Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren

Transkripcija

1 Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren INVESTICIJSKI PROGRAM Investitor: OBČINA MIREN - KOSTANJEVICA November 2019

2 1 UVODNO POJASNILO PREDSTAVITEV INVESTITORJA PREDSTAVITEV IZDELOVALCA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA NAMEN IN CILJI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA POJASNILA POTEKA AKTIVNOSTI NA PROJEKTU IN SPREMEMB DO PRIPRAVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA POVZETEK DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA CILJI INVESTICIJE SPISEK STROKOVNIH PODLAG OPIS UPOŠTEVANIH VARIANT IN UTEMELJITEV IZBIRE OPTIMALNE VARIANTE Ohranitev obstoječega stanja Investicija v odvajanje komunalne odpadne vode Varianta Investicija v odvajanje komunalne odpadne vode Varianta Primerjava variant s predlogom in utemeljitvijo izbire optimalne variante ODGOVORNE OSEBE ZA IZDELAVO INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, PROJEKTNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE TER ODGOVORNI VODJE ZA IZVEDBO INVESTICIJSKEGA PROJEKTA PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN DRUGE POTREBNE PRVINE ZA IZVEDBO IN SPREMLJANJE UČINKOV INVESTICIJE OCENJENA VREDNOST INVESTICIJE TER PREDVIDENA FINANČNA KONSTRUKCIJA Z IZRAČUNANIMI DELEŽI SOFINANCIRANJA INVESTICIJE S SREDSTVI PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE REZULTATI IZRAČUNOV TER UTEMELJITEV UPRAVIČENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN PRIHODNJEM UPRAVLJAVCU Z ŽIGI IN PODPISI ODGOVORNIH OSEB OPREDELITEV INVESTITORJA IZDELOVALEC INVESTICIJSKEGA PROGRAMA BODOČI IZVAJALEC OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA TER USKLAJENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI STANJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA Obstoječe stanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Miren - Kostanjevica CČN Nova Gorica Obstoječe stanje odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 1033 Miren Količine prodane odvedene in očiščene komunalne odpadne vode Obdelava, predelava in odstranjevanje blata TEMELJNI RAZLOGI ZA INVESTICIJSKO NAMERO USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI Strategija razvoja Slovenije Strategija prostorskega razvoja Slovenije Nacionalni program varstva okolja (NPVO) Nacionalni program upravljanja z vodami Usklajenost projekta z Regionalnim razvojnim programom Severne Primorske (Goriške razvojne regije) Skladnost projekta z občinskimi prostorskimi akti Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju S t r a n

3 5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DEJAVNOSTI, KI SE TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE OZIROMA S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN/ALI STORITEV ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA ANALIZA KUPCEV IN CILJNEGA TRGA Obstoječe stanje priključenosti prebivalstva in ostalih dejavnosti na javno gospodarsko infrastrukturo odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode Projekcije dodatnih priključenih na odvajanje in čiščenje odpadnih voda Predvidena poraba pitne vode v prihodnosti Predvidene količine zaračunane odvedene in čiščene odpadne vode v prihodnosti IZVAJALEC GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD Pravni status podjetja Organi družbe in kadrovska zasedba Finančno poslovanje podjetja Analiza obstoječih cen gospodarskih javnih služb oskrba s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadne vode SWOT ANALIZA TEHNIČNO TEHNOLOŠKI DEL ANALIZA ZAPOSLENIH ANALIZA ZAPOSLENIH ZA ALTERNATIVO»Z«INVESTICIJO GLEDE NA ALTERNATIVO»BREZ«INVESTICIJE IN/ALI MINIMALNO ALTERNATIVO OCENA VREDNOSTI PROJEKTA OSNOVE IN IZHODIŠČA ZA OCENO VREDNOSTI PROJEKTA Investicijska vrednost v stalnih cenah Investicijska vrednost v tekočih cenah ANALIZA LOKACIJE OBMOČJA VAROVANJ IN OMEJITEV PROSTORSKI AKTI ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENO STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOŠTEVANJEM NAČELA, DA ONESNAŽEVALEC PLAČA NASTALO ŠKODO, KADAR JE PRIMERNO VPLIV NA VODNI REŽIM ALI STANJE VODA VPLIV NA TLA VPLIV NA ZRAK VPLIV NA HRUP VPLIV NA ODPADKE VPLIV NA BIOSFERO VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE ORGANIZACIJA VODENJA PROJEKTA ANALIZA IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA NAČRT FINANCIRANJA PROJEKTA PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI DELOVANJA INVESTICIJE ZA OBDOBJE EKONOMSKE DOBE PROJEKTA FINANČNA ANALIZA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA INVESTICIJSKI STROŠKI PROJEKTA AMORTIZACIJA INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE (REINVESTIRANJE) OBRATOVALNI, VZDRŽEVALNI, OPERATIVNI STROŠKI SISTEMA ODVAJANJA ODPADNIH VODA FINANČNI PREOSTANEK VREDNOSTI BODOČI PRIHODKI IZ NASLOVA ODVAJANJA ODPADNIH VODA DODATEN STROŠEK ODVAJANJA KOMUNALNIH ODPADNIH VODA EKONOMSKA ANALIZA S t r a n

