZANTE JAVNEGA ZDRAVJA DELOVANJE OB NENADNIH DOGODKIH IN TVEGANJIH ZA ZDRAVJE LJUDI NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA Ljubljana, Februar 2015

2 KATASTROFNA MEDICINA Učbenik za specializante javnega zdravja DELOVANJE OB NENADNIH DOGODKIH IN TVEGANJIH ZA ZDRAVJE LJUDI NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA Urednici: Alenka Kraigher, Nuška Čakš Jager Recenzent: Vernika Učakar Oblikvali: Tina Grča in Lea Veternik Zalžnik: Nacinalni inštitut za javn zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Let izdaje: 2015 Elektrnski vir, dstpn na Upraba in bjava pdatkv, v celti ali delma, dvljena le z navedb vira. CIP - Katalžni zapis publikaciji Nardna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 1

3 UVOD V današnjem času se sppadam s prajajčimi se nalezljivimi bleznimi, katerih incidenca narašča ali pa predstavlja tveganje za prast blezni v prihdnje. T s nve blezni, ki jih pvzrčaj nvdkriti mikrrganizmi (SARS, EBOLA), nve nalezljive blezni, ki nastanej zaradi spremembe že znanih mikrrganizmv (pandemska influenca A (H1N1) 2009), znane nalezljive blezni, ki se širij na nva zemljepisna bmčja (virus zahdnega Nila) in že znane blezni, ki pstanej pnvn prblem zaradi dprnsti na zdravila ali prenehanja izvajanja javnzdravstvenih ukrepv (špice). Psebn pdrčje predstavlja namern zirma nenamern širjenje bilških agensv (antraks, kze...) pa tudi kljska tveganja zaradi nesnažene pitne vde in hrane, ekstremnih vremenskih razmer, neustreznih higienskih pgjev ip. Na snvi dbrega sistema spremljanja pjavnsti nalezljivih blezni dma in p svetu, ustrezne cene tveganja in učinkvitega dzivanja je mgče s preventivnimi ukrepi preprečiti večje pjavljanje nalezljivih blezni. Za učinkvit delvanje strkvnjakv javnega zdravja in številnih drugih služb je nujn ptrebna dbra pripravljenst in nenehna krepitev uspsbljensti ter preverjanje delvanja interdisciplinarnih sistemv dzivanja na simulacijskih vajah. Izr.prf. prim.dr.alenka Kraigher, dr.med., specialistka epidemilgije 2

4 Kazal KONKRETNI PRIMERI IN POSTOPKI V LUKI... 4 Mark Clarič, Nacinalni inštitut za javn zdravje, OE Kper... 4 VZPOSTAVLJANJE SISTEMA IZVAJANJA MZP NA LETALIŠČU BRNIK Irena Grmek Kšnik, Nacinalni inštitut za javn zdravje, OE Kranj DELOVANJE TRENUTNEGA IN RAZŠIRJENEGA SISTEMA OBVEŠČANJA»EWRS« Alenka Kraigher, Nacinalni inštitut za varvanje zdravja MNOŽIČNE PRIREDITVE: VLOGA IN POMEN NOVEGA STROKOVNEGA PODROČJA Nuška Čakš Jager, Nacinalni inštitut za javn zdravje EUROBASKET 2013 V SLOVENIJI Brank Cvetičanin, T. Mirkvič, Splšna blnišnica Izla DELO IN ORGANIZACIJA URADNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE OB MNOŽIČNIH PRIREDITVAH Petra Zupet, Zavd za varstv pri delu d..., Center za medicin in šprt PREDSTAVITEV PRIPRAV NA OLIMPIJSKE IGRE V LONDONU Nuška Čakš Jager, Nacinalni inštitut za javn zdravje SIMULACIJSKA VAJA PANDEMSKA GRIPA Maja Sčan, Nacinalni inštitut za javn zdravje EPIET- KRIZNE RAZMERE IN DELOVANJE NA TERENU Maja Šubelj, Nacinalni inštitut za javn zdravje KEMIKALIJE IN KRIZNE RAZMERE Matej Ivartnik, Nacinalni inštitut za javn zdravje ZRAK IN KRIZNE RAZMERE Peter Otrepec, Nacinalni inštitut za javn zdravje PODNEBJE IN KRIZNE RAZMERE Ana Hjs, Nacinalni inštitut za javn zdravje PROJEKT GEP- VAROVANJE VIROV PITNE VODE V IZREDNIH DOGODKIH Nataša Šimac, Nacinalni inštitut za javn zdravje, OE Nva Grica NALEZLJIVE BOLEZNI IN KRIZNE RAZMERE Alenka Kraigher, Nacinalni inštitut za varvanje zdravja... 83»RISK IN CRISIS COMMUNICATION« Mitja Vrdelja, Nacinalni inštitut za javn zdravje TEORIJA»CASE STUDY«PANDEMSKA Mitja Vrdelja, Nacinalni inštitut za javn zdravje POTEK OBVLADOVANJA PANDEMSKE GRIPE V LETU Eva Grilc, Nacinalni inštitut za javn zdravje

5 KONKRETNI PRIMERI IN POSTOPKI V LUKI Mark Clarič, Nacinalni inštitut za javn zdravje, OE Kper Luka Kper d.d. je edin slvensk mednardn tvrn pristanišče, ki ga upravlja istimenska kprska delniška družba. Pristanišče s pristnstj pmembnih svetvnih ladjarjev vzdržuje mrske pvezave z vsemi deli sveta. Luka Kper predstavlja intermdaln trgvsk vez med različnimi blikami transprta in pretvrnih sistemv. Skladn z mednardnimi zdravstvenimi predpisi je Slvenija razvila in dlčila ustrezne sužbe na mejnih prehdih na svjem zemlju in psredvala SZO pdatke virih kužbe ali kntaminacije, vključn z prenašalci in rezervarji blezni na vseh vstpnih tčkah, kjer bi lahk prišl d širjenja nalezljivih blezni prek meja (luke in letališča). Zdravstveni certifikat za ladje (Ship Sanitatin Certificate) je dkument, ki, ptrjuje skladnst ladje pgji, ki jih predpisuje Mednardna zdravstvena zakndaja sprejeta s strani SZO. Certifikat je ptrdil, da ladja izplnjuje zdravstvene pgje za vstp v pristanišče. Zdravstveni ceritikat izdaja pristjni zdravstveni rgan p inšpekcijskem pregledu ladje. Certifikat je veljaven šest mesecev. Pznam dva tipa zdravstvenega certifikata: Spričeval prstitvi ladje iz zdravstvenega nadzra (Ship Sanitatin Cntrl Exemptin Certificate), ki se izda v primeru, k ladja izplnjuje pgje Mednardnega zdravstvenega pravilnika (MZP) glede ptencialnih rezervarjev blezni, in Spričeval zdravstvenem nadzru ladje (Ship Sanitatin Cntrl Certificate), kadar s ptrebni ukrepi za dprav nevarnsti za zdravje. Zdravstvena spričevala za ladje, ki jih predpisuje MZP, izdaja pristjni rgan, Zdravstveni inšpektrat RS, NIJZ OE Kper pa pravlja pregled ladje v skladu z začasnimi strkvnimi navdili, ki jih je izdala SZO. ZAŠČITA PRED NALEZLJIVIMI BOLEZNIMI POVEZANIMI Z MEDNARODNIM LADIJSKIM PROMETOM Kper 2014 Števil ladij in članv psadke, ki ptujej prek Luke Kper Ladje Člani psadke kli 2.000/year kli /year 4

6 Števil ptnikv, ki ptujej prek Luke Kper Let Št. ladij Št. ptnikv IZVAJANJE DOLOČIL MEDNARODNEGA ZDRAVSTVENEGA PRAVILNIKA (MZP) NA MEDNARODNEM MEJNEM PREHODU: LUKA KOPER ZZV Kper z ZIRS sta pripravila načrt za izvajanje dlčil MZP za mednardn vstpn tčk Luka Kper. V letu 2014 s se izvajali vsi ukrepi v kviru MZP, zaradi zaščite pred nalezljivimi bleznimi, pvezanimi z mednardnim ladijskim prmetm. Načrt izvajanja dlčil MZP za mednardn vstpn tčk Luka Kper predeljuje: dstp d ustrezne zdravstvene službe, prevz blnih ptnikv d ustrezne zdravstvene službe, uspsbljen sebje za pregled prevznih sredstev, varn klje za ptnike, ki uprabljaj bjekte in naprave na vstpnem mestu (pitna vda, prehrana, zmgljivsti za skrb ptnikv, javni taletni prstri, ustrezne službe za dvažanje trdnih in tekčih dpadkv), izšlan sebje za nadzr prenašalcev blezni in rezervarjev na vstpnih mestih in njihvi bližini, staln pripravljenst epidemilga in zdravstvenega inšpektrja 5

7 Algritem izdaja zdr. Spričeval za ladje v luki Kper Zdravstveni certifikat za ladje (Ship Sanitatin Certificate) Je dkument, ki ptrjuje skladnst ladje s pgji, ki jih predpisuje Mednardna zdravstvena zakndaja sprejeta s strani SZO. Certifikat je ptrdil, da ladja izplnjuje zdravstvene pgje za vstp v pristanišče. 6

8 Pznam dva tipa zdravstvenega certifikata Spričeval prstitvi ladje iz zdravstvenega nadzra (Ship Sanitatin Cntrl Exemptin Certificate), ki se izda v primeru, k ladja izplnjuje pgje MZP glede ptencialnih rezervarjev blezni, Spričeval zdravstvenem nadzru ladje (Ship Sanitatin Cntrl Certificate), kadar s ptrebni ukrepi za dprav nevarnsti za zdravje. KLJUČNA OBMOČJA PLOVILA, KI JIH JE POTREBNO PREGLEDATI: Ladijska kuhinja Shrambe in skladišča Tvrni prstri Bivalni prstri članv psadke in ficirjev Pitna vda Odplake Balastni rezervarji Trdi in medicinski dpadki Stječa vda Strjnice Medicinske naprave Ladijska kuhinja Ureditev kuhinje. Plan čiščenja in vzdrževanja naprav, strjev in preme. Ali je kuhinjsk sebje, seznanjen s pstpki čiščenja in metdami za varn ravnanje in priprav hrane. Ali sebje v ladijski kuhinji izkazuje dbr sebn higien. Kntrla pristnsti gldalcev in insektv. Oskrba z neprečn vrč in mrzl vd. Ali ima kd izmed članv psadke, zadlženih za del v ladijski kuhinji, simptme nalezljivih blezni. Prezračevanje in svetlitev. Shrambe in skladišča Ureditev skladišč (materiali, pristnst gldalcev in insektv). 7

9 Zaščita hrane pred kntaminacij (vdri vde). Ali je hrana izpstavljena pgjem izven dlčene temperature v daljšem časvnem bdbju. Ali je hrana varna, in pridbljena iz virv, ki ustrezaj veljavnim lkalnim in reginalnim zaknm in predpism ter zaknm in predpism države izvra? Sistemi skladiščenja mraj preprečiti kntaminacij hrane s tujki, škdljivimi kemikalijami in navzkrižn kntaminacij med živili. Tvrni prstri Kntrla prstrv pred vdrm vde ali mrčesa ali gldalcev in drug kntaminacij ali kužb. Inšpekcijski pregled se pravilma pravi takrat, k s prstri za tvr prazni, ali kadar vsebujej le balast ali drug material, ki še mgča temeljit pregled tvrnih prstrv. Bivalni prstri članv psadke in ficirjev Kntrla bivalnih prstrv članv psadke na pristnst gldalcev in insektv. Kntrla čistče in svetljensti. Pitna vda Kntrla rezervarjev, cevi, ventilv in preme za rkvanje s pitn vd (materiali, namestitev, knstrukcija, zaščita). Kntrla gržensti rezervarjev za pitn vd plvila, zaradi umazanije, mrčesa, gldalcev, druge kntaminacije ali previske tplte. Kntrla delvanja sistema dezinfekcije. Prčila kakvsti vde na krvu ladje (pregled dkumentacije). Odplake Sistemi dvajanja dplak mraj biti varni, neprpustni in lčeni d drugih sistemv zaradi preprečitve navzkrižne kntaminacije. Rezervarji mraj imeti zadstn kapacitet, brez nevarnsti prelivanja. Naprave za čiščenje dplak je treba redn kntrlirati. Odvajanje v mejenih bmčjih (pristaniščih) in v ladijsk dn ni dvljen. 8

10 Balastni rezervarji Balastni rezervarji ne smej pvzrčati nevarnsti zaradi nenamernega izpusta (razen v primeru, da je bila pravljena cena tveganja in s izpust predhdn dbrili pristjni pristaniški in zdravstveni rgani, v skladu z dlčili pravilnika MZP in Mednardne knvencije nadzru in upravljanju balastne vde ladij in sedimentv). Trdi in medicinski dpadki Za kužne medicinske dpadke je treba zagtviti zavarvan skladiščni prstr. Prstri mraj biti zavarvani pred škdljivci. Razkladanje trdnih dpadkv, dpadkv hrane in medicinskih dpadkv je treba izvajati v skladu z mednardnimi in lkalnimi predpisi ter dlki za dlaganje. Stječa vda V stječi vdi s lahk ličinke mrčesa in zat ne sme biti pristna. (Pdrčja, kt s pkrvi reševalnih člnv, ladijsk dn, dtki, pnjave, žlebvi, naprave za bdelav zraka). Strjnice V strjnicah ne sme biti gldalcev in mrčesa. Kntrla mtrjev in izlacije (izlacijski material) zaradi pristnsti mrčesa in gldalcev. Medicinske naprave Urejenst prstrv (Zasebnst, svetlitev, ventilacija). Vzdrževanje in čistča prstrv. Kntrla dnevnika zdravljenja. Ravnanje z nevarnimi dpadki. Kakšni s pstpki za iskanje zunanje pmči in nasvete v primeru nujnih zdravstvenih stritev ali izbruha blezni (kadar na ladji ni zdr.sebja). 9

11 VZPOSTAVLJANJE SISTEMA IZVAJANJA MZP NA LETALIŠČU BRNIK Tveganje prensa nalezljivih blezni prek letalskega prmeta in uvedba Mednardnega zdravstvenega pravilnika (MZP) Irena Grmek Kšnik, Nacinalni inštitut za javn zdravje, OE Kranj Letalski prmet z 2,5 bilijna ptnikv na let ima velik pmen za širjenje mrebitnih nalezljivih blezni (NB) in predstavlja ptencialn gržnj javnemu zdravju zaradi epidemij z. pandemij. Nalezljive blezni in ptencialni javn zdravstveni ukrepi imaj lahk p drugi strani velik eknmski vpliv na letalski sektr. Za usklajenst držav na tem pdrčju skrbi mednardna rganizacija CAPSCA (Cperative Arrangement fr the Preventin f Spread f Cmmunicable Disase thrugh Air Travel). Organizacija rganizira letna srečabnja, na katera s pvabljeni strkvnjaki iz različnih držav in z različnih pdrčij: strkvnjaki s pdrčja javnega zdravja, letališka zdravstvena služba, ministrstv za zdravje, ministrstv za prmet, ICAO, predstavniki civilnega letalstva, nacinalni predstavniki IATA, predstavniki letališč, univerze, CDC, Eur cntrl,unwto WHO, FAO. CAPSCA je zasnvana kt rganizacija s praktičnim, združenim, usklajenim in entnim pristpm vseh sektrjev v preprečevanju nalezljivih blezni v letalskem prmetu ( ). CAPSCA deluje pd kriljem Internatinal Civil Aviatin Organizatin ( ICAO) ki je združenje letalskih prevznikv ( ). Sektr za civiln letalstv ima že pripravljene plane za upravljanje in preprečevanje nepričakvanih neželenih dgdkv v zvezi z letalskim prmetm. ICAO je skupaj z združenjem letališč Airprt Cuncil Internatinal (ACI) že pripravil tudi smernice za skupne prgrame pripravljensti glede nalezljivih blezni. Smernice za prgrame za preprečevanje nalezljivih blezni v letalskem prmetu s pripravili tudi v The Internatinal Air Transprt Assciatin (IATA) ICAO/CAPSCA rganizira srečanja, delavnice, seminarje, biske letališč, (z namenm bljšega sdelvanja med letalskim in medicinskim sektrjem, še psebej pa z javnim zdravjem), izvaja evalvacij ukrepv za preprečevanje nalezljivih blezni. Obisk traja 2 dni, bičajn prideta 2 presjevalca (1 s pdrčja transprta in 1 s pdrčja javnega zdravja). Kasneje pšljej prčil in priprčila. Navdila s na spletni strani 10

12 IMPLEMENTACIJA MEDNARODNEGA ZDRAVSTVENEGA PRAVILNIKA NA LETALIŠČIH V EVROPSKI REGIJI Mednardni zdravstveni pravilnik (MZP/IHR) iz leta 2005 je snvni dkument za preprečevanje vseh grženj javnemu zdravju vključn z nalezljivimi bleznimi v mednardnem merilu ( ) in s ga bile članice dlžne implementirati d Več implementaciji MZP na letališčih je v smernicah Assessment tl fr cre capacity requirements at designated airprts, prts and grund crssings na spletni strani NEMČIJA KOT ZGLEDEN PRIMER IMPLEMENTACIJE MZP V Nemčiji s leta 2007 sprejeli zakn»implementatin f the Internatinal Health Regulatins 2005 at pints f entry frm the German perspective - Transfrmatin f IHR 2005 int natinal law ( Definirali s pet letališč za implementacij MZP. Implementacija je bila skupn del tak Ministrstva za zdravje, Ministrstva za transprt, združenj s pdrčja letalstva, letališč, javnega zdravja, klinične medicine,. Letališče Frankfurt (FRAPORT) je največje nemšk letališče, sedm z devet največje letališče na svetu s 56 milijni ptnikv na let. Dnevn ima letališče skraj ptnikv v pletnih knicah tudi d ptnikv dnevn. Fraprt je tak ena d prvih linij na udaru za vns zel kužnih nalezljivih blezni. Zdravstvena služba na letališču ima bravnav letn. V letu 2003 s že imeli ptnike s SARSOM, v letu 2006 in 2009 ptnike z Lassa fever, v letu 2009 pandemsk grip. Za dbr bvladvanje nalezljivih blezni v zvezi z letalskim prmetm s ptrebna sredstva, uspsbljen sebje, prstri in prema. K se je pjavila nva gripa s tri dni nadzirali letala (zdravnik letališča in zdravnik javnega zdravja sta šla skupaj na letal in na»prvi pgled«iskala blne ptnike), blj zaradi plitičnega interesa (ptrebvali s 24 zdravnikv na dan), vendar je bil dlgrčn t nemgče. Termskeniranje pri nvi gripi ni bil smiseln, saj 50 % seb ni imel temperature, je drag in časvn zamudn, zat ga tudi WHO ne priprča. Kt dbra metda se je izkazal, da je bil na dlgih pletih pristen zdravnik Lufthanse, ki je ptem predal prčil letališkemu zdravniku. Pmembna je psihlška plat blezni pri ptnikih, ki v tujih deželah prikrivaj blezen, da bi le prišli dmv, dma pa želij čim prej priti d ustrezne skrbe. Zat je zel smiseln nagvr, k letal pristane:» pvejte, če imate težave, mi vam lahk uredim, da bste kar najhitreje dbili ustrezn pmč. K je nekd že dma, se rad sam izkaže, da je blan. 11