4 14 VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI V EKONOMSKI DOBI Z IZDELANO FINANČNO IN EKONOMSKO OCENO TER IZRAČUNOM FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV SKUPAJ S PREDSTAVITVIJO UČINKOV, KI SE NE DAJO OVREDNOSTITI Z DENARJEM FINANČNA IN EKONOMSKA PRESOJA UPRAVIČENOSTI Z IZRAČUNOM KAZALNIKOV PO STATIČNI IN DINAMIČNI METODI Doba vračanja naložbe Neto sedanja vrednost Interna stopnja donosa naložbe Relativna neto sedanja vrednost Količnik relativne koristnosti ANALIZA TVEGANJ IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI ANALIZA OBČUTLJIVOSTI ANALIZA TVEGANJA Analiza tveganja (Monte Carlo analiza) Upravljanje in zmanjševanje tveganj PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV...76 KAZALO SLIK Slika 1.1: Umestitev Občine Miren-Kostanjevica v prostor... 7 Slika 2.1: Viri financiranja celotnega projekta...18 Slika 2.2: Viri financiranja, skladno z izračunom sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov...19 Slika 4.1: CČN Nova Gorica...23 Slika 5.1: Gibanje sredstev Vodovodi in kanalizacija d.d. v obdobju (v EUR)...37 Slika 6.1: Pregled predvidenih investicij v prostoru...43 Slika 9.1: Umestitev projektnega področja...49 Slika 9.2: Aglomeracija ID 1033 Miren (vir: Slika 9.3: Prikaz mikrolokacij izvedbe projekta...50 Slika 9.4: Lokacije varovanih območij (vir: Slika 11.1: Organizacijska struktura za izvedbo projekta...54 Slika 12.1: Viri financiranja celotnega projekta...56 Slika 12.2: Viri financiranja, skladno z izračunom sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov...57 Slika 16.1: Viri financiranja celotnega projekta...77 Slika 16.2: Viri financiranja, skladno z izračunom sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov S t r a n

5 KAZALO TABEL Tabela 1: Kazalnik rezultatov...10 Tabela 2: Kazalnik učinka...10 Tabela 3.: Cilj projekta priključenost na odvajanje in čiščenje...11 Tabela 4.: Terminski plan Varianta Tabela 5.: Investicijska vrednost Variante 1 v stalnih cenah (EUR)...13 Tabela 6.: Terminski plan Varianta Tabela 7.: Večkriterijska analiza variant...15 Tabela 8.: Projektna skupina...16 Tabela 9.: Investicijska vrednost celotnega projekta razdeljena na upravičene stroške do sofinanciranja in ostale stroške v tekočih cenah (EUR)...17 Tabela 10.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) dogovor regij...18 Tabela 11.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) izračun stopnje sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov...18 Tabela 12.: Količine odvedene in očiščene komunalne odpadne vode na CČN Nova Gorica v m Tabela 13.: Prikaz priključenosti na odvajanje in čiščenje pred in po izvedbi projekta...25 Tabela 14.: Kazalnik rezultata...31 Tabela 15.: Kazalnik učinka...31 Tabela 16.: Celotne količine obremenitve, izražene v PE in % obstoječe priključenosti na odvajanje in čiščenje v aglomeraciji ID 1033 Miren...32 Tabela 17.: Število priključenih prebivalcev in ostale dejavnosti (PE) v aglomeraciji ID 1033 obstoječe stanje, bodoče stanje po izvedbi investicije...33 Tabela 18.: Predvidena količine odvedene in očiščene komunalne odpadne vode - brez projekta (m3)...33 Tabela 19.: Predvidena količine odvedene in očiščene komunalne odpadne vode - s projektom (m3)...33 Tabela 20.: Podatki o bodočem upravljavcu načrtovane infrastrukture...35 Tabela 21.: Število zaposlenih po izobrazbeni strukturi...36 Tabela 22.: Bilanca stanja za obdobje Tabela 23.: Izkaz uspeha za obdobje Tabela 24.: Cena oskrbe s pitno vodo...38 Tabela 25.: Cena odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode...38 Tabela 26.: Cena čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode...39 Tabela 27.: SWOT analiza...40 Tabela 28.: Predvidena investicija v aglomeraciji Miren z dolžinami kanalov v m...44 Tabela 29.: Število zaposlenih po izobrazbeni strukturi...45 Tabela 30.: Ocena višine stroškov obveščanja in informiranja javnosti...46 Tabela 31.: Investicijska vrednost projekta v stalnih cenah (EUR)...46 Tabela 32.: Investicijska vrednost projekta v tekočih cenah (EUR)...47 Tabela 33.: Investicijska vrednost celotnega projekta razdeljena na upravičene stroške do sofinanciranja in ostale stroške v tekočih cenah (EUR)...48 Tabela 34.: Terminski plan...54 Tabela 35.: Projektna skupina...55 Tabela 36.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) dogovor regij...56 Tabela 37.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) izračun stopnje sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov...57 Tabela 38.: Dinamika investiranja uporabljena v finančni analizi (EUR)...59 Tabela 39.: Izračun letne amortizacije (EUR)...59 Tabela 40.: Prikaz reinvestiranja (EUR)...60 Tabela 41.: Prikaz dodatnih letnih obratovalnih stroškov (EUR)...60 Tabela 42.: Prikaz tehtane aritmetične sredine življenjskih dob infrastrukture S t r a n

6 Tabela 43.: Prikaz izračuna ostanka vrednosti...61 Tabela 44.: Prikaz inkrementalnega konsolidiranega denarnega toka...61 Tabela 45.: Prikaz dodatnih letnih stroškov odvajanja...62 Tabela 46.: Ekonomska analiza projekta...64 Tabela 47.: Doba vračanja naložbe...66 Tabela 48.: Neto sedanja vrednost...66 Tabela 49.: Interna stopnja donosa naložbe...66 Tabela 50.: Relativna neto sedanja vrednost...67 Tabela 51.: Količnik relativne koristnosti naložbe...67 Tabela 52.: Analiza občutljivosti...69 Tabela 53.: Kritične spremenljivke...69 Tabela 54.: Mejne vrednosti kritičnih spremenljivk...70 Tabela 55.: Legenda matrike tveganj...73 Tabela 56.: Stopnja rizika/verjetnost...73 Tabela 57.: Identifikacija tveganj in ukrepi za njihovo zmanjšanje...74 Tabela 58.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) dogovor regij...77 Tabela 59.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) izračun stopnje sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov...77 Priloga 1: Finančna analiza projekta Priloga 2: Ekonomska analiza 6 S t r a n