13 V primeru, da je sprčen, da je na letalu blnik, s razvili»frankfurtski mdel«. Ptnike v primeru pjava nalezljivih blezni razvrstij p barvah (črna umrli, rdeči bleli, ranžn - rumeni, tesni in mžni kntakti, zeleni prsti). Natančneje in več je v članku na spletni strani: ( ) Frankfurtsk letališče ima ddaten terminal, ki ga ne rabij pvsem sredi letališča. Tja prepeljej» rumene«ptnike. Tam je čakalnica, kenca z mnitrji za bvestila, sanitarije. Zel pmembn je, da gred ptniki iz letala tak, da drugi ptniki in tisk tem nič ne ved in da letališče deluje nrmaln naprej. Imaj tudi karanten, ki lahk sprejme 600 ljudi in se nahaja v carg centru pvsem b rbu letališča, čist blizu avtceste. Kadar je ne rabij je t fitness center, lahk pa ga v rku minut spremenij v karanten. Letališče ima hangar nujne medicinske pmči, kjer imaj 6 vrhunsk premljenih reševalnih vzi, dva tvrnjaka za ambulant, ki j lahk z dvigalm dvignej za 7m, dprej vrata in lahk v istem nivju prehajaj z avina. Imaj tudi rezervni medicinski material za skrb 180 ptnikv. V primeru SARS, EBOLE in neznanih blezni bstaja prtkl, da gresta zdravnik javnega zdravja in letališki dktr na letal ustrezn zaščitena v kmbineznih z respiratrji. Naše Letališče Jžeta Pučnika je glede MZP v uvajanju. Trenutni dgdki v zvezi z Ebl s prces pspešili, kar je phvaln in pzitivn. V letšnjem letu sm bili na sestanek pzvani in prepznani tudi strkvnjaki javnega zdravja, kar nam v preteklih letih ni uspel. Obvladvanje NB v zračnem prmetu ter uvedba MZP na letališčih Prek zračnega prmeta se najhitreje glbaln širij NB Dgdki zadnjega desetletja kt s Akutni respiratrni sidrm (SARS) Influenca A H5N1 in Influenca A H1N1 Ebla Gržnje javnemu zdravju (JZ)- takjšnj ranljivst zračnega sektrja tudi z eknmskimi psledicami CAPSCA (Cperative Arrangement fr the Preventin f Spread f Cmmunicable Disase thrugh Air Travel) 12

14 Letalski prmet z 2,5 bilijna ptnikv na let velik pmen za širjenje mrebitnih nalezljivih blezni (NB) in predstavlja ptencialn gržnj javnemu zdravju zaradi epidemij z. pandemij. Nalezljive blezni in ptencialni javn zdravstveni ukrepi imaj lahk p drugi strani velik eknmski vpliv na letalski sektr. Za usklajenst držav na tem pdrčju skrbi mednardna rganizacija CAPSA pvezuje Strkvnjake iz različnih držav in z različnih pdrčij: strkvnjake s pdrčja javnega zdravja, letališk zdravstven služb, ministrstv za zdravje, ministrstv za prmet, ICAO, predstavniki civilnega letalstva, nacinalni predstavniki IATA, predstavniki letališč, univerze, CDC, Eur cntrl, WHO, FAO. CAPSCA deluje pd kriljem Internatinal Civil Aviatin Organizatin ( ICAO) - združenja letalskih prevznikv Sektr za civiln letalstv ima že pripravljene plane za upravljanje in preprečevanje nepričakvanih neželenih dgdkv v zvezi z letalskim prmetm. CAPSCA - Cperative Arrangement fr the Preventin f Spread f Cmmunicable Disease thrugh Air Travel Internatinal Civil Aviatin Organisatin EUR/NAT (ICAO EUR/NAT) in WHO Cilj- preprečevanje širjenja NB prek zračnega prmeta z. uvedba MZP ( ) 15 rganizacij ter 18 držav EU Multisektrsk sdelvanje Mednardni zdravstveni pravilnik V letu 2005 WHO 2. izdaj ICAO in WHO v pspešitvi uvedbe MZP v letalskem sektrju CAPSCA začel 2006 bvladvanje tveganj NB CAPSCA vzpstavljen v Pacifiškem delu Azije, Afriki in regijah Amerike Evrpa naknadn zastpana v prgramu- MZP predpisuje članicam naslednje bveznsti: Ratifikacij dkumenta in izvajanje ukrepv; Izdelav načrta dzivanja na dgdke, ki pmenij tveganje za javn zdravje (bilške, kemijske, radilške); Prilagditev algritma delvanja z vključitvij vseh pristjnih ministrstev; 13

15 Spremljanje, zaznavanje tveganj in ukrepanje na vstpnih mestih (mednardn letališče, pristanišča, kpenski prehdi); Izmenjav pdatkv cenah dgdkv na pdrčju bilške, kemijske in radilške varnsti; Zagtvitev nepsrednih pvezav s pristjnimi zdravstvenimi zavdi in drugimi inštitucijami za hitr ukrepanje; Nepsredne zveze s pristjnimi ministrstvi in službami (bilšk, radilšk in kemijsk pdrčje); Odgvrnst za implementacij MZP ima Ministrstv za zdravje, ki medresrsk usklajuje aktivnsti s pristjnimi ministrstvi. Slvenija zavezana k uvedbi MZP na Letališču Jžeta Pučnika d 15. junija 2012 Dialg letališča- civiln letalstv, MZ RS, NIJZ, ZIRS, VURS Opredelili vlge psameznega deležnika Izdelati algritme za NB in radiaktivne blezni Uspsbiti sebje in vse deležnike Namen in bseg Mednardnega zdravstvenega pravilnika (MZP) Preprečiti, zaščititi, nadzrvati mednardn širjenje blezni in zagtavljati javn zdravje na načine, ki s srazmerni s tveganji za javn zdravje in se izgibati neptrebnemu pseganju v mednardni prmet. V skladu z MZP vsaka država pgdbenica imenuje Nacinaln kntaktn tčk (NKT) v SLO - NIJZ Organe dgvrne za izvajanje zdravstvenih ukrepv NIJZ OE Kranj in ZD Kranj ZIRS je nadzrni rgan in izvaja nadzr nad izvrševanjem zdravstvenih ukrepv Država (NIJZ in MZ) mra najprej ceniti tveganje za javn zdravje V klikr ceni, da gre za tveganje za javn zdravje, dgvrni za izvajanje zdravstvenih ukrepv NIJZ OE Kranj v skladu z MZP na letališču dlčij ukrepe, ki jih je ptrebn izvesti na letalu, na prtljagi, ptnikih za preprečitev nadaljnjega tveganja. V klikr zavezanec (letal) teh ukrepv ne bi izvršil, jih ZIRS lahk dredi z dlčb. 14

16 Strški izvedbe ukrepv V skladu z MZP mra država tudi dlčiti strške izvedbe ukrepv na prtljagi, kntejnerjih... in mraj biti javn bjavljeni. Ukrepi na ptnikih s brezplačni (pregled, izlacija, cepljenje.) z. kriti iz državnega prračuna ali zdravstvene zavarvalnice. Ukrepanje na pdlagi MZP ali zakndaje? MZP dlča le PRIPOROČILA za sebe, prtljag, kntejnerje... Zat mra dgvrni za izvajanje zdravstvenih ukrepv dlčiti ukrepe na pdlagi ugtvljenega tveganja: izmed priprčenih ukrepv iz MZP ali ukrepe iz svje zakndaje. 43. člen MZP dvljuje državam pgdbenicam, Da bi kt dziv na psebna zdravstvena tveganja ali izredne razmere mednardnega pmena za javn zdravje uprabljale zdravstvene ukrepe v skladu s svj zakndaj, če ti mgčaj enak ali večj stpnj zdravstvene zaščite, kt priprčila SZO, s v skladu z MZP in ukrepi nis mejevalni za mednardni prmet Deležniki v sistemu zagtavljanja kapacitet in vzpstavitve sistema: LETALSKI PREVOZNIKI LETALIŠČE OSNOVNA ZDRAVSTVENA SLUŽBA NIJZ NLZOH- DDD dejavnst INŠPEKCIJSKE SLUŽBE POLICIJA CARINA Deležniki zagtavljaj: Kntinuiran, snvn zmgljivst delvanja in dzivanje na dgdke, ki lahk pvzrčij tveganje za javn zdravje mednardnega pmena: ukrepanje b enkratnem dgdku, ukrepanje b izbruhih mednardnih razsežnstih z. pandemijah. Zmgljivsti NIJZ Delvnik- epidemilški tim (zdravnik epidemilg,dipl. sestra, dipl. san. ing.) 15

17 Epidemilg v pripravljensti d d 7. ure, naslednji dan, sbte, nedelje, prazniki- epidemilg 24h/dan Ukrepanje b enkratnem dgdku Izvedba cene tveganja za javn zdravje, psredvanje infrmacij naprej na IVZ RS, ZIRS, psredvanje navdil, svetvanje, izvedba anketiranja, iskanje in zaščita kntaktv* Za celvit in ustrezn ukrepanje bm mrali pridbiti ddatn specifičn znanje Ukrepanje b izbruhih mednardnih razsežnstih z. pandemijah: Ukrepali bm z istimi kadri v skladu z algritmm, sprejetim na mednardni ravni Oblela seba na letalu Pilt letala mra pstpati v skladu z MZP in pred pristankm letala izplniti zdravstveni del splšne deklaracije za letala, v kateri mra predeliti epidemilšk situacij in j psredvati dgvrnemu rganu na letališču. Ta dlči pred pristankm ustrezn ukrepanje (glede ptnikv, prtljage, kabine) z. se brne na zdravstven služb letališča, ki pišče pmč epidemilga NIJZ OE Kranj ali OE Ljubljana, ki izvede ukrepe preprečevanja širjenja nalezljive blezni. Letališče Jžeta Pučnika in MZP Glede MZP šele v uvajanju. Trenutni dgdki v zvezi z Ebl s prces pspešili, kar je phvaln in pzitivn. V letšnjem letu sm bili na sestanek pzvani in prepznani tudi strkvnjaki javnega zdravja, kar nam v preteklih letih ni uspel. 16

18 DELOVANJE TRENUTNEGA IN RAZŠIRJENEGA SISTEMA OBVEŠČANJA»EWRS«Alenka Kraigher, Nacinalni inštitut za varvanje zdravja Sistem EWRS (sistem zgdnjega zaznavanja in dzivanja) je v Slveniji vzpstavljen z ustreznimi kadri in delujč nacinaln kntaktn tčk (NKT) na Nacinalnem inštitutu za javn zdravje (NIJZ). Naslanja se na epidemilšk in labratrijsk spremljanje nalezljivih blezni v naši državi ter na dzivnst pristjnih služb b dgdkih psebnega pmena za držav in druge države članice. Vzpstavljena je stalna pripravljenst NKT 24/7 skladn z dlčb Odlčbi Evrpskega Parlamenta in Sveta št. 2119/98/EC, ki predeljuje EWRS kt nalg Mreže skupnsti za epidemilšk spremljanje in bvladvanje nalezljivih blezni. Odlčba 2000/57/EC predeljuje, da se EWRS nanaša na dgdke, ki s psebnega pmena za skupnst. Slvenski Zakn nalezljivih bleznih in Pravilnik prijavi pa prav tak predpisujeta nemudma prijav in ukrepanje v psameznih primerih ter v primeru izbruha nalezljive blezni. Na NIJZ s za vzpstavitev sistema EWRS prilagjeni tehnični dkumenti, navdila in aktivacijske stpnje. Občasn pteka testiranje sistema. Infrmacije, ki se nahajaj v sistemu EWRS se ceni ali predstavljaj tveganje za javn zdravje v naši državi in za druge države članice. V klikr je ptrebn se jih psreduje ustreznim službam v državi npr. bmčnim entam NIJZ epidemilgm; NLZOH (Nacinalni labratrij za zdravje, klje in hran) - mikrbilgm, zdravstveni inšpekciji, veterinarki inšpekciji, Ministrstvu za zdravje, Zavdu za transfuzijsk medicin, Slvenija transplant, JAZMP(Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripmčke), Kliniki za infekcijske blezni, UKC LJ. V večini primerv je ptrebn hitr dzivanje v sistem EWRS in sprčanje bstju tveganja zirma bvladvanju tveganja. V dlčenih primerih je ptrebn preveriti stanje v državi in pdatke in infrmacije iz države psredvati v sistem EWRS. Gre npr. za infrmacije pjavu kužb s hran, ki bi lahk bila na vlj tudi uprabnikm v drugih državah, pjavu drugih nalezljivih blezni, infrmacij ukrepih v zvezi s pjasnjevanjem vira in pti širjenja blezni, v zvezi s ptniki v mednardnem prmetu, z uvedb zaščitnih ukrepv pri psameznih sebah in prebivalstvu ter infrmiranju strkvne in splšne javnsti. V primeru ptrebe p usklajenem delvanju, zlasti glede infrmiranja prebivalstva in mejitvenih ukrepv, se je ta sistem pkazal kt dkaj bčutljiv. Odlčba 2119/98/EC dlča, da mraj države članice zagtviti številne infrmacije, ki se nanašaj na epidemilšk spremljanje in bvladvanje nalezljivih blezni, vključn z infrmacij njihvem pjavljanju, napredvanju v epidemijske razmere kt tudi nameravanih ukrepih za bvladvanje in preprečevanje blezni. Občasn je nujna tudi izmenjava sebnih pdatkv zaradi ptrebe p krdiniranju ukrepv. Pravni kvir, vzpstavljen z Odlčb št. 2119/98/ES je bil s Sklepm št. 1082/2013/EU Evrpskega parlamenta in Sveta resnih čezmejnih nevarnstih za zdravje razširjen in zajema druge nevarnsti in 17

19 zagtavlja usklajen razširjen pristp k zdravstveni varnsti na ravni Unije. Zajema naslednje nevarnsti: 1. bilškega izvra, ki vključujej nalezljive blezni, prtimikrbn dprnst in blnišnične kužbe, pvezane z nalezljivimi bleznimi ter bitksine ali druga škdljiva bilška sredstva, ki nis pvezana z nalezljivimi bleznimi. 2. nevarnsti kemičnega izvra; 3. nevarnsti kljskega izvra; 4. nevarnsti neznanega izvra in 5. dgdke, ki lahk pmenij izredne razmere mednardnih razsežnsti na pdrčju javnega zdravja v skladu z MZP. Dkument predstavlja pravni premik glede pzicije Evrpskega centra za bvladvanje nalezljivih blezni (ECDC) in sprejema že predeljen epidemilšk spremljanje nalezljivih blezni in upravljanje sistema zgdnjega bveščanja in dzivanja. Pudarjen je usklajevanje z implementacij MZP, ki nalaga vsebinsk krepljen sdelvanje s SZO ter krepljene zmgljivsti na ravni EU. Zajema načrtvanje, pripravljenst in dzivanje, z medsektrskim pristpm in vključevanjem drugih resrjev in agencij. Dlča stalni sistem spremljanja nalezljivih blezni, za stala pdrčja pa predvideva»ad hc«spremljanje. Dlča, da mra imeti država krvni načrt delvanja in ustrezne splšne načrte za ključne sektrje. Zagtvljen mra biti pstpek za interperativnst med državami. Predvidena je strkvna in nedvisna cena tveganja. Vzpstaviti je ptrebn tesne mehanizme sdelvanja s civiln zaščit. Delvanje sistema bveščanja in dzivanja (EWRS) Sistem EWRS je v Slveniji vzpstavljen z ustreznimi kadri in delujč nacinaln kntaktn tčk (NKT) na Nacinalnem inštitutu za javn zdravje (NIJZ). Naslanja se na epidemilšk in labratrijsk spremljanje nalezljivih blezni v naši državi ter na dzivnst pristjnih služb b dgdkih psebnega pmena za držav in druge države članice. Vzpstavljena je stalna pripravljenst NKT 24/7 Center za nalezljive blezni (CNB NIJZ) cenjuje infrmacije, ki se nahajaj v sistemu EWRS ali predstavljaj tveganje za javn zdravje v naši državi in za druge države članice. V klikr je ptrebn jih psreduje ustreznim službam v državi (bmčnim entam NIJZ epidemilgm; NLZOH - mikrbilgm, zdravstveni inšpekciji, veterinarski inšpekciji, Ministrstvu za zdravje, Zavdu za transfuzijsk medicin, Slvenija transplant, JAZMP, Kliniki za infekcijske blezni). V večini primerv je ptrebn hitr dzivanje v sistem EWRS in sprčanje bstju tveganja zirma bvladvanju tveganja. V dlčenih primerih je ptrebn preveriti stanje v državi in pdatke in infrmacije iz države psredvati v sistem EWRS. 18

20 Gre npr. za infrmacije pjavu kužb s hran, ki bi lahk bila na vlj tudi uprabnikm v drugih državah, pjavu drugih nalezljivih blezni, infrmacij ukrepih v zvezi s pjasnjevanjem vira in pti širjenja blezni, v zvezi s ptniki v mednardnem prmetu, z uvedb zaščitnih ukrepv pri psameznih sebah in prebivalstvu ter infrmiranju strkvne in splšne javnsti. Pravni kvir, vzpstavljen z Odlčb št. 2119/98/ES je bil z Odlčb št. 1082/2013/EU Evrpskega parlamenta in Sveta resnih čezmejnih nevarnstih za zdravje razširjen in p nvem zajema druge nevarnsti Odlčba št.1082/2013/eu resnih čezmejnih nevarnstih za zdravje Namen Nanaša se na čezmejne nevarnsti za zdravje ljudi. Razveljavlja Odlčb št. 2119/98/ES vzpstavitvi mreže epidemilškega spremljanja. Razveljavlja Odlčb 2110/98/ES- glede seznama nalezljivih blezni. Razveljavlja Odlčb Kmisije zgdnjem bveščanju in dzivanju-ewrs. Predstavlja pravni premik glede pzicije ECDC in sprejema že predeljen epidemilšk spremljanje nalezljivih blezni in upravljanje sistema zgdnjega bveščanja pd kriljem ECDC. Pudarjen usklajevanje z implementacij IHR, ki nalaga vsebinsk krepljen sdelvanje s SZO ter pudarja usklajen implementacij»ključnih kapacitet«. Zajema načrtvanje, pripravljenst in dzivanje, z medsektrskim pristpm in vključevanjem drugih resrjev (civilna zaščita, prmet...). Ostaja ustaljeni sistem spremljanja za nalezljivih blezni. Za stala pdrčja uvaja»ad hc«mnitring. Skupn narčanje pandemskih cepiv. EWRS sistem je razširjen za vse čezmejne nevarnsti, delvanje sistema je pd kriljem ECDC. Vzpstavljen sistem preprečuje pdvajanje. Odlčba št.1082/2013/eu resnih čezmejnih nevarnstih za zdravje Vsaka država mra imeti: krvni, skupni splšni načrt ter: ustrezne splšne načrte za ključne sektrje; zagtvljen pstpek za interperativnst med državami; je dgvrna za redn prčanje EK vseh predpisanih aktivnstih 19