7 1 UVODNO POJASNILO Naziv projekta je»ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren«. Investicija v ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je za razvoj občine zelo pomembna. Priključitev objektov na kanalizacijski sistem, ki se steka na čistilno napravo z ustrezno stopnjo čiščenja, je poleg oskrbe s pitno vodo osnoven pogoj za razvoj sodobne družbe in skrbi za osnovno zdravje ljudi in prispeva k manjšemu onesnaževanju okolja. Investicija je bistvenega pomena za razvoj občine in regije in vključuje gradnjo: fekalne kanalizacije v skupni dolžini cca 742 m in sanacijo meteorne kanalizacije zaradi gradnje fekalne kanalizacije v skupni dolžini cca 119 m. 1.1 PREDSTAVITEV INVESTITORJA Končna upravičenka predmetnega projekta in hkrati predvidena investitorka je Občina Miren - Kostanjevica. Investitor: OBČINA MIREN - KOSTANJEVICA Naslov: Miren 129, SI Miren Telefon: +386 (0) Telefaks: +386 (0) tajnistvo@miren-kostanjevica.si Odgovorna oseba: Mauricij Humar, župan Občina Miren - Kostanjevica je del goriške statistične regije. Meri 63 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 109. mesto. Na zahodu meji z Republiko Italijo, na severu z občino Šempeter- Vrtojba, na vzhodu z Mestno občino Nova Gorica in na jugu z občino Komen na Krasu. Občina obsega 15 naselij. Pokrajina občine je zelo raznolika. Del imenovan tudi ''Vrt Goriške'' sega v območje Vipavske doline. Pokrivajo ga rodovitna polja, vrtovi in sadovnjaki med katerimi se vije reka Vipava. Preostali del pokrajine sega v območje Krasa z značilno barvito in pestro kraško floro, s kraškimi vrtačami in globokimi brezni, ki so pravi izziv za mnoge jamarje. Tu sta doma kraški pršut in teran. Največji kraj v občini in tudi občinsko središče je Miren. Slika 1.1: Umestitev Občine Miren-Kostanjevica v prostor 7 S t r a n

8 1.2 PREDSTAVITEV IZDELOVALCA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Izdelovalec IP: CASTIS d.o.o. Naslov: Reboljeva ulica 23, 1236 Trzin Telefon: Odgovorna oseba: Janez Krumpak, direktor 1.3 NAMEN IN CILJI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Projekt»Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren«je razvojno naravnan projekt izrednega lokalnega pomena, ki hkrati doprinaša k doseganju rezultatov in kazalnikov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju Projekt»Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren«zajema izgradnjo kanalizacije na območju Občine Miren - Kostanjevica (v aglomeraciji ID 1033 Miren) s ciljem večje priključenosti tamkajšnjih prebivalcev na odvajanje in čiščenje odpadne vode. Projekt sledi specifičnemu cilju Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju v okviru prednostne osi»boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«in sicer: zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in s tem izpolnjevanje zahtev Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) na podlagi katere bi morala v skladu s pristopno pogodbo z dne 23. septembra 2003 (Ul. L. št. 263, str. 911) do 31. decembra 2015 zgraditi ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih poselitve, ki so obremenjena med PE in PE in ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij. V okviru tega specifičnega cilja se bo s projektom doseglo naslednja rezultata: več prebivalcev, priključenih na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda: V predmetni aglomeraciji ID 1033 Miren bo na sistem odvajanja in čiščenja po izvedbi projekta dodatno priključenih 62 PE, (39 PE iz gospodinjstev in 23 PE iz dejavnosti). Po izvedeni investiciji bo tako v aglomeraciji ID 1033 Miren vsaj 98% celotne obremenitve priključene na javno gospodarsko infrastrukturo odvajanja in ustreznega čiščenja odpadnih voda. V okviru tega projekta bo zgrajena ustrezna infrastruktura za odvajanje komunalnih odpadnih voda na območju, ki je v operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda opredeljeno kot območje, ki mora biti opremljeno s kanalizacijo, ki se zaključuje na čistilni napravi, skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in s predpristopno pogodbo ter ciljem zmanjšanja vplivov na okolje onesnaževalcev aglomeracij. Cilji Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se bodo realizirali v aglomeraciji ID 1033 Miren, ki bo priključena na ustrezno čiščenje na CČN Nova Gorica. Ukrep za doseganje tega specifičnega cilja je: Izgradnja fekalne kanalizacije v skupni dolžini cca 742 metrov. 8 S t r a n

9 1.4 POJASNILA POTEKA AKTIVNOSTI NA PROJEKTU IN SPREMEMB DO PRIPRAVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Občina Miren - Kostanjevica je v sklopu projekta»odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče (CČN Nova Gorica)«, kot soinvestitorka, v letu 2015 zaključila gradnjo CČN Nova Gorica in kanalizacije v skupni dolžini preko 10,2 km. Večji del aglomeracije je tako že opremljen z ustreznim kanalizacijskim sistemom, ki se zaključuje na CČN Nova Gorica. Skladno z drugim povabilom za dopolnitev dogovorov za razvoj regij podrobnejša predstavitev vsebin, ki se bodo predvidoma sofinancirala v okviru prednostnih naložb OP , je navedeno, da se bodo predvidoma sofinancirala vlaganja v vodni sektor, kjer znaša obremenitev aglomeracije nad PE in kanalizacijski sistemi za komunalno odpadno vodo ne dosegajo odvajanja in čiščenja najmanj 98% obremenitve aglomeracije. Za projekt je bil v maju 2019 že izdelan Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP). Ker od izdelave DIIP-a, do izdelave investicijskega programa ni preteklo veliko časa na projektu ni prišlo do sprememb. V vmesnem času sta bili za projekt izdelani Študija izvedljivosti z analizo stroškov in koristi ter Vloga za pridobitev kohezijskih sredstev. Že izdelana investicijska dokumentacija: DIIP Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren; Castis d.o.o., Trzin, maj 2019; 1.5 POVZETEK DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA V izdelanem DIIP-u je bila opravljena analiza obstoječega stanja na predmetnem območju ter podani razlogi za investicijsko namero. Podani so bili razlogi in cilji investicije ter zakonodaja za dotično področje. V DIIP sta bili predstavljeni varianti»z«in»brez«investicije ter njun doprinos k izboljšanju obstoječega stanja. Poleg navedbe predmeta projekta in razlogov za investicijsko namero, je Dokument identifikacije investicijskega projekta v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10, 27/16), vseboval sledeče: navedbo investitorja, izdelovalca investicijske dokumentacije in upravljavca ter strokovnih delavcev oziroma služb, odgovornih za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne investicijske ter projektne, tehnične in druge dokumentacije; analizo stanja z opisom razlogov za investicijsko namero; opredelitev ciljev investicije; opis variant»z«investicijo predstavljenih v primerjavi z alternativno»brez«investicije in/ali minimalno alternativo; opredelitev vrste investicije, določitev vrednosti investicije po stalnih cenah in tekočih cenah, opredelitev investicijske dokumentacije; opredelitev osnovnih elementov, ki določajo investicijo; ugotovitve smiselnosti in možnosti nadaljnje priprave investicijske, projektne, tehnične in druge dokumentacije s časovnim načrtom. 9 S t r a n

10 2 POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA 2.1 CILJI INVESTICIJE Projekt»Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren«je razvojno naravnan projekt izrednega lokalnega pomena, ki hkrati doprinaša k doseganju rezultatov in kazalnikov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju Projekt sledi specifičnemu cilju Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju v okviru prednostne osi»boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«in sicer: zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in s tem izpolnjevanje zahtev Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) na podlagi katere bi morala v skladu s pristopno pogodbo z dne 23. septembra 2003 (Ul. L. št. 263, str. 911) do 31. decembra 2015 zgraditi ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih poselitve, ki so obremenjena med PE in PE in ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij. V okviru tega specifičnega cilja se bo s projektom doseglo naslednja rezultata: več prebivalcev, priključenih na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda: V predmetni aglomeraciji ID 1033 Miren bo na sistem odvajanja in čiščenja po izvedbi projekta dodatno priključenih 62 PE, (39 PE iz gospodinjstev in 23 PE iz dejavnosti). Po izvedeni investiciji bo tako v aglomeraciji ID 1033 Miren vsaj 98% celotne obremenitve priključene na javno gospodarsko infrastrukturo odvajanja in ustreznega čiščenja odpadnih voda. Tabela 1: Id. Kazalnik rezultatov Kazalnik 6.1 Povečanje obremenitev s komunalno odpadno vodo iz aglomeracij z obremenitvijo večjo od PE, ki se čisti na komunalni ali skupni čistilni napravi Vir: Operativni program Merska enota Kategorija regij (če je relevantno) Izhodiščna vrednost Izhodiščn o leto Ciljna vrednost (za leto 2023) Vir podatkov PE Z Podatek OP: PROJEKT: Podatek OP: PROJEKT Poročilo Evropski komisiji o izvajanju Direktive 91/271/EGS za leto 2012 Pogostost poročanja letno Tabela 2: Kazalnik učinka Id. Kazalnik Merska enota CO19 Vir: Operativni program Čiščenje odpadne vode: Dodatni prebivalci, deležni boljšega čiščenja odpadne vode Populacijski ekvivalent Sklad KS Kategorija regije Celotna Slovenija Ciljna vrednost (za leto 2023) Podatek OP: PROJEKT 39 Vir podatkov izvajalci javnih služb, MOP Pogostost poročanja letno 10 S t r a n