21 Načtrvanje pripravljensti in dzivanja Epidemilšk spremljanje nalezljivih blezni; Ad- hc mnitring za bi-txine, kemične snvi in kljske nevarnsti; Sistem zgdnjega zaznavanja in dzivanja; Odgvrnst za cenjevanje tveganja; Krepitev krdinacije pripravljensti in ukrepanja z delvanjem Odbra za zdravstven varnst; Kmunikacija v primeru nevarnsti in tveganja kt del dzivanja; Prepznavanje nebičajnih razmer. Epidemilšk spremljanje Kriteriji za nabr NB s: Pvzrčaj visk mrbiditet ali mrtalitet; Izmenjava infrmacij je zel kristna; Obstajaj učinkviti preventivni ukrepi. Ad Hc mnitring Ad hc mnitring se sprži s prijav v EWRS Države začnej z mnitringm in napredku sprčaj v EWRS; Med mnitringm se uprabljaj definicije primerv, sprejete za te namene EWRS - Kriteriji za prijav dgdka JE nebičajen ali nepričakvan, ALI pvzrča večj mrbiditet ali mrtalitet, ALI presega nacinalne kapacitete dzivanja IN prizadene več kt en držav IN zahteva krdiniran dzivanje na nivju EU EWRS - Prijava vrst in izvr agensa; datum in kraj incidenta ali izbruha; način prensa ali razširjanja; tksiklški pdatki ; detekcijske in ptrditvene metde; 20

22 tveganje za javn zdravje ; javnzdravstveni ukrepi na nacinalnem nivju; drugi ukrepi; sebni pdatki, ptrebni za sledenje kntaktv; (selektivna izmenjava med prizadetimi državami) druge relevantne infrmacije EWRS je pvezan z drugimi sistemi ADNS: Animal Disease Ntificatin System RASFF: Rapid Alert System fr Fd and Feed MARS: Majr Accident Reprting System CECIS (ERCC): Cmmn Emergency Cmmunicatin and Infrmatin System RAPEX: EU rapid alert system fr all dangerus Cnsumer prducts, except fr fd, pharmaceutical and medical devices 21

23 MNOŽIČNE PRIREDITVE: VLOGA IN POMEN NOVEGA STROKOVNEGA PODROČJA Nuška Čakš Jager, Nacinalni inštitut za javn zdravje Mnžične prireditve s navadn predhdn načrtvana srečanja, ki združujej večje števil ljudi kt bičajn (p navadi in več), s specifičnim namenm in s na specifični lkaciji. Lahk s pnavljajče se prireditve na različnih lkacijah (npr. limpijske igre) ali na istih lkacijah (npr. kulturne, šprtne). Ni nujn, da gre vedn sam za velike prireditve z velikim številm ljudi. Pmembn tveganje lahk pmeni tudi že manjša prireditev, in sicer zaradi epidemilških razmer ali ker števil udeležencev presega bstječe kapacitete ljudi in sredstev, ki s na vlj za bvladvanje mrebitnih tveganj. Definicija mnžičnih prireditev predeljuje hlističen pristp z multidisciplinarn dimenzij rganizacije srečanja in vsebinskimi izhdišči, kt s: zaščita in varvanje, mednardn sdelvanje, zdravstvena zaščita, medijska izpstavljenst, pritiski pkrviteljev, kmunikacija in tehnlgija. Mgča tveganja in nenadni dgdki, ki takšne prireditve lahk spremljaj, zahtevaj drugačne kapacitete in pstpke kt sicer v življenju in pri vsakdnevnih aktivnstih prebivalstva. Mnžične prireditve s nv strkvn pdrčje zaradi kmpleksnsti narave srečanj, veliksti prireditve, medijske izpstavljensti, plitičnega pritiska, mednardnih tveganj in zaradi nepsredne izpstavljensti ter ptrebe p takjšnjem ukrepanju. Pmembn nevarnst predstavljaj: pjavljanje in širjenje nalezljivih blezni, težja kmunikacija, gržnje v mednardnem prstru zaradi biterrizma, kulturne in jezikvne vire ter vedn večji pritisk medijev. Svetvna zdravstvena rganizacija (SZO) ima izjemn pmembn vlg pri spdbujanju zgdnjega zaznavanja in dzivanja tveganj za zdravje ljudi, in sicer na snvi Mednardnega zdravstvenega pravilnika (MZP), ki pudarja pravčasn identifikacij, cen, pdpr ter bveščanje nenavadnih dgdkih in tveganjih. Kaj s mnžične prireditve(mp) predhdn načrtvani dgdki,ki združujej večje števil ljudi kt bičajn; na specifični lkaciji; s specifičnim namenm; dgdek, kjer števil udeležencev presega bstječe kapacitete ljudi in sredstev, ki bi lahk bvladale mžna tveganja; psebni dgdki, ki zahtevaj ddatn načrtvanje za bvladvanje tveganj; hlistični, multidisciplinarni pristp. MP s nv strkvn pdrčje! Hlističen, multidisciplinaren pristp in vsebinska izhdišča: 22

24 zaščita in varvanje, mednardn sdelvanje, zdravstveni ukrepi, medijska izpstavljenst, pritiski spnzrjev, kmunikacija tehnlgija... Izhdišča rganizacije mnžičnih prireditev Pravčasn načrtvanje prireditve dvlj zgdaj! zagtavljanje envitega pristpa in razumevanja; regulatrn-pravne pdlage; identifikacija dgvrnih seb, razplžljivi resursi in mžni strški; jasne pristjnsti; Multidisciplinarnst Krdinacijsk-vdstvena skupina prireditve Organizacijsk-vdstvena skupina rganizatrji dgdka blikujej rganizacijsk, vdstven skupin; zastpani predstavniki vseh pdrčij, vključenih v bvladvanje mrebitnih tveganj; za vsak psamezn pdrčje in krdinacij zntraj le-teh s blikvane pd skupine; predstavniki zdravstva mraj biti zastpani v vseh fazah delvanja, d pre-planiranja d vseh stpenj med dgdkm in knčne evalvacije p dgdku. Identifikacija mžnih tveganj: značilnsti udeležencev, velikst prireditve, vrsta prireditve. Načrtvanje delvanja b nenadnem dgdku ( cntingency plan ) Analiza tveganja Priritizacija grženj Priprava scenarijev Načrt delvanja Aktivnsti / psdbitev načrtv 23

25 načrtvanje zagtavljanja nrmalnega pteka dela b pjavu nenadnega dgdka ( cntinuity plan ); zagtavljanje lgistične pdpre; ustrezna in pravčasna kmunikacija; izbraževanje kadrv. Načrtvanje dgdka -mest dgdka, prireditve značilnsti udeležencev, starst, spl, struktur biskvalcev, edukacijsk stpnj biskvalcev, plan mžnih blezni, pškdb, demgrafske značilnsti, učenje na izkušnjah drugih z. predhdnih srečanj...; velikst dgdka praviln načrtvanje veliksti ekip za ukrepanje; vrsta dgdka tip dgdka, zunanji ali ntranji dgdek, kljski pgji(temperatura, ventilacija...), dstpnst in mžnst hitre zapustitve prstra, delvanje in gibanje v primeru gneče, dstpnst d vde, sanitarij, mžnst psebnih prstrv... Zdravstv b mnžičnih prireditvah usklajen delvanje zdravstvenih služb; skupni kmunikacijski kanali; ustrezne kapacitete, rganiziranst in uspsbljenst kadrv; pripravljeni in testirani načrti pripravljensti na nenadne dgdke v vseh zdravstvenih ustanvah! stalni zdravstven - perativni center: 24

26 Stalni zdravstven - perativni nacinalni center JAVNO ZDRAVJE: nalezljive blezni hrana, vda hrup, zrak sevanja psihlški dejavniki biterrizem drge, akhl prmcija zdravja... ZDRAVSTVENA SLUŽBA: terenske ekipe zdrav. skrba na prizriščih urgentna zdravstvena služba infektlški ddelki kirurške kapacitete travmatlški centri blnišnična skrba in nastanitvene kapacitete psihlška pdpra... KRIZNO NAČRTOVANJE IN UPRAVLJANJE: Vdenje izvajanja, usklajevanje in spremljanje javnzdravstvenih in medicinskih ukrepv Treningi in vaje. Vlga javnega zdravja Preprečiti ali minimizirati tveganja za pškdbe ali blezni in pvečati varnst udeležencev prireditve, zapslenih in vsega prebivalstva. časvne faze načrtvanja in ukrepanja: PREDFAZA PRIREDITEV PO PRIREDITVI Sistem spremljanja blezni Ocena tveganja Priprava ukrepv Krizna kmunikacija Trening Sistem spremljanja blezni Dgdek- ukrepanje p planu Kmunikacija Sistem spremljanja blezni Kmunikacija Evalvacija Priprava izbljšav v planu USKLAJEVANJE, KOMUNIKACIJA, LOGISTIKA 25

27 Vsebinski elementi načrtvanja 1. Ocena tveganja kaj se lahk zgdi? 2. Spremljanje blezni, pškdb, dgdkv...- kak bm vedeli, da se je nekaj zgdil? 3. Odgvr na dgdek- kaj bm naredili, k se nekaj zgdi? 4. Evalvacija ukrepv b dgdku- kakšne izbljšave s ptrebne za prihdnje srečanje? krdinacija, kmunikacija in lgistika 1.Ocena tveganja A) identifikacija tveganj za MP; B) cena verjetnsti pjavljanja in nevarnsti psameznega tveganja, priritizacija tveganj; C) priprava strategije za zmanjšanje tveganja. Identifikacija tveganj za MP Vrste tveganj: Vreme Velikst dgdka in števil udeležencev Čas trajanja dgdka Vrsta dgdka Vsebina in namen dgdka Karakteristike biskvalcev dgdka Gstta dgdka Pristnst alkhla, drg Viri infrmacij Glede na način spremljanja pdatkv za zrak, vd, NB, varnst, terrizem...mednardne mreže... Kategrizacija zdravstvenih tveganj: Nalezljive blezni Ne-nalezljive blezni Pškdbe in nesreče 26

28 Ocena verjetnsti pjavljanja in nevarnsti psameznega tveganja VPLIV / POSLEDICE VERJETNOST nepmemben manjši zmeren velik katastrfičen sigurn mžn verjetn mal verjetn Stpnja tveganja Priprčene aktivnsti 4= viska Nujni ukrepi za zmanjšanje psledic 3= signifikantna Ptrebne nekatere, ciljane aktivnsti za zmanjšanje tveganja 2= zmerna Ustrezen specifični mnitring ali psamezni ukrepi 1= nizka Vzpstavljen rutinski sistem spremljanja Priprava strategije in ukrepanje Priritizacija tveganj; Priprava scenarijev za psamezna tveganja; 2.Spremljanje blezni, pškdb... (surveillance) Pred dgdkm: vrste sistemv spremljanja; prilagditev sistema spremljanja glede na velikst in namen dgdka; Med dgdkm: plan za analize, interpretacije in prčanje iz sistema spremljanja; plan infrmiranja, kga, kdaj, kak; 24/7 sistem pripravljensti; uskladitev sistemv in zagtavljanje primerljivsti pdatkv. P dgdku: ptrebn še slediti dlčenim pdatkm v skladu z cen tveganja,npr: pri blenjih z daljš inkubacijsk db 27

29 3. Zdravstveni ukrepi in dgvr na tveganja in dgdke uprablja se večina pstpkv, ki se izvajaj v nrmalnih razmerah; glede na narav dgdka ptrebn ddatn načrtvanje in predvidevanje, glede na cen tveganja, ki ga dgdek predstavlja: Omgčen ustrezen dgvr na tveganje? Kapacitete zdravstvene službe? Urgentna služba in triaža? Obvladvanje NB? Dstpnst d terapije in prfilakse? Javn zdravje Pdrčja spremljanje nalezljivih blezni(nb) in bravnava izbruhv; vpliv klja na zdravje, varna hrana in vda, vpliv hrupa, temperaturni vplivi; prmcija zdravja; pripravljenst in dzivanje na biterrizem; psihlški dejavniki; kmunikacija. Analiza tveganja za NB- snvna vprašanja Ali pgji b MP pvečaj mžnst za NB in katere? Kakšne bi bile psledice za zdrave udeležence, če se pjavi NB? Ali s bstječi sistemi in pstpki spremljanja zadstni in spsbni, da ukrepaj v primeru tveganja in zmanjšaj psledice? Tveganja za nalezljive blezni večja kncentracija ljudi, nižji higienski standardi; izbruhi NB - tveganje visk; gastrintestinalni izbruhi, pvzrčeni z kužen hran -prvi pisani in najpgstejši; prajajče se nalezljive blezni; načini prensa nalezljivih blezni; Nevarnsti: infekcije, ki s endemične za gstiteljsk držav; 28

30 endemične kužbe v gstujčih državah in imprtirane na neendemična bmčja; način mešanja ppulacije na prireditvah ali v mednardnem prmetu; dprnst pvzrčiteljev na terapij; namern pvzrčeni dgdki z bilškimi agensi. Sistem spremljanja nalezljivih blezni reden, rutinski sistem spremljanja; bčutljiv (mrežn) epidemilšk spremljanje; labratrijski pdatki; sistem spremljanja sindrmv. Ocena tveganja Strateška cena tveganja; Hitra cena tveganja b pjavu primera NB na prireditvi. Odgvr na dgdek, bvladvanje izbruh STRATEŠKA OCENA TVEGANJA Identifikacija tveganja: NB iz gstiteljske države NB kljskih držav NB držav članic-udeleženk katere NB se lahk pjavij v času MG; situacija v svetu in mednardne cene; ptrebe JZ ukrepv izhajaj iz cene tveganja; biterrizem; prejšnje izkušnje iz MG. HITRA OCENA TVEGANJA NA OSNOVI PRIMERA NB MED DOGODKOM se izvede med dgdkm in lahk spremeni predhdn pripravljen cen tveganja. Biterrizem statističn mal verjetn tveganje; pmembna varnstna cena; sistem spremljanja NB in simptmv-prvi pzrilni pdatki; interdisciplinarn del; 29

31 mednardn sdelvanje in kmunikacija; Okljska tveganja b mnžičnih prireditvah nesnažena pitna vda in hrana; neustrezne kpalne vde; prenatrpanst prstrv z udeleženci ali biskvalci; ekstremne vremenske razmere-tpltna bremenjenst; neustrezni higienski pgji v prireditvenih, nastanitvenih prstrih in v transprtnih sredstvih; bremenitev s hrupm. Uvedba in nadzr higienskih standardv je velik izziv vključitev inšpekcijske službe; nujen seznam pnudnikv hrane; vzpstavljen redni nadzr nad kakvstj pitne in kpalne/bazenske vde; ustrezna labratrijska dejavnst; ustrezn ravnanje z dpadki. Še druga JZ-a pdrčja... Psihlški dejavniki: pznavanje dzivanja zapslenih, nastpajčih, biskvalcev; preprečevanje panike, izgube samzavedanja in negativnega bnašanja; dbra kmunikacija. Prmcija preventivnega bnašanja: interdisciplinarni pristp; uvedba preventivnih ukrepv pred prireditvij; pudarjanje pmena preventivnega bnašanja; kmunikacija! Drge, alkhl... Kmunikacija in infrmiranje strkvne javnsti-bveščene pred splšn javnstj! splšna javnst, mediji; entnst, usklajenst sprčil; transparentnst; 30

32 cilji: pravčasn infrmiranje, ustvarjanje zaupanja, zaščitn bnašanje, preprečevanje škde. Kaj pa Slvenija? + Vzpstavljeni sistemi delvanja psameznih pdrčij; - NI POVEZAV med različnimi strkvnimi službami! + Pravne snve - zagtavljanje sam snvne zdravstvene z. urgentne skrbe; - NI POVEZAV med zdravstvenimi službami! - Javn zdravje ni vključen v priprave na mnžične prireditve; - NI entnega načrta delvanja zdravstva za primere nenadnih dgdkv in entne krdinacije za zdravstv; - Zdravstvene ustanve nimaj pripravljenih načrtv delvanja za primere nenadnih dgdkv... Načrt delvanja b mnžičnih prireditvah za pdrčje nalezljivih blezni in kljskih tveganj Namen načrta: preprečiti ali zmanjšati tveganja za zdravje; zagtviti sdelvanje med vsemi deležniki; zagtviti ustreznst pstpkv b nenadnih dgdkih. Cilji: vzpstavitev stalne prakse sdelvanja med deležniki; zagtavljanje ustrezne cene tveganj in dzivanja na tveganja; izvajanje zahtev Mednardnega zdravstvenega pravilnika. Zaključki Slvenija mra pstaviti kvir pstpkv preprečevanja in bvladvanja javnzdravstvenih tveganj za: vse večje mednardne prireditve, katerih mest dgajanja b v Slveniji in bd združevale večje števil ljudi; nacinalne ali reginalne prireditve s prek 1000 udeleženci; 31

33 prireditve z manjšim številm udeležencev, če ni dsegljivih dvlj ustreznih zmgljivsti za preprečevanje zaznanih tveganj, z. je cenjena zel viska stpnja tveganja za zdravje ljudi. Zagtviti interdisciplinarnst, ustrezn krdinacij in kmunikacij. There are knwn knwns, knwn unknwns and unknwn unknwns. Each year sme f the knwn unknwns becme knwn knwns. But equally each year we becme aware f sme mre unknwn unknwns s that they becme knwn unknwns r even knwn knwns. Of curse smetimes we realise that we d nt knw sme f the knwn knwns as well as we thught we knew them 32

34 EUROBASKET 2013 V SLOVENIJI Brank Cvetičanin, T. Mirkvič, Splšna blnišnica Izla Medical services Public Health Cmmunicable diseases and envirnmental threats Natinal Institute f Public Health RS Key Issues NIPH and 9 Reginal Institutes; Crdinatin grup-public Health and Cmmunicatin experts; Epidemic Intelligence system established; Natinal Surveillance system in place; Natinal Fcal Pints EWRS and IHR; Mass gatherings plan fr cmmunicable diseases and envirnmental threats develped. Key Activities fr EurBasket 2013 Crdinatin and expert wrking grup; Enhanced Epidemic Intelligence frm frmal and infrmal surces(natinal and abrad); Risk assessment; Preventive activities in the field; Health prmtin activities; Fcus n cmmunicatin. General infrmatin abut... Medical Statins In each Arena Necessary Medical Equipment Staff A specialist surgen fr first aid and basic medical services The medical staff are licensed and wrking at the lcal hspitals Additinal medical care will be prvided in lcal hspitals and centers: General hspital Celje, General and Teaching hspital Izla, General hspital Jesenice, University Clinical Center Ljubljana. 33

35 Hspitalities General hspital Celje gravitatinal field ppulatin 1761 emplyees 343 medical dctrs 754 beds hspital-treated patients ambulatry treated patients Diagnstic imaging: Digital X-ray Ultrasund machines CT scanner Siemens Smatm Definitin, MR scanner Philips Achieva 1,5 T Time distance: Arena-Hspital: 5 minutes General and Teaching hspital Izla gravitatinal field emplyees 83 medical dctrs 296 beds hspital-treated patients ambulatry treated patients Diagnstic imaging: PACS system, Digital X-ray Ultrasund machines CT scanner Siemens Smatm Definitin Flash, MR scanner Siemens Magnetm Skyra 3,0 T Time distance: Arena-Hspital: 10 minutes General Hspital Jesenice 34

36 gravitatinal field emplyees 79 medical dctrs 290 beds hspital-treated patients ambulatry treated patients Diagnstic imaging: PACS System, Digital X-ray Ultrasund machines CT scanner Siemens Smatm Perspective, MR scanner Siemens Magnetm Essenza 1.5T Time distance: Arena-Hspital: 8 minutes University Clinical center Ljubljana emplyees medical dctrs beds hspital-treated patients ambulatry treated patients Diagnstic imaging: PACS system, Digital X-ray Ultrasund machines 2 CT scanners 1 CT Siemens DS Smatm Definitin, 3x MR scanners - 2 x 1,5 T scanner MR scanner Siemens Magnetm Tri 3,0 T Time distance: Arena Stžice, Arena Tivli - Hspital: 10 minutes General Healthcare IT infrastructure / Ministry f Health / Telemedicine and Teleradilgy The imaging/healthcare WEB prtal fr scheduling and reviewing the exams and studies if necessary. 35