11 V okviru tega projekta bo zgrajena ustrezna infrastruktura za odvajanje komunalnih odpadnih voda na območju, ki je v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode opredeljeno kot območje, ki mora biti opremljeno s kanalizacijo, ki se zaključuje na čistilni napravi, skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in s predpristopno pogodbo ter ciljem zmanjšanja vplivov na okolje onesnaževalcev aglomeracij. Cilji Operativnega programa odvajanje in čiščenja odpadnih voda RS se bodo realizirali v aglomeraciji ID 1033 Miren, ki bo priključena na ustrezno čiščenje na CČN Nova Gorica. Ukrep za doseganje tega specifičnega cilja je: Izgradnja fekalne kanalizacije v skupni dolžini cca 742 metrov. Tabela 3.: Cilj projekta priključenost na odvajanje in čiščenje Aglomeracija ID 1033 Miren Velikost aglomeracije (PE) Stanje pred projektom (PE) Bodoče stanje (PE) leto 2023 Dodatni priključeni (PE) Odvajanje in čiščenje odpadne vode PE prebivalci PE dejavnosti (šolstvo, vrtci, gospodarstvo) PE skupaj % priključenosti 96,08% 99,01% 2.2 SPISEK STROKOVNIH PODLAG Za projekt je že bila izdelana sledeča projektna dokumentacija: Topografski načrt obstoječega stanja, izmera Žolnir d.o.o., Šempeter pri Novi Gorici; Kanalizacija v Mirnu - dodatni odseki, IZP, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica, št. proj. P-977/19; Ureditev kanalizacije "Gornji Miren", PGD, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica, št. proj. P-573/10; Kanalizacija in vodovod na Lascu in Bregu v Mirnu, PGD, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica, št. proj. P-464/08; Ureditev kanalizacije "Pri Grabcu" v Mirnu", PGD, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica, št. proj. P-582/11; Kanalizacija v Mirnu dodatni odseki odsek 2, PZI, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica; Kanalizacija v Mirnu dodatni odseki odsek 3, PZI, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica; Kanalizacija v Mirnu dodatni odseki odsek 4, PZI, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica; Kanalizacija v Mirnu dodatni odseki odsek 5, PZI, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica; Kanalizacija v Mirnu dodatni odseki odsek 10, PZI, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica; Kanalizacija v Mirnu dodatni odseki odsek 11, PZI, Hydrotech d.o.o. Nova Gorica. 11 S t r a n