37 The FIBA Injury questinnaire /the electrnic versin/ lcal diagnstic center Free radilgical service with Radilgist and Technlgist, free US diagnstics n Accusn S2000 US free digital X-ray imaging n Siemens Mbilett Mira ambulance service fllwing the recmmendatins f FIBA Eurpe. 36

38 DELO IN ORGANIZACIJA URADNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE OB MNOŽIČNIH PRIREDITVAH Petra Zupet, Zavd za varstv pri delu d..., Center za medicin in šprt Šprtna tekmvanja in mnžične rekreativne prireditve sdij med dgdke s pvečanim tveganjem za pškdbe, nenadne srčn-žilne zaplete in druga blenja pvezana z intenzivn telesn aktivnstj. Zat je dbra rganizacija zdravstvene službe s ciljem zagtavljanja kakvstne primarne in triažne zdravstvene skrbe udeležencev temeljnega pmena. Organizatr tekmvanja z. prireditve in vdja zdravstvene službe mrata pri zagtavljanju zdravstvene skrbe na terenu ravnati v skladu s slvensk zakndaj, ki predeljuje t pdrčje. Ker pa s ptrebe z. pgji dela zdravstvene službe na takih prireditvah v zakndaji precej hlapn in slab definirani, dbra zdravstvena skrba temelji predvsem na izkušnjah in znanju vseh sdelujčih. Treba je pznati specifik šprtne pange, znati narediti cen tveganja za nastanek blezni in (specifičnih) pškdb, pznati je treba udeležence tekmvanja, njihve zmgljivsti in zdravstven stanje in vedeti, kakšne učinke ima lahk specifičn klje (mraz, vrčina, vlažnst) na člveški rganizem med intenzivn telesn aktivnstj. UVOD Organizatr šprtnega tekmvanja ali mnžične šprtn-rekreativne prireditve je dlžan zagtviti ustrezn zdravstven skrb na tekmvališču iz dveh razlgv: 1. Takjšnja zdravstvena skrba za udeležence 2. Lkalne NMP ne smej biti ddatn bremenjene Obseg zdravstvene ekipe in preme je dvisen d: 1. Šprtne pange 2. Trajanja tekmvanja 3. Intenzivnsti tekmvanja 4. Nivja tekmvanja 5. Okljskih dejavnikv Vdja zdravniške službe na tekmvanjih mra imeti dvlj izkušenj, da zna vnaprej predvideti števil ptrebnih psredvanj med tekmvanjem. ZAKONODAJA Organizatr šprtne prireditve mra delvati v skladu s slvensk zakndaj: 1. Zakn šprtu (UL RS št. 22/1998) 2. Pravilnik službi nujne medicinske pmči (UL RS št. 106/ Zakn javnih zbiranjih (UL RS št. 64/

39 Oprema za ekip nmp na terenu (pravilnik službi nmp) Ambulanta zirma štr za NMP mra imeti: 1. Reanimcijski kvček 2. Petlitrska kisikva jeklenka s pribrm 3. Plavtmatski defibrilatr 4. Stjal za infuzij Transprt (reševaln vzil, helikpter) Oprema nujnega reševalnega vzila (pravilnik službi nmp) 12-kanalni EKG mnitr z zaslnm, zapism in defibrilatrjem ter zunanjim srčnim spdbujevalnikm Pulzni ksimeter Prensni aparat za umetn dihanje Zajemalna nsila Vakuumske prnice za knčine Steznik za imbilizacij hrbtenice v sedečem plžaju Vratne prnice (vse veliksti) Deska za imbilizacij trk Grelnik za infuzije Hladilnik za zdravila Zakn javnih zbiranjih (ZJZ) Zakn javnih zbiranjih dlča, katere prireditve za svj izvedb ptrebujej dvljenje: 1. Dvljenje pdeli upravna enta ali Ministrstv za uprav 2. Dvljenje je ptrebn za mednardn šprtn prireditev in člansk tekmvanje v klektivnih šprtih, če na njem sdeluje vsaj en klub prve državne lige in/ali prireditvah, kjer se pričakuje več kt 3000 udeležencev. DEFINICIJE (ZJZ) MEDNARODNA ŠPORTNA PRIREDITEV 1. Velike mednardne šprtne prireditve (Zakn šprtu) 2. Mednardna klubska tekmvanja 3. Nastpi reprezentanc 38

40 4. Šprtne prireditve v klektivnih šprtnih pangah, na katerih sdeluje tuj klub, ki je v prvi državni ligi v državi iz katere prihaja ŠPORTNE PRIREDITVE V KOLEKTIVNIH ŠPORTNIH PANOGAH: Kšarka Ngmet Mali ngmet Rkmet Odbjka Odbjka na mivki Hkej na ledu Hkej in line Hkej na travi Vaterpl Ragbi Baseball VLOGA ZA DOVOLJENJE (zjz) Organizatr mra predlžiti: Načrt prstrv z vrisan pstavitvij zdravstvenega varstva Pgdb zagtavljanju zdravstvenega varstva Dkazila članv zdravstvenega tima glede ustrezne izbrazbe Ocen gržensti zdravja in varnsti udeležencev Načrt za varvanje zdravja udeležencev PERSONALIZACIJA VSTOPNIC Če je rganizatrju šprtne prireditve v klektivni šprtni pangi z dvljenjem nalžen, da mra zaradi psebn velikega tveganja, da bi na prireditvi prišl d gržanja reda, varnsti življenja in zdravja udeležencev in drugih seb, d udeležencev prireditve b nakupu vstpnic pridbiti sebne pdatke, lahk zbira le pdatke sebnem imenu, državljanstvu in stalnem ali začasnem prebivališču, in t le d psameznikv, na katere se ti pdatki nanašaj. PRIPOROČILA ZA ORGANIZACIJO ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA ŠPORTNEM DOGODKU 39

41 Ocena tveganja zmanjšati števil pškdb in življenje gržajčih stanj Velik vlg imaj izkušnje pznavanje šprtne pange (pjavnst, vrsta in mehanizem nastanka pškdb in življenje gržajčih stanj) Tekmvanje, ki se dvija zunaj, naj b rganiziran v času, k kljski pgji ne bd negativn vplivali na spsbnsti ali zdravje tekmvalcev. Vdja zdravstvene službe mra imeti pristjnst, da tekmvanje dpve, če ti pgji ptencialn škdujej zdravju tekmvalcem. Tekmvanje, ki se dvija zunaj, naj bi bil dpvedan, če je temperatura klja višja d 28 C ali nižja d 20 C. WBGT Kntinuirana aktivnst in tekmvanja Trening in nekntinuirana telesna aktivnst C Neaklimatizirani, netrenirani Aklimatizirani, trenirani <10 Ni pvečanega tveganja Nrmalna aktivnst Nrmalna aktivnst Ni pvečanega tveganja. Lahk pride d tpltnega udara Tveganje narašča (krči, izčrpanst, udar). Visk tvegane sebe pd nadzrm ali pustitev aktivnsti Pvečan tveganje za vse udeležence Pvečati razmerje dmr:aktivnst Pzr na vns tekčin Pvečati razmerje dmr:aktivnst Skrajšati čas aktivnsti Zel pvečan tveganje za Pvečati razmerje dmr:aktivnst neaklimatizirane in Zmanjšati aktivnst in skrajšati čas netrenirane aktivnsti Prenehanje aktivnsti Razmerje dmr:aktivnst 1:1 Zmanjšati aktivnst in skrajšati čas aktivnsti Omejiti intenzivn aktivnst Nadzr nad udeležencih z tveganjem Nrmalna aktivnst Pzr na vns tekčin Nrmalna aktivnst Pzr na vns tekčin Nrmalna aktivnst Pzr na vns tekčin Planiranje aktivnsti Nadzr nad udeležencih z tveganjem 30.1 Prenehanje aktivnsti Omejiti intenzivn 32.2 aktivnst in dnevn izpstavljenst vrčini in vlagi >32.3 Prenehanje aktivnsti PRIPOROČILA ZA ORGANIZACIJO ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA ŠPORTNEM DOGODKU Organizatr mra pri rganizaciji tekmvanj v vzdržljivstnih šprtih pskrbeti za zadstn pnudb tekčin z gljikvimi hidrati na prgi. 40

42 Na prizrišču tekmvanja z. startu in cilju mra biti dvlj prstra za tekmvalce, gledalce in zdravstven sebje. Slednjemu mra biti mgčen nemten dstp d tekmvalcev, reševalnega vzila in prst izvz za vzil. Pri vzdržljivstnih šprtih naj bd pstaje prve pmči 3 5 km narazen in prst dstpne reševalnim vzilm. Udeleženci tak šprtnih tekmvanj kt rekreativnih prireditev bi mrali pred udeležb na teh tekmvanjih praviti preventivni zdravstveni pregled. Tak bi zmanjšali tveganje za pškdbe/zdravstvene kvare med tekmvanjem. Udeleženci rekreativnih prireditev bi mrali pred tekmvanjem izplniti psebne vprašalnike, kjer bi pdali pdatke svjem dsedanjem in trenutnem zdravstvenem stanju. Pred rekreativn prireditvij (bičajn s le te vzdržljivstnega značaja) je smiseln rganizirati izbraževanja za udeležence, na katerih se pda nasvete pravilnem treningu, uživanju gljikvih hidratv pred tekmvanjem, uživanju tekčin in hranil med tekmvanjem, telesni aktivnsti b akutnih blenjih (npr. pvišana telesna temperatura), telesni aktivnsti b krničnih blenjih ipd. Zdravstven sebje na prizrišču naj bi imel pblastila, da lahk predčasn ustavi z. dstrani iz igre udeleženca, ki kaže znake, da ni spsben knčati tekmvanja. O tekmvanju z. prireditvi in predvidenem številu naptenih v nadaljnj skrb je treba bvestiti lkaln blnišnic. Zagtviti je treba ustrezen nujen prevz v blnišnic za udeležence, ki s v življenje gržajčem stanju (reanimacijsk vzil, nujn reševaln vzil, helikpter). Pravila glede števila zdravnikv na števil udeležencev s dvisna d vrste šprta. Pri vzdržljivstnih šprtih (maratn, ultramaratn, irnman itd.) bstajaj mednardna priprčila, p katerih naj bi zdravstvena ekipa na 1000 tekmvalcev štela približn 20 članv. Od tega naj bi bila vsaj tretjina zdravnikv. V ciljnem prstru 60 % članv ekipe, 10 % na sami ciljni črti, 20 % b prgi, patruljiranje 10 %. Ob vrhuncu tekmvanja se na večjih tekmvanjih z d udeleženci, kt je na primer v Slveniji Ljubljanski maratn, pgst zgdi, da v časvni enti ene minute pmč zdravstvenega sebja ptrebuje d štiri d šest udeležencev. NALOGE VODJE ZDRAVSTVENE SLUŽBE Vdja zdravstvene službe mra že več mesecev pred dgdkm aktivn sdelvati z rganizatrjem tekmvanja/prireditve. V času priprav je dgvren za nabav medicinske preme in izbr zdravstvenega sebja. Na tekmvanju samem pa je njegva vlga predvsem nadzr in krdinacija dela zdravstvene ekipe. Slednje velja predvsem v primerih, k se tekmvanje dvija na širkem bmčju (npr. maratnski tek, 41

43 klesarjenje). Odgvren je tudi za zagtavljanje ustrezne kmunikacije med zdravstvenim sebjem in drugimi sdelujčimi na tekmvanju (plicija, varnstniki, prstvljci, sdniki itd.). PREPREČEVANJE IZBRUHA NALEZLJIVIH BOLEZNI Pvezava vdje zdravstvene ekipe z NIJZ Pridbitev pdatkv številu tekmvalcev, datumu prihda in dhda, nastanitve v htelih, predvidenem številu navijačev, Ocena tveganja za pjav nalezljivih blezni v času tekmvanja Kntaktna seba NIJZ v primeru pjava nalezljive blezni Vnaprej pripravljen prgram ukrepv (NIJZ) WMIA 2012 LJUBLJANA, APRIL 2012 UDELEŽENCI: SLOVENIJA, AVSTRIJA, MADŽARSKA, JAPONSKA, UKRAJINA, VELIKA BRITANIJA STADION STOŽICE TRENINGI: DOPOLDNE TEKMOVANJA: 5 DNI, 3 TEKME DNEVNO GLEDALCI: cca 9000 ZDRAVSTVENA SLUŽBA ZAHTEVE IIHF (PREDHODNE INFORMACIJE: HOTELI, PREHRANA, ORGANIZACIJA ZDR. SLUŽBE) TEREN: ZDRAVNIK IIHF, CMO, ZDRAVNIKI, REPREZENTANČNI ZDRAVNIKI, REŠEVALNA VOZILA AMBULANTA DOPING KONTROLA DOSTOP DO URGENTNEGA BLOKA DOSTOP DO STOMATOLOGA IN ORL DOSTOP DO DIAGNOSTIKE IN ZDRAVLJENJA (POŠKODBE) DOSTOP DO LEKARNIŠKIH STORITEV 42

44 SODELOVANJE Z NIJZ DRŽAVE UDELEŽENKE PRIHODI IN ODHODI EKIP NASTANITEV EKIP NASTANITEV TUJIH NAVIJAČEV? PRIHODI IN ODHODI TUJIH NAVIJAČEV? TAKE HOME MESSAGE 1. Zdravstvena skrba na mnžičnih dgdkih mra biti pravčasn načrtvana in rganizirana. 2. Vnaprej je treba narediti cen tveganja. 3. Upštevati je treba specifičnsti šprta in lastnsti šprtnikv (mladi, starejši, vrhunski, rekreativni itd.). 4. Zdravstveni tim mra biti dbr pvezan z rganizatrjem, seznanjen s prstri ali krajem, kjer se dgdek dvija. 5. Izdelana mra biti pdprna mreža za vse mrebitne dgdke. 43

45 PREDSTAVITEV PRIPRAV NA OLIMPIJSKE IGRE V LONDONU Nuška Čakš Jager, Nacinalni inštitut za javn zdravje Sam v Lndnu je letn 5000 velikih dgdkv. Ob mnžičnih prireditvah Nacinalna skupina vedn pregleda narav dgdka in pda cen tveganja. Ves čas je skupina v kntaktu z rganizatrji prireditev, ki mraj zagtviti praviln izvajanje vseh, s strani nacinalne ekipe svetvanih ukrepv in se mraj na t tudi ustrezn pripraviti. Pri tem je pmembn, da vsi uprabljaj ist terminlgij in zagtavljaj ist razumevanje ukrepv. Delvanje, pvezvanje in aktivacija psameznih skupin je pdrbn predeljena v splšnih nacinalnih načrtih. Vse ente in ustanve (agencije, inštituti, blnišnice) mraj na snvi zakna imeti pripravljene in stestirane t.i.»cntinuity in cntingency«plane (»civil cntingency plans act«). Nacinalni inštitut za javn zdravje (Public Health England-PHE) ima pmembn vlg pri pripravah, krdinaciji dziva in bvladvanju grženj za javn zdravje. Pleg strkvne vlge, je izjemn pmembna krdinativna nalga inštituta, saj združuje in usmerja sdelvanje vseh ptrebnih členv sistema, d plicije, reševalne službe, blnišnic, primarne zdravstvene dejavnsti, dlčevalcev, gasilcev, kmunikatrjev in drugih. Velika Britanja se je pripravljala na Olimpijske igre v Lndnu že pet let pred samim dgdkm v letu 2012 s skrbnim načrtvanjem, testiranjem in izbraževanjem. Olimpijske igre Lndn 2012 Sam v Lndnu beležij velikih dgdkv na let; Delvanje,pvezvanje in aktivacija psameznih skupin je pdrbn predeljena v splšnih nacinalnih planih; Vse ente in ustanve imaj na pdlagi zakna (»civil cntingency plans act«),pripravljene psebne plane za delvanje v izrednih razmerah, t. i.načrte»cntinuity in cntingency«; PHE ima pleg strkvne vlge tudi izjemn pmembn krdinativn nalg, saj združuje in usmerja sdelvanje vseh ptrebnih členv sistema, d plicije, reševalne službe, blnišnic, primarne zdravstvene dejavnsti, dlčevalcev, gasilcev, kmunikatrjev in drugih; Spštvanje dlčil Mednardnega zdravstvenega pravilnika; Ključna elementa uspešne pripravljensti za bvladvanje tveganj sta: dbr in pravčasn načrtvanje ter izbraževanje kadrv. V Veliki Britaniji imaj pd vdstvm PHE devet vaj letn za pdrčja; kemičnih, bilških, radilških in nuklearnih grženj. 44

46 Glavni namen vaj je: testiranje nacinalnih planv, reagiranje psameznih členv, dgvrv med ddelki, identifikacija nvih mest tveganj ter priprava prčil, cen uspešnsti in učinkvitsti sistema. Psebna reševalna enta HART (Hazardus Area Respnse Team) Psebna enta s skupn 90 zapslenimi; Je zadlžena sam za večje krizne razmere v Lndnu. Mesečn imaj 200 večjih dgdkv zirmaintervencij. Ekipa je aktivna štiri tedne, vsak peti teden se mraizbraževati in trenirati. Njihva snvna nalga je reševanje ljudi b mnžičnih nesrečah in primarna triaža pškdvancev, ne pa tudi prevz le-teh. Imaj izvrstn prem za različne dgdke in psebn prem vzil za različne namene. Urgentna vzila s premljena s satelitskim sistemm, kjer na ekranu lahk prek telesnih kamer reševalcev spremljaj celtn dgajanje z mesta nesreče, hkrati pa s pvezani s sistemi bveščanja vremenskih, kemijskih in radilških pdatki Priprave na Olimpijske igre 2012 v Lndnu šprtnikv, 26 šprtv na 30 mestih prek nvinarjev in prebivalcev limpijske vasi devet milijnv vstpnic prstvljne zdravniške ekipe zdravstvena skrba za udeležence brezplačna priprave začele 5 let pred dgdkm. PHE pstavlja varvanje zdravja kt snvni in ključni element, ki ga je pri planiranju ptrebn upštevati («HEALTH MUST BE ON THE TOP TABLE WHEN YOU ARE PLANNING!«). 45

47 SIMULACIJSKA VAJA PANDEMSKA GRIPA Maja Sčan, Nacinalni inštitut za javn zdravje Pandemija gripe pmeni pjav nvega pdtipa virusa influence, s katerim se ljudje še nis v preteklsti nikli kužili. Pjav nvega pdtipa virusa je psledica kmbiniranja genetskega materiala humanih, aviarnih in prašičjih virusv influence. Pleg pjava nvega pdtipa je snvni pgj za nastanek pandemije gripe spsbnst virusa, da se učinkvit prenaša med ljudmi. Pandemije gripe se pjavij enkrat d dvakrat v stletju. Obseg blevnsti in težina blezni je v naprej pplna neznanka, kakr tudi starstne skupine, ki jih b pandemija prizadela. Pandemija lahk pvzrči številne težave, ki jih dbra pripravljenst, krdiniran delvanje zntraj zdravstva in izven njega, mili. Simulacijska vaja, ki j je zasnvala Health Prtectin Agency in je bila izvedena v 2005, je bila namenjena, da se ceni spsbnst in zmžnst držav članic za pravčasen dgvr in srazmern ter ustrezn ukrepanje na pjav pandemije v Evrpi. Zasnvana je bila kt Cmmand Pst Exercise (CPX). S pmčj CPX se ceni sisteme, pstpke, načrtvanje in krdinacijske zmžnsti dlčevalcev in strke, ki pdpira dlčevalce. Običajn je vaja načrtvana tak, da zajame več časvnih bdbij, kar mgča, da s igralci izpstavljeni izzivm v kratkem časvnem kviru brez mžnsti natančne in bsežne analize situacije. Vaje s se udeležile vse tedanje članice EU, WHO, ECDC, EMA, druženje prizvajalcev cepiv in farmacevtska industrija pleg Evrpske kmisije. Ptekala je prek dveh dni in treh blkv scenarijev. Vsak scenarij je vsebval številne»injects«- nalge, ki s jih mrali izplniti udeleženci vaje. Vaja je predstavljala izhdišče za identifikacij ptreb držav članic in drugih deležnikv, snv za prenv pandemskih planv, pdlag za večj pvezanst držav, izhdišče za delvanje EC, HSC, ECDC in mgčila bljš seznanjenst dlčevalec s prblematik prihajajče pandemije. Vaja je bila cenjena kt izjemn uspešna. VIRUSI INFLUENCE Naravni reservir s ptice HEMAGLUTININ (17) NEVRAMINIDAZA (9) Kaj pvzrčaj virusi influence pri ljudeh? SEZONSKA GRIPO (=influenca) PANDEMSKA GRIPO PTIČJA GRIPO 46