12 2.3 OPIS UPOŠTEVANIH VARIANT IN UTEMELJITEV IZBIRE OPTIMALNE VARIANTE V aglomeraciji ID 1033 Miren že obstaja zgrajena fekalna kanalizacija, današnja priključenost tako znaša 96,08%. Opcijska analiza je pripravljena za dve varianti, ki predvidevata investicijo v sistem odvajanja. Prav tako pa prikazujemo opcijo ohranitve obstoječega stanja. Na koncu poglavja so podrobneje predstavljena merila za izbor najugodnejše variante, predstavljena je multikriterijska analiza. Opcijska analiza torej obravnava sledeče variante: Investicija v odvajanje komunalne odpadne vode - Varianta 1. Investicija v odvajanje komunalne odpadne vode - Varianta Ohranitev obstoječega stanja Opcija»brez investicije«predstavlja sedanje stanje, ki pa ni skladno s potrebami ožjega in širšega gospodarskega okolja. V primeru te variante bi to pomenilo tudi v prihodnosti komunalno neprimerno stanje glede na obveze Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017). Na predmetnem območju je pomembno doseči ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih vod v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017). Investicija, ki se bo izvajala v okviru EU projekta bo omogočila zmanjšanje obremenjevanja okolja, kar bo pripomoglo k ohranjanju okolja in razvoju ostalih dejavnosti. Eden glavnih vzrokov prekomernega onesnaževanja voda so točkovne emisije komunalnih odpadnih voda, ki posredno ogrožajo tudi podtalne vodne zaloge, namenjene oskrbi s pitno vodo. S finančnimi in ekonomskimi kazalci bi težko primerjali ta projekt»z«investicijo in»brez«investicije. Dejstvo je, da je projekt ureditve odvajanja in čiščenja nujno potreben zaradi zmanjševanja obremenjevanja okolja in zadostitvi veljavni zakonodaji Investicija v odvajanje komunalne odpadne vode Varianta 1 Varianta 1 obravnava dogradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja na območju aglomeracije ID 1033 Miren in priključitev objektov na Centralno čistilno napravo Nova Gorica v okviru Dogovora za razvoj Goriške razvojne regije. Navedena varianta bo zgrajena po modernih standardih in bo omogočila doseganje cilja vsa 98% priključenosti celotne obremenitve na kanalizacijsko omrežje in posledično centralno čistilno napravo. Izgradnja omenjene komunalne infrastrukture zajema fekalno kanalizacijo v skupni dolžini cca 742 m. Z uresničitvijo navedene variante bi dosegli priključitev na kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo kjer le-to še ni omogočeno. S tem se bo povečal delež gospodinjstev, priključenih na centralno čistilno napravo. Obravnavana varianta je zastavljena tako, da bo omogočala tudi zmanjšanje emisij v vode, zaradi odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ter doseganje boljšega stanja voda in ohranjanja narave. Za predvidene investicije je načrtovano, da se pričnejo graditi v prvi polovici leta 2020 in zaključijo jeseni leta 2022 kot je razvidno iz terminskega plana. 12 S t r a n

13 Tabela 4.: Terminski plan Varianta 1 Aktivnosti Gradnja fekalne kanalizacije Gradnja meteorne kanalizacije Gradnja - prestavitev vodovoda Izdelava projektne dokumentacije Dokument identifikacije investicijskega projekta Investicijski program Priprava študije izvedljivosti Priprava vloge za pridobitev kohezijskih sredstev Pregled in potrditev vloge s strani MOP, SVRK Podpis odločbe Priprava razpisne dokumentacije za javno naročilo Izvedba javnega naročila Podpis pogodb Vodenje in koordinacija projekta Nadzor nad gradnjami Obveščanje in informiranje javnosti /2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 Varianta 1 je ovrednotena na EUR v stalnih cenah brez DDV. Tabela 5.: Investicijska vrednost Variante 1 v stalnih cenah (EUR) SKUPAJ do vključno Gradnja fekalna kanalizacija fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK meteorna kanalizacija meteorni kanal MK meteorni kanal MK meteorni kanal MK Nepredvidena dela (do 10%) Stiki z javnostjo Projektna dokumentacija Investicijska dokumentacija Razpisna dokumentacija Nadzor nad gradnjo (2,5%) Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) Skupaj DDV (22%) Skupaj z DDV* * Davek na dodano vrednost ne predstavlja stroška investicije, saj si ga bo Občina Miren - Kostanjevica povrnila v celoti v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost in ga prikazujemo samo informativno. 13 S t r a n