48 Seznska gripa Pandemska gripa Ptičja gripa KDO ZBOLI? ljudje ljudje divje ptice in perutnina, ljudje REDKO KDAJ se pjavlja? Pzimi (na severni plbli) VSAKO LETO Kadarkli v letu NEKAJKRAT STOLETJU V Prek celega leta Pri pticah že dlg pznana, zadnje leta težja Starejšim, Različnim starstnim KOMU je krničnim skupinam, d Ljudem, ki s v stiku z nevarna? blnikm, pandemije d blelimi pticami djenčkm pandemije različn KOLIKO zblelih? D 5 %, redk več 15% - 40 % Ogrmn števil ptic/perutnine, mal zblelih ljudi, vendar viska smrtnst (50%) Odstnst z dela, DRUŽBENA ŠKODA bremenitev zdravstva, OBREMEMITEV CELOTNE DRUŽBE EKONOMSKA ŠKODA umrljivst KDAJ SE POJAVI PANDEMIJA GRIPE? 1. VIRUS INFLUENCE SE MOČNO SPREMENI naš imunski sistem na nv, spremenjen virus ni pripravljen skraj vsi, ki bd v stiku z virusm, bd zbleli gripa b lahk ptekala precej težk in pvzrčala smrt tudi v tistih starstnih skupinah, kjer je sicer ne pričakujem (trci, mladstniki) 2. SPREMENJEN VIRUS GRIPE MORA BITI DOBRO PRENOSLJIV IZ ČLOVEKA NA ČLOVEKA Virus ptičje gripe H5N1 je nv virus za nas ljudi, vendar tak kt trenutn je, ne mre pvzrčiti pandemije, ker ni spsben, da se širi iz člveka na člveka KAJ POZROČA PANDEMIJA? 47

49 zblevnst dstnst z dela hspitalizacij umrljivst Mten delvanje celtne družbe VPLIV PANDEMIJE NA UMRLJIVOST - ZDA Pandemija Presežna Prizadeta skupina umrljivst prebivalstva (A/H1N1) (A/H2N2) (A/H3N2) (A/H1N1) 500,000 < 65 let (predvsem mladi drasli) 70,000 djenčki, starejši 36,000 djenčki, starejši 8,300 mladi (<20) FAZE PANDEMIJE p Svetvni zdravstveni rganizaciji Faza 0: Obdbje, k ni dkritega nvega virusa influence, ki bi kužil ljudi. Faza 0, stpnja pripravljensti 1: Prvi primer izlacije nvega pdtipa virusa influence pri ljudeh brez ptrjenega širjenja med ljudmi ali cel izbruha gripe, ki bi ga pvzrčil nv pdtip virusa. Faza 0, stpnja pripravljensti 2: Okužba z nvim pdtipm virusa je ptrjena pri dveh ali več sebah, še vedn ni dkaza, da se nv pdtip širi med ljudmi in je spsben pvzrčiti izbruh gripe. Faza 0, stpnja pripravljensti 3: Ptrjen prens nvega pdtipa virusa influence med ljudmi (=interhumani prens). Sekundarni primeri s se kužili b stiku z indeksnim primerm. Psledica je najmanj en izbruh gripe, ki traja najmanj dva tedna in prizadene le en držav. Faza 1: Začetek pandemije - pandemija se razglasi, k nv pdtip virusa influence, z drugačnim hemaglutinm kt virusi, ki s kržili d sedaj, pvzrči številne izbruhe gripe v eni državi in se 48

50 širi v druge države. Oblevnst in umrljivst b precejšnja v najmanj enem segmentu ppulacije. Faza 2: Pandemija zajame več držav v bliki izbruhv ali epidemij in se širi iz pkrajine v pkrajin Faza 3: Je bdbje p knčanem prvem pandemičnem valu. V državah, ki s bile prizadete prve, se števil blelih zmanjšuje, drugd se pjavljaj izbruhi in epidemije. Faza 4: Drugi pandemični val se pjavi približn tri d devet mesecev p prvem. Faza 5: Knec pandemije influence, ki j b razglasila SZO. Pandemija predvidma traja dve d tri leta. P l je delitev na faze manj pmembna, prehdi zabrisani GRADNIKI PRIPRAVLJENOSTI Epidemilšk/virlšk spremljanje Preskrba z zdravili Preskrba s cepivi Zdravstveni sektr zagtavljanje člveških virv Vzdrževanje služb, ki s nujne za delvanje države Kmunikacija Pripravljenst izven zdravstva (pdjetja) Etična vprašanja 49

51 COMMON GROUND Prva EU vaja, ki j je vdila Evrpska kmisija (EC) Pripravljalec vaje: HPA (Health Prtectin Agency, sedaj PHE (Public Health England), Prtn Dwn, Salisbury Ključni cilj vaje: ceniti spsbnst in zmžnst držav članic, da dgvrij pravčasn, srazmern in ustrezn na pjav pandemije v Evrpi COMMON GROUND Časvni kvir izvedbe vaje: Vrsta vaje: COMMAND POST EXERCISE (CPX) Kaj je namen CPX? S pmčj CPX se ceni sisteme, pstpke, načrtvanje in krdinacijske zmžnsti dlčevalcev in strke, ki pdpira dlčevalce. Običajn je vaja načrtvana tak, da zajame več časvnih bdbij, kar mgča, da s igralci izpstavljeni izzivm v kratkem časvnem kviru brez natančne in bsežne analize situacije. PHE Prtn Dwn Javn-zdravstvena inštitucija z zel bgatimi izkušnjami na pdrčju priprave vaj, ki preskušaj pripravljenst na javn-zdravstvenem pdrčju. Od začetka (2003), je ddelek pripravil 214 vaj in uspsabljal prek udeležencev Vaja GREYSTOKE (terenska vaja triaže pnesrečenev p bsežnem pžaru in prušenju zgradbe) Vaja VANDELLA (vaja prekinitve skrbe z elektrik in vd v vrčinskem valu medtem k ptekaj limpijske in paralimpijske igre) Vaja APOLLO bsežen izbruh E. cli Vaja SENTINEL SERIES CPE z namenm, da preiskusi udeležence, ki s zadlženi za bvladvanje izrednih razmer Cilji COMMON GROUND Preiskušanje izvedbenega dela Pandemskih načrtv 25 držav, članic EU Izbljšati kmpatibilnst in interperabilnst nacinalnih načrtv pripravljensti na pandemij Pregledati vlg in razplžljivst načrtvanih ukrepv Dlčiti razplžljivst in primernst ukrepv, s katerimi bi zamejili širjenje pandemskega virusa 50

52 Preučiti vlg Evrpske kmisije in drugih evrpskih agencij med pandemij Kaj se je testiral s COMMON GROUND? Interperabilnst in kmpatibilnst psameznih načrtv pripravljensti držav članic. Uspsbljenst za spremljanje in labratrijsk diagnstik. Kvalitet in učinkvitst implementacije javn-zdravstvenih ukrepv, ki s namenjeni zmanjšanju prensa pandemskega virusa, vključn z mžnstj mejitve gibanja. Dstpnst, razplžljivst, prazdelitev in uprab preme, zdravil (s pudarkm na cepivih in prtivirusnih zdravilih), drugih učinkvin in materialv. Lgistika zntraj zdravstva in drugih javnih služb Adekvatnst virv za uresničevanje načrtvanih aktivnsti Krdinacija zntraj EU (Evrpska kmisija, HSC Health Security Cmmittee, ECDC, WHO- EURO, EMA itd...) UDELEŽENCI Evrpska kmisija DG-SANCO Države članice, Islandija, Nrveška in Švica Generalni direktrati EU agencije Evrpska agencija za zdravila (EMA) ECDC, EISS WHO - Ženeva in Kpenhagen Farmacevtska industrija Evrpski prizvajalci cepiv (EVM) Prizvajalci prtivirusnih zdravil 51

53 Struktura vdenja in izvedbe POTEK VAJ Mednardni razpis za izvedb vaje v skupna pripravljalna srečanja držav članic s ključnimi deležniki (Luxemburg) Izvedba vaje: 2005, evalvacija februar zaključn srečanje - evalvacija 2 knčni prčili 52

54 PRIPRAVLJALNA SREČANJA Udeleženci: HPA, države članice, Nrveška, Švica, Islandija, WHO, EMA, ECDC, EVM, farmacevtska industrija Predstavitev pteka vaje Predstavitev vlg igralcev, kntrlrjev in evaluatrjev Upraba spletnih strani Struktura in načrt vaje COMMON GROUND Centraln vdena vaja - ptek vaje s vdili in nadzrvali iz HPA V vsaki države članice s bili igralci in cenjevalci vaje Trajanje 2 dni ( 2 x 10 ur) V naprej pripravljen material (snvn gradiv, scenarij, časvnica) Sklpi in vhdne infrmacije (injects) SCENARIJ VAJE SCENARIJ VAJE Blk nvember 2005: pri dveh blnikih v jug-vzhdni Aziji s ptrdili nv pdtip virusa influence (virus influence A(H5N8)) prens med ljudmi še ni bil ptrjen (izbran pdtip virusa NI patgen za ljudi v vaji namenma nis izbrali A(H5N1), da se ne bi države članice preveč sredtčale na pdrbnsti pvezane s ptičj grip Epidemilšk spremljanje v klju, kjer se je virus pjavil, zazna mžnst prensa med ljudmi. WHO razglasi pvišan stpnj pripravljensti. WHO priprči državam, da s pzrne na pjav nvega pdtipa virusa in začn udejanjati svje načrte pripravljensti 53

55 SCENARIJ VAJE Blk december 2005, 4 tedne p pjavu nvega virusa. WHO razglasi višj faz pandemije Pdatki kažej, da je že kli zblelih z nv grip na Tajskem. AR (attack rate) je %, smrtnst 2,5 % Prve primere v EU s zaznali na Danskem, Franciji, Nemčiji, Italiji, Nizzemskem in v Združenem kraljestvu Cepiva ni in ga ne b še več mesecev, izgleda, da s inhibitrji nevraminidaze uspešni 54

56 SCENARIJ VAJE Blk april 2006, 20 tednv p začetku razglasitve pandemije. Drugi val pandemije Vsak teden zbleva milijne Evrpejcev, pandemska gripa se pjavlja v vseh državah brez izjeme, nastajaj težave z dbav snvnih survin/materialv Kličine cepiva prti pandemski gripi s mejene, pstavljaj se priritete Prva cena pteka vaj (FLASH reprt) Vaja je bila cenjena kt kristna Velika sdvisnst držav članic v primeru pjava gržnje za zdravje Vsem vključenim je mgčili ugtviti šibke tčke, pa tudi kaj je dbr Izražena ptreba p rednih vajah IZZIVI IZPOSTAVLJENI V VAJI Mednardna dimenzija nacinalnih planv Izmenjava cepiva in prtivirusnih zdravil med državami Omejitve gibanja, karantena, gibanje prek državnih meja Prcesi masvnega cepljenja Nadzr širjenja blezni na nivju Evrpe Kmunikacijska rdja Psredvanje skupnih (usklajenih) infrmacij medijem na nivju EU 55

57 KOMUNIKACIJA Early Warning and Respnse System (EWRS) Pmemben sistem Ptrebne s izbljšave, ki bd mgčile spremljanje dgajanja Ptrebne s izbljšave v smislu rdja za bvladvanje tveganja Tele knference Manjkal je rdje za spremljanje dgajanja na terenu Razvj, testiranje in namestitev učinkvitega rdja kt je na primer HEDIS the Health Emergency and Disease Infrmatin System ki s ga preverjali med vaj NAČRTOVANJE Številni nacinalni načrti nis ddelani na pdrčju Medsektrske aktivnsti Mednardnih psledic v zvezi z uvajanjem nacinalnih ukrepv Psledic uvajanja nacinalnih ukrepv na zakndaj EU Seznama aktivnsti (ukrepv) b pjavu specifične situacije Manjkaj znanstveni in plitični razlgi za izvajanje in uvajanje dlčenih aktivnsti ukrepv za bvladvanje razmer (maske, zapra nacinalnih meja) PRIORITETNE AKTIVNOSTI Svbda gibanja ter scialne in eknmske psledice prepvedi transprta ali zbiranja ljudi Svetvanje ptnikm in karantena Pdpra labratrijem Transprt bilških materialv Vlga ECDC in WHO pri blikvanju navdil glede ukrepanja Pgji uprabe rezerv prtivirusnih zdravil, ki jih ima WHO Pstpek nujne izdaje dvljenja za cepiva/zdravila Uspsabljanje vseh, ki s vključeni pri razreševanju krize Ukrepi v zvezi državljani EU, ki s v tujini Krdinacija kmunikacije z mediji učne delavnice smernice uspsabljanje 56

58 skupni prjekti strkvn svetvanje plitični vidiki sdelvanja in pvezvanja specifične aktivnsti ptrebe p pvezljivi IKT Učne delavnice Prtivirusna zdravila in prepidemičn cepljenje Sdelvanje ssednjih držav Organizacija blnišnične skrbe Pznavanje načrtv ter pvezanst načrtv Prilagajanje prizvdnje in dbave nujnih zdravil Obvladvanje zirma zadrževanje širjenja tveganja Učinkvitst ukrepv za bvladvanje kritičnih razmer Smernice Krizni center Prirčnik za bvladvanje izrednih dgdkv Prirčnik dbrih praks Opredelitev minimalnih zahtev za krizni center Pregled in prtkli ukrepv za bvladvanje IHR (Internatinal Healt Regulatins) Prilagajanje prizvdnje in dbave nujnih zdravil Uspsabljanje Upraba IT Kmunikacijska rdja in nve prgramske rešitev Upravljanje krizne situacije Mdeliranje Seminarji za graditev tima Pvezvanje Izdelava centralnega direktrija kntaktnih seb (držav članic in EU agencij) Pvezvanje pri sprejemanju dlčitev (mejitev svbde gibanja, upraba prtivirusnih zdravil in cepiva) Turizem (vključn z ukrepi v zvezi s ptvanji ter sledljivstj seb, ki s bile v stiku) Državljani EU v tretjih državah 57

59 Pandemski načrti Pvzetek nacinalnih načrtv in prevd v več jezikv, kar pvečuje mžnst sdelvanja Razvj skupne terminlgije ter smernic za prevd Pspeševanje medsektrskega sdelvanja Vaje Reginalne in lkalne dimenzije Vaje ssedv (EU-EU ter EU in ne-eu članice) Preverjenje sistemv kmunikacije Oblikvanje plitike Preverjanje skrajnih bremenitev Več kriznih dgdkv na enkrat ZAKLJUČEK Vaja je predstavljala izhdišče za identifikacij ptreb držav članic Osnva za prenv pandemskih planv Pdlaga za večj pvezanst držav Izhdišče za delvanje EC, HSC, ECDC Večja seznanjenst dlčevalec s prblematik prihajajče pandemije 58

60 EPIET- KRIZNE RAZMERE IN DELOVANJE NA TERENU Maja Šubelj, Nacinalni inštitut za javn zdravje V uvdnem delu je predstavljen Evrpski prgram uspsabljanja na pdrčju intervencijske epidemilgije (angl. Eurpean Prgramme fr Interventin Epidemilgy EPIET), ki trenutn pteka v 20 državah članicah Evrpske Unije. Oblevnst in umrljivst sta bičajn najvišji v prvih dneh p začetku krize, zat je ključn bdbje za ukrepanje prvih nekaj tednv p krizi. Glavni cilj vseh ukrepv je zmanjšati pvečan umrljivst in mgčiti zdravstven skrb. Opisanih je deset glavnih priritet v prcesu reševanja krize. Krizne situacije Nepričakvana Kas/uničenje Nepripravljeni tudi v primeru pripravljensti Pmč ni nikli prva, ki se sči s krizn situacij Delvanje pd pritiskm Intervencija vs. cena tveganja Včasih preveč (z. neustrezna) pmč Slaba krdinacija Oblevnst in umrljivst bičajn najvišji v prvih dneh Hitrejši in blj ciljani dziv lahk učinkvit zmanjša blevnst in umrljivst Ključn bdbje za ukrepanje: prvi tedni! Glavni cilj: zmanjšati pvečan umrljivst (vedn pvezana z razseljevanjem prebivalstva) in mgčiti zdravstven skrb 59

61 Kmpleksna krizna situacija situacija, ki prizadane velik števil civilistv in bičajn bsega kmbinacij vjne in civilnih sprv, pmanjkanje hrane in razselitev prebivalstva, kar ima za psledic izrazit pvečanje smrtnsti. Psledica člveka ali narave Vjna, prisilne migracije Lakta Orkani, ptresi, pplave Razselitev prebivalstva Zntraj države, begunci Pvečana gstta & velikst prebivalstva Države z nizkimi dhdki Mtene s javn zdravstvene stritve in infrastruktura Spremembe: Osnvne življenjske ptrebščine Bivališča Kmunikacija Transprt Plitični kntekst Oklje Varnst Začetna faza krizne situacije Namen Zmanjšanje smrtnsti/blevnsti prizadetega prebivalstva z izvajanjem prednstnih aktivnsti Vlga epidemilga Hitra cena zdravstvenega stanja, ptreb & virv za izvedb intervencije Ocena bsega krizne situacije Dlčitev prednstnih nalg za ukrepanje Ocena veliksti ppulacije Spremljanje, signal, dziv SPHERE Prjekt Leta 1997 Nabr minimalnih standardv na ključnih pdrčjih humanitarne pmči 60

62 Izbljšati kakvst pmči ljudem, ki s jih prizadele nesreče in pvečati dgvrnst sistema humanitarne pmči v dzivu na nesreč Krizne situacije: 10 priritet 1. Začetna hitra cena 2. Cepljenje prti špicam 3. Pitna vda in higiena 4. Hrana in prehranjenst 5. Zavetje in načrtvanje prebivališč 6. Zdravstven varstv v krizni situaciji 7. Nadzr nad nalezljivimi bleznimi/epidemijami 8. Epidemilšk spremljanje 9. Člveški viri in uspsabljanje 10. Krdinacija & Varnst 1. Začetna hitra cena Pstavitev takjšnjih priritet Identifikacija najblj prizadetih bmčij ali skupin prebivalstva Dlčitev ptrebnih virv (člveških in materialnih) Omgčiti dnatrjem, da predvidij ptrebe Uskladiti zmgljivsti ZN/NVO z dejanskimi ptrebami Preprečiti izgub sredstev in pdvajanje Identificirati nujne ddatne ptrebe 2. Cepljenje prti špicam «Abslutna» pririteta Ptrebn načrtvati prgram cepljenja V 1. tednu Ciljna ppulacija: 6 mesecev 15 let Strategija cepljenja: - 95% precepljenst - Sčasn Vitamin A - Sledi rutinsk cepljenje 61

63 3. Pitna vda in higiena Preprečitev diareje Pitna vda: - Minimaln 5 litrv/seb/dan v kriznih situacijah - Nat litrv/seb/dan Sanitarni in življenjski pgji: - Nadzr izlčkv - Odlagališče dpadkv - Mil Latrine: - 1 na seb v kriznih situacijah - Nat 1 na 20 seb ali 1 na družin «Mnitring» indikatrjev: kličina in kakvst 4.Hrana in prehranjenst (1) Pdhranjenst je pgst pvezana s preseljevanjem Pmemben dejavnik umrljivsti Obrk hrane: Min kcal/dan Registracija prebivalstva za cen ptreb Hitra cena prehranjensti z uprab metde MUAC (bseg sredine nadlakti, angl. Mid-Upper Arm Circumference) Prgrami prehranjevanja: Ddatni: zmern pdhranjeni in ppulacija z večjim tveganjem Intenzivni: mčn pdhranjeni 5. Zavetje in načrtvanje prebivališč Neustrezn zavetje, prenatrpanst: prens epidemij pslabšanje blezni Zaščita pred kljem: dež, snce, sneg, veter vrčina, mraz varen življenjski prstr Bivalni prstr: 62

64 dvlj prstra na seb Minimalna pvršina zavetja: 3.5 m2/seb Minimalna skupna bivalna pvršina: 30 m2 /seb ptrebna infrastruktura 6. Zdravstven varstv v krizni situaciji Mreža zdravstvenih ustanv Krdinacija med psameznimi deležniki Prirčniki in smernice Ptrebe p medicinskem materialu in zdravilih Kmpleti nujnih zdravil 7. Nadzr nad nalezljivimi bleznimi/epidemijami (1) Najblj nevarne blezni? Najblj nevarne blezni: Ošpice Diareja Akutne kužbe dihal Malarija Preventivni ukrepi s najblj učinkviti Pripravljenst na epidemij 8. Epidemilšk spremljanje (1) Spremljanje zdravstvenega stanja prebivalstva: Demgrafija Umrljivst (CMR, U5MR) Oblevnst (prevalenca, incidenca) Osnvne ptrebe Aktivnsti v kviru prgrama Higiena Prehranjensti Sistem zgdnjega pzarjanja in dzivanja EWARN (angl. Early Warning and Respnse Netwrk): 63

65 Sistemi EPI spremljanja, ki zbiraj infrmacije ptencialn epidemičnih bleznih z namenm ustreznih javn zdravstvenih intervencij Enstaven, prilagdljiv in bčutljiv Aktiviran le v kriznih situacijah Ne nadmešča rednega epidemilškega spremljanja Dnevn prčanje dlčenega števila sindrmv Cilji: Zgdnje dkrivanje nebičajnega pvečanja ali dgajanja v primeru nalezljivih in ne nalezljivih bleznih/zdravstvenih pgjih Spremljanje trendv Identifikacija ustreznega dzivanja Kmpnente: Seznam blezni/sindrmv Definicije primerv Opzarjanje v primeru praga epidemije Spremljanje mreže Načini prčanja Zgdnje preverjanje in ptrditev prijav Labratrijske zahteve Analiza in pvratne infrmacije Deaktiviranje 1. Uradna izjava kncu krizne situacije ALI 2. Pgji za aktivacij EWARN sistema ne bstajaj več - Vrnitev vzrcev blezni na raven pred kriz - Značiln zmanjšanje št. razseljenih seb - Zaprtje evakuacijskih centrv - Obsežen nadzr izrednih kljskih dejavnikv tveganja - Obnva večine bičajnih zdravstvenih in preventivnih stritev 9. Člveški viri in uspsabljanje Kadrvske zahteve 64

66 Upravljanje s člveškimi viri: Zapslvanje lkalnega sebja Uspsabljanje lkalnega sebja 10. Krdinacija Med različnimi perativnimi partnerji: Agencije ZN Lkalne blasti NVO Predstavniki beguncev/razseljenih prebivalcev Kredibiln vdstv Krdinacijsk tel/dbr Dbri kmunikacijski kanali Standardizacija plitik (10. Varnst) Begunci/razseljeni prebivalci Dmači prebivalci Humanitarne agencije Zagtvitev dstpa d prebivalcev Bistvenega pmena za izvajanje prgramv 65

67 KEMIKALIJE IN KRIZNE RAZMERE Matej Ivartnik, Nacinalni inštitut za javn zdravje Kemikalije je skupn ime za kemijske spjine, elemente, zmesi in pripravke. Znanih je prek 13 milijnv različnih kemijskih snvi, približn jih ima kmercialn z. industrijsk vrednst, redn pa se jih uprablja nekaj Člveštvu s prinesle številne ugdnsti in mgčile napredek, p drugi strani pa s prblematični njihvi škdljivi vplivi na klje in zdravje. Predvsem zapznelih učinkih vem premal. Krizne razmere s razmere, ki jih ni mgče bvladvati z bičajnimi sredstvi in ukrepi, v katerih s gržene temeljne družbene vrednte. Značilnsti krize naj bi bile nepričakvanst, negtvst in časvn pritisk. Iz tega vidika s kriznimi razmerami pvezujem kemikalije, ki imaj dlčene nevarne lastnsti in jih zat imenujem nevarne kemikalije. Da lahk kemikalije predstavljaj gržnj za zdravje ljudi na širšem bmčju je prepznala tudi EU. Sklep št. 1082/2013/EU Evrpskega parlamenta in sveta ( ) resnih čezmejnih nevarnstih za zdravje navaja nevarnsti kemičnega izvra kt psebn kategrij resnih čezmejnih nevarnsti za zdravje. Djemanje krize je relativn, različn glede na klje in situacij in dvisn d družbenih razmer ter zgdvinskih izkušenj. Družba razvije precejšn mer tlerance d bližnjega klja, zanimiv primer imam tudi v našem nepsrednem klju ljudje v Zgrnji Mežiški dlini bivaj v klju, ki je mčn bremenjen z nekaterimi tksičnimi elementi. KEMIKALIJE Kemikalije je skupn ime za kemijske spjine, elemente, zmesi in pripravke. 13 milijnv znanih jih ima nek vrednst nekaj v redni uprabi Številne ugdnsti in napredek. Škdljivi vplivi na klje in zdravje. zapzneli učinki? URADNO Zakn kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03, 47/04, 61/06, 16/08, 9/11 in 83/12) Kemikalije s snvi in zmesi. NEVARNE KEMIKALIJE? 66

68 NEVARNE KEMIKALIJE Nevarne kemikalije s snvi ali zmesi, ki ustrezaj kriterijem za fizikalne nevarnsti, nevarnsti za zdravje ali nevarnsti za klje, predeljene v Prilgi I Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evrpskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 razvrščanju, značevanju in pakiranju snvi ter zmesi, spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L št. 353 z dne ). GHS (Glbally harmnised System) Glbaln penten sistem za razvrščanje in značevanje b pentil sprčila na nevarnih izdelkih in zamenjal bstječe pravilnike v psameznih državah d 1. junija 2015 v EU in d decembra 2015 v ZDA. PIKTOGRAMI Eksplzivnst Vnetljivst Oksidativnst Pd tlakm Jedk za kvine Akutna strupenst Akutna strupenst Prebčutljivst dihal Jedk za kž Nevarn za vdn klje NEVARNOST razred nevarnsti - vrsta nevarnsti kategrija nevarnsti - resnst nevarnsti Opzrilna beseda NEVARNO - značuje kategrije resnejših nevarnsti POZOR - značuje kategrije manj resnih nevarnsti 67

69 KRIZNE RAZMERE Kdaj gvrim kriznih razmerah z. krizi? Zakn varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 dl. US, 87/01 ZMatD, 41/04 ZVO-1, 28/06, 51/06-UPB1 in 97/10) (ZVNDN) Krizne razmere s razmere v reginalnem ali širšem varnstnem klju, ki jih ni mgče bvladvati z bičajnimi sredstvi in ukrepi, v katerih s zaradi vjaških, eknmskih, scialnih in drugih razlgv gržene temeljne družbene vrednte in ki se lahk razširij tudi čezmejn zirma nepsredn grzij druge države, če z zaknm ni dlčen drugače. Kriza - (gršk krinein) Kriza je na splšn resn stanje, ki zahteva ukrepanje (Nicksn in Siddns, 2006). Gršk pjmvanje krize se nanaša na dlčitven situacij (vjna ali mir?), v sdbnem smislu pa gre za krizn dlčanje zirma dzivanje na krizne razmere, ki jih pjmujem širše, s ciljem njihvega dpravljanja (Salmn in Alkadari, 1992). ZNAČILNOSTI KRIZE NENADNOST (vedn je nepričakvana) NEGOTOVOST (pristen je dvm pri dlčitvah) ČASOVNI PRITISK (hitr dlčanje in bvladvanje stresa) (Nvak, 2002) KRIZA KRIZE? Različni avtrji menjaj kt temeljn značilnst krize gržanje snvnih vrednt. Finančna kriza! Osnvna vrednta s finance? Imam kriz vrednt? KEMIKALIJE IN KRIZNE RAZMERE Pvd za kriz z. krizne razmere s kemikalije. Predvsem nevarne kemikalije? VAJA PEKRE, 5. in Ukrepanje ekip NMP v primeru kemijske nesreče 68

70 Simulacija nezgde v kemični tvarni SANDOZ (SUI), Pžar je zajel agrkemičn skladišče Sandz v Schweizerhallu v Švici. V zrak in rek Ren s se sprstile strupene snvi (živsrebrve spjine, rganfsfrni insekticidi ) in pvzrčile velik škd. Ren je bil rdeče barve, pginil je ca. pl milijna rib. BAIA MARE (ROM), Ppustil je jez, ki je zadrževal m3 s cianidi nesnažene vde in kli 100 tn cianidv je razlil na zemljišče in v rek Smes, ki se izliva v rek Tis, ta pa v Dnav. Kntaminacija pitne vde za 2,5 miljna uprabnikv na Madžarskem. AJKA (HUN), Iz tvarne aluminija se je razlil približn kubičnih metrv strupenih dpadnih snvi (rdečega blata kvinski ksidi, svinec, mčn alkaln). Nesreča je zahtevala 9 smrtnih žrtev, več kt 150 pškdvanih ljudi. Uničenih je najmanj 400 hiš, bdelvalne pvršine s v celti uničene, prav tak nesnaženi vdtki (Trna, Marcal). Miniranje stare Cinkarne, Celje 2005 Ob miniranju se je nad mestm razširil prašen blak. Analize vzrcev s ptrdile pristnst azbestnih vlaken. Dr. Metda Ddić Fikfak s KIMDPŠ je pvedala, da s anfiblna vlakna azbesta nevarnejša blika azbesta ter, da s dkazi, da se je azbest med eksplzij res sprščal. ČEZMEJNE NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE SKLEP št. 1082/2013/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. ktbra 2013 resnih čezmejnih nevarnstih za zdravje in razveljavitvi Odlčbe št. 2119/98/ES Sklep dlča: pravila za epidemilšk spremljanje, spremljanje resnih čezmejnih nevarnsti za zdravje, zgdnje bveščanje njih in bj prti njim, vključn z načrtvanjem pripravljensti in dzivanja v zvezi z navedenimi dejavnstmi SKLEP št. 1082/2013/EU Namen sklepa je pdpreti sdelvanje in usklajevanje med državami članicami ter s tem izbljšati preprečevanje in bvladvanje širjenja hujših blezni ljudi čez meje držav članic 69

71 ter bj prti drugim resnim čezmejnim nevarnstim za zdravje in na ta način pripmči k viski ravni varvanja javnega zdravja v Uniji. PODROČJE UPORABE Sklep se uprablja za javn-zdravstvene ukrepe (pvezane z čezmejnimi nevarnstmi za zdravje) nevarnsti bilškega izvra (nalezljive blezni, bitksini, prtimikrbn dprnst in blnišnične kužbe) nevarnsti kemičnega izvra nevarnsti kljskega izvra; nevarnsti neznanega izvra dgdki, ki lahk pmenij izredne razmere mednardnih razsežnsti na pdrčju JZ NAMEN Spremljanje - Epidemilšk spremljanje in bčasn spremljanje Entna cena tveganja na ravni EU Enten dziv članic v EU OBJAVA OPOZORILA Nebičajen za dlčen kraj in čas, če lahk pvzrči večj blevnst z. smrtnst, če se lahk hitr širi in preseže nacinaln zmgljivst dziva Lahk vpliva na več kt en držav članic Je ptrebn usklajen dzivanje na ravni unije IZREDNE RAZMERE Epidemija člveške gripe, ki bi se lahk razvila v pandemij (bvestij SZO) Drugi primeri, kjer SZO še ni razglasil izrednih razmer Zadevna resna čezmejna nevarnst za zdravje na ravni unije Zdravstvene ptrebe za t nevarnst nis pkrite VAJA QUICKSILVER, 24. in Simulacija delvanja nacinalnih kntaktnih tčk v primeru čezmejnih tveganj za zdravje kemičnega z kljskega izvra 70

72 KJE SMO NMP PEKRE d graje tvarne in mej psredvanja in rehabilitacije QUICKSILVER d nacinalnih kntaktnih tčk KAJ PA VMES? REALNOST??? S akutne nevarnsti kemičnega izvra največji prblem? S prblem sam nevarne kemikalije? ONESNAŽENO OKOLJE ZMD 1665 začetek izkriščanja svinčene rude 1893 centralna tpilnica v Žerjavu 1923 prvi sistem filtrv, 1978 nvih filtri znižaj dnevne emisije prahu iz 5000 na 70 kg Leta 2000 se uspešn knča prgram zapiranja rudnika? najstarejši pdatki zdravju rudarjev in delavcev v tpilnici 1952 preiskave Pb v krvi prebivalcev (n=41, pv.=700 mg/l) ERICO (2002) klje še vedn nesnažen, vsebnsti svinca v krvi trk viske, kar ptrdij tudi meritve ZZV Ravne (2004) STANJE Okli 8000 seb živi v kntaminiranem klju, njihv zdravje je gržen SANACIJA? Skupina z največjim tveganjem za zdravje s trci! Cilj je zmanjšati bremenjenst trk s Pb, trej zmanjšati izpstavljenst, vns in vezav Pb. Bivanje z. interakcije trk z kljem s neklik drugačne, kt pri draslih Občutljivst in dziv sta tudi neklik drugačna Čeprav je bivaln klje trk in draslih lahk ist pa ni enak 71

73 TVEGANJE KEMIČNEGA IZVORA V BIVALNEM OKOLJU OTROK Stara industrijska bremena psledica preteklsti Aktualne emisije Nerdn planiranje in načrtvanje Življenjska situacija slabe scialn eknmska situacija, neznanje, nezainteresiranst Prens nesnaženja iz delvnega mesta PROGRAM UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI OKOLJA V ZMD Odlk bmčjih največje bremenjensti klja in prgramu ukrepv za izbljšanje kakvsti klja v Zgrnji Mežiški dlini (Ur.l.RS, št.119/07) Skupina z največjim tveganjem: Otrci d 7 leta starsti. Višja izpstavljenst, vns svinca in vezava svinca v telesu. Več škde za zdravje. Ukrepi: Zamenjava nesnažene zemlje 72

74 Preplastitev makadamskih pvršin Čiščenje prahu iz pdstrešij Mkr čiščenje utrjenih pvršin Zatravljanje glih pvršin Ureditev pvršin za vrtnarjenje Sanacija fasad iz katerih se lušči met Uvedba varvalne prehrane v vrtce Mnitring tal, zraka Mnitring krvi trk Obveščanje in krdinacija Cilj : d leta 2022 spraviti vsebnst svinca v krvi trk pd 100 mg/l. MERITVE VSEBNOSTI Pb V KRVI OTROK Vsak let tri leta (24 48 mes.) stari trci iz ZMD Vsakih 5 let trci d 1 d 6 let in 9 letniki iz ZMD ter triletniki iz SMD Druge manjše skupine KRIZA P nekaterih avtrjih kriza zbuja vtis katastrfalnih zirma pgubnih psledic v primeru neukrepanja. Zaznava krize je pravzaprav subjektivna, dvisna d vpletenih dlčevalcev. POMENI GLOBALNA KEMIZACIJA OKOJA KRIZO? 73

75 ZRAK IN KRIZNE RAZMERE Peter Otrepec, Nacinalni inštitut za javn zdravje Kakvst zraka v klju dlčaj nekateri staln pristni plutanti. Ti s razširjeni predvsem v urbanem klju in nastajaj pri uprabi fsilnih griv (premg, nafta, les) v prmetu, za grevanje in v nekaterih industrijskih dejavnstih. T s naslednji plutanti: žveplv diksid (SO 2), delci (PM10 in PM2,5), dušikvi ksidi (NO x) in zn. Ob dlčenih pgjih se kncentracija teh plutantv lahk mčn pveča bdisi zaradi klimatskih razmer b neugdnih gegrafskih pgjih (npr. pzimi b tpltni inverziji, predvsem delci in NO x in pleti v snčnih dneh - pvišane kncentracije zna), vrednsti s lahk tudi pvečane b pvečanje emisij (nprrimer b gzdnih pžarih, izbruhih vulkanv, grenju rafinerije nafte). Izpstavljenst pvzrča vnetje dihal in spremembe na kardivaskularnem sistemu. V dneh, k s ti pvišani, se stanje kardivaskularnih blnikv in respiratrnih blnikv pslabša. Druga skupina plutantv s tisti plutanti, ki nastanej b emisijah iz industrijskih bjektv in plutanti, ki s psledica nesreč zirma pžarv in izpustv v industriji. Najblj znana primera nesreč sta Seves v Italiji in Bphal v Indiji. V prvem primeru je bila viska izpstavljenst ljudi v klici pžara 2,3,7,8-tetrachlrdibenz-p-dixinu (TCDD). V drugem primeru v Indiji je prišl d uhajanja plina metilizcianata (MIC) in drugih kemičnih snvi iz lkalne tvarne pesticidv. Pri nesreči v Sevesu s bile akutne psledice na zdravje: pjav aken, reverzibilne periferne nevrpatije in pvišanje jetrnih encimv. V Bphalu s se pjavile številne akutne in krnične psledice na zdravje grženih. Akutni učinki na zdravje s dvisni d snvi kateri s ljudje izpstavljeni, na daljši rk pa imaj vpliv na zdravje ljudi v bližnji klici nesreče. 74

76 PODNEBJE IN KRIZNE RAZMERE Ana Hjs, Nacinalni inštitut za javn zdravje Pdnebne spremembe vplivaj na zdravje in prek interakcije med kljskimi in scialn eknmskimi determinantami zdravja pglabljaj neenaksti in lahk pvzrčij krizne razmere. Pdnebne razmere vplivaj na zdravje nepsredn (vrčinski valvi, pplave, suše, pžari, hitre vremenske spremembe ) in psredn (zaradi sprememb v naravi prihaja d širjenja nekaterih vektrjev, ugdnejših pgjev za rast nekaterih mikrrganizmv, vpliva na prizvdnj hrane ). Vplive pdnebnih sprememb lahk zmanjšam z blaženjem in prilagajanjem. Javn zdravje mra pri tem delvati kt katalizatr. Tveganje za krizne razmere je dvisn d nevarnsti, izpstavljensti nevarnsti in ranljivsti izpstavljenih. T trje je ptrebn pznati, da lahk krizne razmere preprečujem. Za uspeh pri tem pa je nujn ptrebn sdelvanje med različnimi strkami. KAJ? Učinek tple grede snce - tplta tplgredni plini zadržij del tplte kar mgča primern tplt za življenje, kakršnega pznam, na zemlji Člveška dejavnst več tplgrednih plinv Vpliv na SISTEMe Nve prilžnsti Čas Medresrsk sdelvanje Sinergije Več kt mandat vlade KAJ BO? več suš, več ekstremnih dgdkv: pplav, neurij več pžarv Spremenjeni pgji za rast nekaterih mikrrganizmv (varnst hrane in vde, NB) Spremenjeni pgji za bivanje (migracije ) KAJ SMO ŽE OPAZILI? umrljivst rak kže cvetni prah 75

77 vremensk pgjene nesreče nalezljive blezni kakvst zraka in pvezana blenja KAJ LAHKO STORIMO? Blaženje prilagajanje TVEGANJE Nevarnst Izpstavljenst ranljivst RANLJIVE SKUPINE Starejši Otrci Blni Invalidi revni KRIZNE RAZMERE pred med p Načrt Pznavanje načrta priprava in preverjanje material.sred. in preme Vaje Izvajanje in prilagajanje načrta Evalvacija, izbljšanje načrta Osnvne življenjske ptrebščine (kličina, varnst), sanitacija, preprečevanje NB psihscialna pmč Ptreben je celsten pgled in pristp Neukrepanje je drag 76

78 PROJEKT GEP- VAROVANJE VIROV PITNE VODE V IZREDNIH DOGODKIH Nataša Šimac, Nacinalni inštitut za javn zdravje, OE Nva Grica PROJEKT GEP Skupni geinfrmacijski sistem za varvanje virv pitne vde v izrednih dgdkih. Prgram čezmejnega sdelvanja Slvenija-Italija ( Namen triletnega prjekta je vzpstaviti enten čezmejni sistem ukrepanja civilne zaščite v primeru gržensti virv pitne vde zaradi tehnlškega tveganja in naravnih nesreč na bmčju Griške, Obaln kraške, Grenjske statistične regije in Avtnmne dežele Furlanije-Julijske krajine. Hidrlški sistemi nis mejeni z državnimi mejami, vplivi nesnaženja se lahk neviran širij prek meja, zat je ptrebn njihv integriran čezmejn krdiniran upravljanje. V prvem letu prjekta sm slvenski prjektni partnerji v sdelvanju z URSZR (Izpstava Kranj in Kper) ter Pklicn gasilsk ent Nva Grica (PGE Nva Grica) izdelali enten algritem ukrepanja za varvanje virv pitne vde v izrednih dgdkih in razmerah za Grišk, Grenjsk in Obaln-krašk statističn regij. Vzpredn s italijanski prjektni partnerji pripravili algritem za bmčje Avtnmne dežele Furlanije - Julijske krajine. Zajeli sm trej celtn čezmejn bmčje državne meje. Algritem vključuje ptek bveščanja in aktiviranja pristjnih rganv, ent in služb v primeru gržensti virv pitne vde v naravnih in drugih nesrečah, predvsem razlitja nevarnih snvi v vdzbirnem bmčju vdnih virv. Namen algritma je usklajen, takjšnje in učinkvit ukrepanje in s tem zagtavljanje varne vdskrbe na čezmejnem bmčju. Za učinkvit izvajanje algritma je izrednega pmena pznavanje pristjnsti ter medsebjn sdelvanje vseh rganv, ent in služb. V ta namen sm izdelali pisni del algritma, v katerem sm pleg pteka bveščanja in aktiviranja predstavili njihve vlge v primeru intervencije. V sklpu prjekta izdelujem tudi skupni geinfrmacijski sistem virv pitne vde, ki b pmembn funkcinaln rdje, s pmčj katerega naj bi njegvi uprabniki med intervencij prišli d dgvrv na ključna vprašanja v primeru razlitja nevarnih snvi, kt s: kateri viri s grženi, približn v klikšnem času in v kakšnem bsegu jih b nesnaženje dsegl. Da bi dbili dgvre na ta vprašanja, je ptrebn izdelati hidrgelške mdele. Glede na t, da ne mrem v prjektu hidrgelšk zajeti celtn prjektn bmčje, sm za začetek izbrali 2 vdnsnika, ki pvezujeta slvensk in italijansk stran čezmejnega bmčja. T sta kraški vdnsnik Trnvsk-Banjške plante in medzrnski vdnsnik aluvija reke Sče. Obmčje hidrgelških mdelv zajema skupn kli pl milijna prebivalcev zirma uprabnikv vdvdnih sistemv na grišk-tržaškem čezmejnem bmčju. GIS pa bm nadgradili tudi z metdami analize prstra in upravljanja z kljem. V prjektu GEP trej bravnavam multidisciplinarni pristp v primeru grženj zdravja zaradi nesnaženja vdnih virv, ki lahk zaradi specifičnih lastnsti, ranljivsti vdnsnikv, v kratkem času dbi velike, tudi čezmejne razsežnsti. 77

79 PROJEKT GEP Javni razpis za predlžitev standardnih prjektv št / GEP Skupni geinfrmacijski sistem (GIS) za varvanje virv pitne vde v izrednih dgdkih. Band Pubblic per la presentazine di prgetti standard n. 02/2009 / GEP Sistema infrmativ territriale (GIS) cngiunt per la prtezine delle risrse d'acqua ptabile in casi di emergenza PROJEKT GEP PROJEKTNI PARTNERJI SLOVENSKI PARTNERJI 1. NIJZ vdilni partner 2. IZRK ZRC SAZU 3. NLZOH 4. URSZR Izpstava NG ITALIJANSKI PARTNERJI 1. UNITS DMG 2. UNITS DSV 3. Prtezine civile FVG 4. UNIFE 5. UNIPAD NAMEN PROJEKTA Namen prjekta je vzpstaviti enten čezmejni sistem ukrepanja CZ v primeru gržensti virv pitne vde zaradi tehnlškega tveganja in naravnih nesreč na bmčju Grenjske, Griške, Obaln kraške statistične regije in Avtnmne dežele Furlanije -Julijske krajine. PROJEKT GEP - DELOVNI SKLOPI WP4 ALGORITEM UKREPANJA WP5 GIS VIROV PITNE VODE WP6 HIDROGEOLOŠKA NADGRADNJA GIS VIROV PITNE VODE WP7 DOPOLNITEV SISTEMA GIS Z METODAMI ANALIZE PROSTORA IN UPRAVLJANJA Z OKOLJEM WP8 UVEDBA COLILERT IN ENTEROLERT METODE 78

80 RANLJIVOST VIROV PITNE VODE Kras Vpliv pdnebnih sprememb Razlitje nevarnih snvi 79

81 DODANA VREDNOST PROJEKTA I WP4 ALGORITEM UKREPANJA Izdelan algritem v sklpu prjekta GEP s na URSZR uprabili kt snv za priprav entnega SOP za vse ReCO v RS. Seja razširjenega klegija generalnega direktrja URSZR, Ljubljana ; Sdelvanje bmčnih ZZV pri implementaciji algritma v vse regije RS v sklpu nacinalnega prgrama. Sestanek na IVZ Seja razširjenega klegija generalnega direktrja URSZR, Ljubljana Ptrdili enten SOP za razlitje nevarnih snvi. ReCO dplnili glede na regijske specifičnsti. Stpil v veljav ; URSZR Izpstava NG v sdelvanju s PGE NG: VAJA SOČA 2014 VAJA SOČA 2014 Kraj in datum: Plave Slkan, sbta, Namen dgdka: Vaja je bila namenjena uspsabljanju vseh sil zaščite reševanja in pmči za izvajanje nvega entnega SOP URSZR za razlitje nevarnih snvi, ki je stpil v veljav s Pglavitne vsebine vaje: prmetna nezgda, razlitje nevarne snvi (kurilnega lja) v Sč, grženst virv pitne vde, reševanje pnesrečencev v prmetni nezgdi (ukleščenih v 80

PROJEKTNO VODENJ IN GDPR ANTON PEVEC, ŠPELA URH POPOVIČ, MAJA FERLE, VESNA KOBAL

PROJEKTNO VODENJ IN GDPR ANTON PEVEC, ŠPELA URH POPOVIČ, MAJA FERLE, VESNA KOBAL PROJEKTNO VODENJE IN GDPR ANTON PEVEC, ŠPELA URH POPOVIČ, MAJA FERLE, VESNA KOBAL GDPR General Data Prtectin Regulatin Cilj uvedbe GDPR: Pvečanje varnsti pri shranjevanju in bdelavi sebnih pdatkv zaradi

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza - vaja evakuacije.doc

Microsoft Word - Analiza - vaja evakuacije.doc 1. UVOD Na pdlagi 1. dstavka 109. člena in 1. dstavka 38. člena Zakna varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (UL RS št.64/94) in 35. člena Zakna varstvu pred pžarm (UL RS št.3/07) ter 3. dstavka 97.

Prikaži več

Kbwžćkbđwo

Kbwžćkbđwo Številka: 353-04-0001/2018-806 Datum: marec 2019 KAKOVOST ZRAKA V MESTNI OBČINI VELENJE, OBČINI ŠOŠTANJ, OBČINI ŠMARTNO OB PAKI POROČILO O REZULTATIH MERITEV ONESNAŽEVAL V ZRAKU IN OBVEŠČANJU JAVNOSTI

Prikaži več

0F5F7C549B0CE2BBC12583B _0.in.docx

0F5F7C549B0CE2BBC12583B _0.in.docx POSEBNI VLADNI PROJEKT PREDSEDOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE SVETU EVROPSKE UNIJE 2021 ----------------------------------- PROJEKTNA NALOGA Ljubljana, marec 2019 Vsebina UVOD...........................................................................3

Prikaži več

POLITIKA UPRAVLJANJA

POLITIKA UPRAVLJANJA POLITIKA UPRAVLJANJA družbe INTEREUROPA, Glbalni lgistični servis, d. d., Kper Dkument se nanaša na matičn družb Intereurpa, Glbalni lgistični servis, d. d., Kper (v nadaljevanju Intereurpa) in dvisne

Prikaži več

Microsoft Word - promet_vaje_03_04_1.2_nal.doc

Microsoft Word - promet_vaje_03_04_1.2_nal.doc 1. nalga Pvezava med tremi naselji je izvedena z dvema parma kanalv. Prv naselje ima 1000 telefnskih priključkv, v pvprečju pa je telefn bremenjen s 50 merl prmeta. Drug ima 2000 priključkv, vsak uprabnik

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 2. julij 2019 (OR. en) 10824/1/19 REV 1 OJ CRP2 25 ZAČASNI DNEVNI RED ODBOR STALNIH PREDSTAVNIKOV (2. del) stavba Europa,

Svet Evropske unije Bruselj, 2. julij 2019 (OR. en) 10824/1/19 REV 1 OJ CRP2 25 ZAČASNI DNEVNI RED ODBOR STALNIH PREDSTAVNIKOV (2. del) stavba Europa, Svet Evrpske unije Bruselj, 2. julij 2019 (OR. en) 10824/1/19 REV 1 OJ CRP2 25 ZAČASNI DNEVNI RED ODBOR STALNIH PREDSTAVNIKOV (2. del) stavba Eurpa, Bruselj 3. in 4. julij 2019 (10.00, 9.00) SREDA, 3.

Prikaži več

1

1 SP 7.5.1/14 Pravila pstpka certificiranja varilnih pstpkv Izdelal: Ambrž Ržman Datum: Pdpis: Pregledal in dbril: Andrej Lešnjak Datum: Pdpis: SP-7.5.1/14 Rev02 Stran 1 d 8 Kazal Stran Pglavje 1. NAMEN

Prikaži več

Obvestilo o zaključku javnega poziva 65SUB-LSKI18 Nepovratne finančne spodbude občinam za naložbe v izgradnjo kolesarske infrastrukture Eko sklad, Slo

Obvestilo o zaključku javnega poziva 65SUB-LSKI18 Nepovratne finančne spodbude občinam za naložbe v izgradnjo kolesarske infrastrukture Eko sklad, Slo Obvestil zaključku javnega pziva 65SUB-LSKI18 Nepvratne finančne spdbude bčinam za nalžbe v izgradnj klesarske infrastrukture Ek sklad, Slvenski kljski javni sklad, bjavlja, da je Javni pziv 65SUB-LSKI18

Prikaži več

Novi slovenski muzejski standardi - Pot naprej

Novi slovenski muzejski standardi - Pot naprej Nvi slvenski muzejski standardi Pt naprej Minimalni standardi in kazalci uspešnsti za nv akreditacijsk shem muzejskih standardv 1 VSEBINA Kazal 1. Uvd...6 1.1 Prjekt.....6 1.1.1 Mandat...6 1.1.2 Pt naprej...6

Prikaži več

Pravilnik o turnirjih

Pravilnik o turnirjih Na snvi 31. Člena statute Odbjkarske zveze Slvenije je Predsedstv OZS na seji dne 26.4.2019 sprejel: PRAVILNIK O TURNIRJIH ODBOJKE NA MIVKI NA PODROČJU SLOVENIJE 1. člen Pravilnik dlča pgje za rganizacij

Prikaži več

Obrazec št

Obrazec št Pnudnik: Obrazec št. 1 Narčnik: PODATKI O GOSPODARSKEM SUBJEKTU Pdatki gspdarskem subjektu Naziv pdjetja Naslv pdjetja Zakniti zastpnik pdjetja Davčna številka pdjetja Matična številka pdjetja Številka

Prikaži več

Javni razpis za pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi - PF 2019

Javni razpis za pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi - PF 2019 Številka razpisa: 8023-1/2019-3 Slvenski reginaln razvjni sklad (v nadaljevanju: Sklad) na pdlagi Zakna uprabi sredstev, pridbljenih iz naslva kupnine na pdlagi Zakna lastninskem preblikvanju pdjetij (Uradni

Prikaži več

1

1 EKONOMIKA JAVNEGA SEKTORJA S PRORA ČUNSKIM FINANCIRANJEM 1.CILJI IN ZNAČILNOSTI PROFITNE IN NEPROFITNE ORG. PROFITNE: - SAMOSTOJNOST NA VSEH PODROČJIH (POSLOVNEM, EKONOMSKEM, PRAVNEM, KADROVSKEM); - CILJ

Prikaži več

VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD R A D O V L J I C A - VRTEC RADOVLJICA Kopališka cesta RADOVLJICA Telefon: 04/ E-pošta:

VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD R A D O V L J I C A - VRTEC RADOVLJICA Kopališka cesta RADOVLJICA Telefon: 04/ E-pošta: VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD R A D O V L J I C A - VRTEC RADOVLJICA Kpališka cesta 10 4240 RADOVLJICA Telefn: 04/ 53 25 720 E-pšta: uprava@vrtec-radvljica.si E-naslv: www.vrtec-radvljica.si Številka: 430 / 2015

Prikaži več

Poročilo o merjenju organizacijske klime

Poročilo o merjenju organizacijske klime POROČILO O ANKETIRANJU DIPLOMANTOV FOŠ ZA LETO 2018 Str.1/13 Izdelali: prf. dr. Urš Pinterič, izr. prf. dr. Annmarie Grenc Zran, Ema Husič, Zdenka Bajuk, Anja Brvinšek Dne: 2019-02-01 Dstavljen (e-mail):

Prikaži več

Microsoft Word - FUPI Program dela 2018 sprejeto na UO.docx

Microsoft Word - FUPI Program dela 2018 sprejeto na UO.docx FAKULTETA ZA UPRAVLJANJE, POSLOVANJE IN INFORMATIKO NOVO MESTO LETNI PROGRAM DELA ZA LETO 2018 Letni prgram dela je bil sprejet na seji senata, dne 19. 02. 2018, in na seji upravnega dbra, dne 21. 02.2018.

Prikaži več

FILOZOFIJA ŠOLSKEGA OZ

FILOZOFIJA ŠOLSKEGA OZ FILOZOFIJA ŠOLSKEGA OZ. VRTČEVSKEGA SVETOVANJA IN SVETOVALNE SLUŽBE Psplšena stališča in pgledi na svet. del z trkm v institucinalnem klju in pgjih predstavljaj filzfij šlskega z vrtčevskega svetvanja.

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Mreža NORFACE dr. Mark Perdih, ARRS, član Netwrk Bard, NORFACE Kaj je NORFACE? Mreža evrpskih raziskvalnih agencij d 2004, ARRS članica d leta 2005 ERA-NET (Plus, Cfund) Nalge in cilji: RAZSKOVALNA SKUPNOST

Prikaži več

Microsoft Word - LDN_ vrtec

Microsoft Word - LDN_ vrtec OSNOVNA ŠOLA IVANA BABIČA JAGRA MAREZIGE VRTEC MAREZIGE LETNI DELOVNI NAČRT VRTCA ZA ŠOLSKO LETO 2016/17 V Marezigah, 30. 8. 2016 KAZALO: I. OPREDELITEV 3 1.1. Opredelitev 3 1.2. Cilji 3 II. OKOLIŠ 3 III.

Prikaži več

izpitne_pole_ pdf

izpitne_pole_ pdf v Pdatki kandidatu Ime in priimek: Datum rjstva: Ipitna pla - M4 - drugi del - Čas reševanja 90 minut. Datum preikusa: 20. 12. 2018 Naslv stalnega prebivališča: Pdpis kandidata: Prn preberite navdila a

Prikaži več

2018_Activity_Report

2018_Activity_Report SL 2018 Prčil dejavnstih 02 EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE 12, rue Alcide De Gasperi 1615 Luxemburg LUKSEMBURG Tel.: +352 4398-1 Vprašanja: eca.eurpa.eu/sl/pages/cntactfrm.aspx Spletišče: eca.eurpa.eu Twitter:

Prikaži več

LASTNIK OBJEKTA (nepremičnine): OBČINA PIVKA Kolodvorska cesta PIVKA Zastopnik: Župan Robert Smrdelj RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA JAVNO ZBIRANJE P

LASTNIK OBJEKTA (nepremičnine): OBČINA PIVKA Kolodvorska cesta PIVKA Zastopnik: Župan Robert Smrdelj RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA JAVNO ZBIRANJE P LASTNIK OBJEKTA (nepremičnine): OBČINA PIVKA Kldvrska cesta 5 6257 PIVKA Zastpnik: Župan Rbert Smrdelj RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA JAVNO ZBIRANJE PONUDB»ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM V KOMPLEKSU PARK

Prikaži več

U N I V E R Z A V L J U B L J A N I M E D I C I N S K A F A K U L T E T A C E N T R A L N A M E D I C I N S K A K N J I Ž N I C A POROČ ILO O DELU ČMK

U N I V E R Z A V L J U B L J A N I M E D I C I N S K A F A K U L T E T A C E N T R A L N A M E D I C I N S K A K N J I Ž N I C A POROČ ILO O DELU ČMK U N I V E R Z A V L J U B L J A N I M E D I C I N S K A F A K U L T E T A C E N T R A L N A M E D I C I N S K A K N J I Ž N I C A POROČ ILO O DELU ČMK V LETU 2017 LJUBLJANA, 2018 Uvd CMK je v skladu s

Prikaži več

Microsoft Word - Diplomska-Uros-Koncna

Microsoft Word - Diplomska-Uros-Koncna UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Urš Vincetič RAZVOJ IN IZVEDBA PROTOTIPNEGA SISTEMA ZA VIZUALNO KOMISIONIRANJE Diplmsk del Maribr,

Prikaži več

SL aurastat VT TP534 Priročnik za uporabo Kontrolnik ventilatorja za rekuperacijo toplote prezračevalni sistemi

SL aurastat VT TP534 Priročnik za uporabo Kontrolnik ventilatorja za rekuperacijo toplote prezračevalni sistemi SL aurastat VT TP534 Prirčnik za uprab Kntrlnik ventilatrja za rekuperacij tplte prezračevalni sistemi Opzrila, varnstne infrmacije in smernice Pmembne infrmacije Pmembn: preberite ta navdila v celti,

Prikaži več

Odziv na predlog Evropskega soglasja o razvoju z dne 16. februarja 2017 Več kot 10 let po tem, ko je EU sprejela zadnje soglasje o razvoju, je oblikov

Odziv na predlog Evropskega soglasja o razvoju z dne 16. februarja 2017 Več kot 10 let po tem, ko je EU sprejela zadnje soglasje o razvoju, je oblikov Odziv na predlg Evrpskega sglasja razvju z dne 16. februarja 2017 Več kt 10 let p tem, k je EU sprejela zadnje sglasje razvju, je blikvanje nvega sglasja prilžnst, da se pnvn ukviri načelen pristp EU k

Prikaži več

Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S

Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,

Prikaži več

1. SPLOŠNO 1.1. Marketing mix (trženjski splet) Obsega vse med seboj usklajene tržno usmerjene ukrepe podjetja. Pravimo jim prodajnopolitični instrume

1. SPLOŠNO 1.1. Marketing mix (trženjski splet) Obsega vse med seboj usklajene tržno usmerjene ukrepe podjetja. Pravimo jim prodajnopolitični instrume 1. SPLOŠNO 1.1. Marketing mix (trženjski splet) Obsega vse med sebj usklajene tržn usmerjene ukrepe pdjetja. Pravim jim prdajnplitični instrumenti. Tržn usmerjena vprašanja: Kaj naj pnudim? P kakšni ceni?

Prikaži več

Microsoft Word - diplomsko_delo_Primoz_Lajovic

Microsoft Word - diplomsko_delo_Primoz_Lajovic UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski prgram: Matematika in računalništv SISTEM ZA PODPORO UČENJU Z UPORABO VEČPREDSTAVNOSTI DIPLOMSKO DELO Mentr: prf. dr. Jže Rugelj Kandidat: Primž Lajvic

Prikaži več

GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE

GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, Trţaška 221 01 241 97 50 Fax: 01 241 97 64 E-mail: gasilska.zveza-sl@sil.net Datum: 22. december 2014 Zadeva: Letvanja in tabrjenja gasilske mladine v letu 2015 V letu

Prikaži več

Katalog informacij javnega značaja Občine Ig- p redpisi 332. P oslovnik Občinskega sveta občine Ig, stran 760. N a podlagi 16. člena statuta Občine Ig

Katalog informacij javnega značaja Občine Ig- p redpisi 332. P oslovnik Občinskega sveta občine Ig, stran 760. N a podlagi 16. člena statuta Občine Ig Katalg frmacij javnega zčaja Obče Ig- p redpisi 332. P slvnik Občskega sveta bče Ig, stran 760. N a pdlagi 16. čle statuta Obče Ig Občski svet Obče Ig 7. redni ji dne 6. 12. 1999 sprel P O S L O V N I

Prikaži več

S(K)J III

S(K)J III Slvenska skladnja Uvd v tvrben slvnic (strani 1-7) Pnvim nekaj snvnih pjmv: - sinhrn in diahrn preučevanje jezika diahrn preučevanje preučuje jezikvne spremembe v času razvj jezika itd. sinhrn preučuje

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30

Prikaži več

VRTNI TRAKTORJI PARKOVNE KOSILNICE SAMOHODNE HIDROSTATIČNE KOSILNICE Najboljša izbira za profesionalno vzdrževanje zelenih površin in zasebno vzdrževa

VRTNI TRAKTORJI PARKOVNE KOSILNICE SAMOHODNE HIDROSTATIČNE KOSILNICE Najboljša izbira za profesionalno vzdrževanje zelenih površin in zasebno vzdrževa VRTNI TRAKTORJI PARKOVNE KOSILNICE SAMOHODNE HIDROSTATIČNE KOSILNICE Najbljša izbira za prfesinaln vzdrževanje zelenih pvršin in zasebn vzdrževanje travnikv in vrtv BONUM d... Prelesje 33, 8232 Šentrupert

Prikaži več

Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS

Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS & aktualna problematika Andreja Drev Nacionalni inštitut za javno zdravje Naloge zgodnje odkrivanje NPS & nevarnih p.d. hitra izmenjava informacij o proizvodnji,

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:

Prikaži več

program-ivz

program-ivz Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 MODEL ODLIČNOSTI REFERENČNE AMBULANTE Darinka Klančar NAMEN PREDSTAVITVE European Practice Assessment EPA Evropski model poslovne odličnosti EFQM Samoocena ambulante/odličnost ambulante EPA European Practice

Prikaži več

LEXUS RX 450h L CENIK PAKETOV IN OPREME

LEXUS RX 450h L CENIK PAKETOV IN OPREME LEXUS RX 450h L CENIK PAKETOV IN OPREME LEXUS RX 450h L POGONSKI SKLOP Specifikacija mtrja: 450h HIBRID (bencin/elektrika) V6 3.5 D-4S 3456 ccm, EURO 6 e-cvt menjalnik Mč mtrja kw(km) 193 (263) Skupna

Prikaži več

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje

Prikaži več

PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tin

PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tin PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tina Kamhi Trop, Anja Koren Jeverica, Nataša Marčun Varda,

Prikaži več

- številka 137 LETO Xlii 28. FEBRUAR 1979 brestov lasilo delovne o 'V Zivljenje za naš narod~ za delavstvo vsega sveta REVOLUCIONARJA EDVARDA KARDELJA

- številka 137 LETO Xlii 28. FEBRUAR 1979 brestov lasilo delovne o 'V Zivljenje za naš narod~ za delavstvo vsega sveta REVOLUCIONARJA EDVARDA KARDELJA številka 137 LETO Xlii 28 FEBRUAR 1979 brestv lasil delvne 'V Zivljenje za naš nard~ za delavstv vsega sveta REVOLUCIONARJA EDVARDA KARDELJA NI VEČ OSTALE BODO NJEGOVE IDEJE KOT KAŽIPOT NAŠEMU PRIHODNJEMU

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701

Prikaži več

1. Iz podatkov na skici izračunajte kot x in stranico y. (4 točke) 2. Dani sta premici: x 2y 0 in 2x y Premici narišite v isti koordinatni s

1. Iz podatkov na skici izračunajte kot x in stranico y. (4 točke) 2. Dani sta premici: x 2y 0 in 2x y Premici narišite v isti koordinatni s 1. Iz pdatkv na skici izračunajte kt x in stranic y. 2. Dani sta premici: x 2y 0 in 2x y 5 0. 2.1. Premici narišite v isti krdinatni sistem, značite njun presečišče in izračunajte njegvi krdinati. 2.2.

Prikaži več

SOCIOLOŠKA IMAGINACIJA (prosojnica 1) Avtor izraza: C. Wright Mills Je sposobnost, da hkrati preučujemo družbeno strukturo in življenja po

SOCIOLOŠKA IMAGINACIJA (prosojnica 1) Avtor izraza: C. Wright Mills Je sposobnost, da hkrati preučujemo družbeno strukturo in življenja po 25. 2. 2010 SOCIOLOŠKA IMAGINACIJA (prsjnica 1) Avtr izraza: C. Wright Mills Je spsbnst, da hkrati preučujem družben struktur in življenja psameznikv (razumem zasebne težave glede na javne prbleme) Npr:

Prikaži več

univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva L

univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva L univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva 20 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: (01) 522 34 01 Fax.: (01)

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

21. usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra 2017

21. usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra 2017 Organizator Pokrovitelj 21. USPOSABLJANJE TEHNIČNEGA ASFALTERSKEGA KADRA mag. Slovenko Henigman predsednik ZAS ZAG, 15. in 16. marec 2017 Vsebina predstavitve Asfalterska industrija v Evropi kje so poudarki?

Prikaži več

LOREM IPSUM

LOREM IPSUM Delovanje Evropske agencije za varnost hrane in krme v Sloveniji Ada Hočevar Grom, Urška Blaznik Svetovni dan hrane, Nacionalni posvet o varnosti živil, Ljubljana 7. april 2015 SVETOVALNI FORUM EFSA (Po)svetovalni

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19)

PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) Želja nas vseh, tako staršev kot tistih, ki delamo z otroki v vrtcu je, da bi bili otroci zdravi in bi se v vrtcu dobro počutili.

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje kakovosti kopalne vode v Soboškem jezeru Evidenčna oznaka: 2141a-18/ / Naročnik: MESTNA

Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje kakovosti kopalne vode v Soboškem jezeru Evidenčna oznaka: 2141a-18/ / Naročnik: MESTNA Poročilo o izvedeni nalogi Evidenčna oznaka: 2141a-18/49640-19/93398 20.02.7774 MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA KARDOŠEVA ULICA 2 9000 Murska Sobota Izvajalci: Vodja naloge: Oddelek za okolje in zdravje Maribor

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju

Prikaži več

KOVA d

KOVA d INFORMACIJA ZA JAVNOST O VARNOSTNIH UKREPIH na podlagi 19. člena Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjšanju njihovih posledic (Ur. list RS, št. 22/2016) AGRORUŠE d.o.o. Tovarniška cesta 27, 2342

Prikaži več

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje KAJ SO EVROPSKE REFERENČNE MREŽE? Evropske referenčne mreže združujejo zdravnike in raziskovalce

Prikaži več

MERKUR nepremicnine Poslovna stavba Merkur Naklo Ponudba za najem pisarn, konferenčnih dvoran in organizacijo delavnic

MERKUR nepremicnine Poslovna stavba Merkur Naklo Ponudba za najem pisarn, konferenčnih dvoran in organizacijo delavnic MERKUR nepremicnine Poslovna stavba Merkur Naklo Ponudba za najem pisarn, konferenčnih dvoran in organizacijo delavnic Poslovna stavba Merkur Naklo MERKUR nepremičnine, d.d. telefon: 04 258 7000, Cesta

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Naslov prispevka STORITVE SOC ŠT.3 ter SOC ŠT.4 Peter Šprajc, Ministrstvo za javno upravo Andrej Skamen, S&T Slovenija d.d.. 10.12.2018 AGENDA pravna podlaga za izvajanja storitev opis SOC storitve 3 opis

Prikaži več

SLOVENIJA MLADINA INTERVJU Naslov: Oliver Frljič Avtor: Heni Erceg Rubrika/Oddaja: Gesla: Stran/Termin: 98 Naklada: ,00 Površina/Trajan

SLOVENIJA MLADINA INTERVJU Naslov: Oliver Frljič Avtor: Heni Erceg Rubrika/Oddaja: Gesla: Stran/Termin: 98 Naklada: ,00 Površina/Trajan Naslv: Oliver Frljič Avtr: Heni Erceg Rubrika/Oddaja: Gesla: Naklada: 23.300,00 Pvršina/Trajanje: 4.263,43 / Žanr: INTERVJU PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ, TRI SESTRE, PREŠERNOVO GLEDALIŠČE mam g 'v-;.-j

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Priloga PROGRAM CEPLJENJA IN ZAŠČITE Z ZDRAVILI ZA LETO 2019 na podlagi 25. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS št. 33/06) I. Program

Priloga PROGRAM CEPLJENJA IN ZAŠČITE Z ZDRAVILI ZA LETO 2019 na podlagi 25. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS št. 33/06) I. Program Priloga PROGRAM CEPLJENJA IN ZAŠČITE Z ZDRAVILI ZA LETO 2019 na podlagi 25. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS št. 33/06) I. Program cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2019 (v nadaljnjem

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

Microsoft Word - ribištvo.docx

Microsoft Word - ribištvo.docx Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ NUJNI POSTOPEK PREDLOG EVA 2017-2330-0079 ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU I.

Prikaži več

Microsoft Word - Prečiščen dnevni red 88.doc

Microsoft Word - Prečiščen dnevni red 88.doc Sektor za pripravo in izvedbo sej vlade Gregorčičeva 20, SI-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.gsv.gov.si/ Ljubljana, 18. 5. 2016 PREČIŠČEN PREDLOG DNEVNEGA

Prikaži več

^^^ L^OLCT GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 ^ P R V I PBEUHOBNIK TEDNIK GORENJEC LETA igoo Gorenjski Glas TOREK, 6. JUNIJA 2006 ^ ^ Leto LIX, št. 45, cen

^^^ L^OLCT GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 ^ P R V I PBEUHOBNIK TEDNIK GORENJEC LETA igoo Gorenjski Glas TOREK, 6. JUNIJA 2006 ^ ^ Leto LIX, št. 45, cen ^^^ L^OLCT GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 ^ P R V I PBEUHOBNIK TEDNIK GORENJEC LETA ig Grenjski Glas TOREK, 6. JUNIJA 2006 ^ ^ Let LIX, št. 45, cena 290 SIT, 19 HRK, 1,21 EUR ODGOVORNA UREDNICA: MARI)A

Prikaži več

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci

Prikaži več

Microsoft Word - Pr08VOKA_Celje_Dobrna.doc

Microsoft Word - Pr08VOKA_Celje_Dobrna.doc ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 ZASNOVA VERIFIKACIJSKEGA MONITORINGA Nataša Sovič, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano UVOD Sprememba prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjeni za prehrano

Prikaži več

Povratne informacije pri 74 bolnikih

Povratne informacije pri  74 bolnikih Primarij Tatjana Erjavec, dr.med., specialistka interne medicine Telesna vadba po možganski kapi v bivalnem okolju V projekt smo vključili vse v letu 2006 obstoječe klube v Sloveniji. Odzvalo se jih je

Prikaži več

Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto Zdravstveni dom Ljubljana

Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto Zdravstveni dom Ljubljana Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto 2016 - Zdravstveni dom Ljubljana KADROVSKI NAČRT OBRAZLOŽITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV KADROVSKEGA NAČRTA ZD LJUBLJANA ZA LETO 2016 sprejetega dne 23.2.2016

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Agencija za civilno letalstvo Slovenija Civil Aviation Agency Slovenija Pravna ureditev sistemov brezpilotnih zrakoplovov Seminar o transportnih zavarovanjih Slovensko zavarovalno združenje Oktober 2018

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Novosti Državnega centra za storitve zaupanja SI-TRUST Mag. Aleš Pelan, Ministrstvo za javno upravo 11.12.2018 ... 2000 2001 2015 2018 Overitelj na MJU Državni center za storitve zaupanja Novosti v letu

Prikaži več

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt

Prikaži več

Training

Training Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi

Prikaži več

Telekom Slovenije

Telekom Slovenije NAČRT VAROVANJA VARNOSTNEGA OBMOČJA BGP KRANJ SOP 010-066 Verzija: 2 VODSTVO Velja od: 1.2.2018 Naročnik storitve: BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ, (krajše: BGP Kranj) Naslov: Kidričeva

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Osnovnošolsko izobraževanje Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Osnovnošolsko izobraževanje 2017/2018 Vzgojno izobraževalni zavodi Osnovne šole Osnovne šole s prilagojenim programom Glasbene šole Zavodi

Prikaži več

Promotion of Health at the Workplace

Promotion of Health at the Workplace SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve

Prikaži več

t , e. Gimnazijska cesta 16, 1420 Trbovlje LETNO POROČILO O SPREMLJANJU KAKOVOSTI PITNE VODE ZA V

t , e.   Gimnazijska cesta 16, 1420 Trbovlje LETNO POROČILO O SPREMLJANJU KAKOVOSTI PITNE VODE ZA V t. 05 99 9 58, 03 870 70 e. info@galas.si, www.galas.si Gimnazijska cesta 6, 40 Trbovlje LETNO POROČILO O SPREMLJANJU KAKOVOSTI PITNE VODE ZA VODOVODNE SISTEME V UPRAVLJANJU OBČINE ZAGORJE OB SAVI V LETU

Prikaži več

Microsoft Word - STRAT.USMERITVE ZD DOC

Microsoft Word - STRAT.USMERITVE ZD DOC STRATEŠKE USMERITVE ZDRAVSTVENEGA DOMA ORMOŽ za obdobje 2011-2013 Maj 2013-1 - 1. UVOD Zdravstvena dejavnost na primarni ravni je dostopna vsem ljudem območja občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi

Prikaži več

PREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM

PREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM PREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM NORMATIVNA UREDITEV VARSTVA PRED POŽAROM Kakšne pogoje mora izpolnjevati pooblaščena oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v večstanovanjskih hišah? Kako

Prikaži več

WP 2 -

WP 2 - SKUPNO TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE SISTEMA JAVNE OSKRBE S PITNO VODO NA ČEZ MEJNEM OBMOČJU MURSKE DOLINE / GEMEINSCHAFTLICHES NACHHALTIGES MANAGEMENT VON TRINKWASSERVERSORGUNGSSYSTEMEN IM GRENZÜBERSCHREITENDEN

Prikaži več

Microsoft Word - Pr08VOKA_Celje_Klanc.doc

Microsoft Word - Pr08VOKA_Celje_Klanc.doc ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046

Prikaži več

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag 15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije

Prikaži več

Microsoft Word - 01splmed.doc

Microsoft Word - 01splmed.doc 1. V okviru splošne medice spremljamo število izvajalcev splošne medice, zdravstvene delavce po številu izobrazbi, opravljene efektivne delovne ure število obiskov (kurativne - prve ponovne, preventivne

Prikaži več

Microsoft Word - 6.1splmed.doc

Microsoft Word - 6.1splmed.doc 6.1. Zdravstve služba splošne medice je e od zdravstvenih služb, ki izvaja dejavnost osnovnega zdravstvenega varstva. Uporabniku zdravstvenega varstva je dostop brez potnice praviloma predstavlja prvi

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadk

Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadk Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov Delavnica: Kako ravnati z odpadki iz polimernih

Prikaži več

ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (

ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF ( ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Brez vsebnosti halogenih snovi Majhna količina

Prikaži več

VARNOSTNI LIST

VARNOSTNI LIST MEGLIO WC DEO Lavanda Varnostni list 1. IDENTIFIKACIJA SNOVI/PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU 1.1. Identifikacija snovi ali pripravka: MEGLIO WC DEO Lavanda. 1.2. Podatki o dobavitelju: ARONA TRGOVINA

Prikaži več

Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke,

Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, d. d., Dunajska cesta 65, Ljubljana vodja projekta:

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva

Prikaži več

(Microsoft Word - KLINI\310NA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA.doc)

(Microsoft Word - KLINI\310NA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA.doc) Javni zdravstveni zavod SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE Černelčeva cesta 15 8250 BREŽICE KLINIČNA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA ( OSM ) Prostor za nalepko SPREJEMNI ZDRAVNIK DATUM OPERACIJE

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, NA STIČIŠČU: PALIATIVNA OSKRBA IN ONKOLOGIJA 9.10.2018, Onkološki inštitut Ljubljana Vloga Internistične prve pomoči pri oskrbi bolnikov z rakom v paliativni

Prikaži več

POROČILO

POROČILO UVOD Delovanje knjižnice Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani (UL FKKT), ki je sedaj že 17 let funkcionalno združena s Centralno tehniško knjižnico (CTK), lahko ocenimo kot uspešno kar

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več