14 2.3.3 Investicija v odvajanje komunalne odpadne vode Varianta 2 Varianta 2 obravnava dogradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja na območju aglomeracije ID 1033 Miren in priključitev objektov na Centralno čistilno napravo Nova Gorica in je tehnično in vrednostno identična Varianti 1. Varianta 2 predpostavlja scenarij, da občina ne sledi dinamiki kot je teritorialno dogovorjena v okviru Dogovora za razvoj Goriške razvojne regije in izvede predvideno investicijo z lastnimi viri na daljše časovno obdobje. V okviru predlagane variante 2 je predviden terminski plan kot je razviden iz tabele v nadaljevanju, kar pomeni, da bo investicija izvajana po dinamiki, ki je za občino sprejemljivejša z vidika možnosti zagotavljanja lastnih sredstev. Tabela 6.: Terminski plan Varianta 2 Aktivnosti Gradnja fekalne kanalizacije Gradnja meteorne kanalizacije Gradnja - prestavitev vodovoda Izdelava projektne dokumentacije Dokument identifikacije investicijskega projekta Investicijski program Priprava razpisne dokumentacije za javno naročilo Izvedba javnega naročila Podpis pogodb Vodenje in koordinacija projekta Nadzor nad gradnjami Obveščanje in informiranje javnosti /2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/ Primerjava variant s predlogom in utemeljitvijo izbire optimalne variante Na podlagi presojanja predlaganih variant in sicer Variante 1 in Variante 2, ki predstavljata izgradnjo manjkajoče sekundarne kanalizacije za doseganje predpisanih ravni priključenosti na javni sistem odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda. Variante so bile presojane iz sledečih vidikov večkriterijske analize: stroškovni vidik; okoljski vidik; družbeni vidik. Uporabimo torej večkriterijsko analizo, v kateri zajamemo tako številčno kot opisno opredeljene učinke v predhodnih poglavjih predstavljenih variant, ki predstavljajo kriterije vrednotenja. Večkriterijska analiza omogoča oceno variant glede na postavljene cilje, za katere morajo biti na razpolago merljivi in uteženi kriteriji. Večkriterijska analiza je prikazana v tabeli v nadaljevanju. 14 S t r a n

15 Tabela 7.: Večkriterijska analiza variant Varianta 2 "z investicijo" Varianta 3 "z investicijo" STROŠKOVNI VIDIK Investicijski strošek (stalne cene v EUR) Točkovanje variante 1 1 OKOLJSKI VIDIK Prekinjeno onesnaževanje v predmetnih aglomeracijah naslova obstoječih pretočnih greznic in izpuščanja odplak v okolje Skladnost z zahtevami operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode glede opremljanja aglomeracij večjih od PE Prebivalci bodo priključeni na javni sistem odvajanja in dalje na CČN Nova Gorica, posledično ni več onesnaževanja podtalnice. Zagotovljena skladnost. Prebivalci bodo priključeni na javni sistem odvajanja in dalje na CČN Nova Gorica, posledično ni več onesnaževanja podtalnice. Ni skladnosti zaradi terminskega zamika izvedbe predvidenih investicij. Cilji OP EKP doseženi. Zagotovljena Izpolnjevanje ciljev OP EKP predpisana priključenost v aglomeraciji ID 1033 Miren Ne izpolnjuje ciljev. Točkovanje variante 3 1 DRUŽBENI VIDIK Koristi končnih uporabnikov odvajanja in čiščenja zaradi izvedbe predvidenega projekta Družbene koristi presegajo stroške projekta. Družbene koristi presegajo stroške projekta. Točkovanje variante 1 1 Skupno število točk 5 3 RANG 1 2 Legenda: Točkovanje: vsak izpolnjen kriterij = 1 točka Rang: 1 - boljša varianta ; 2 - slabša varianta Na podlagi predstavljenih vidikov večkriterijske analize je kot boljša in edina izvedljiva varianta opredeljena Varianta 1, ki predstavlja izvedbo nameravane investicije na področju odvajanja komunalnih odpadnih voda kot zastavljeno v Dogovoru za razvoj Goriške razvojne regije, ki jo v nadaljevanju dokumenta imenujemo projekt»ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren«. 15 S t r a n

16 2.4 ODGOVORNE OSEBE ZA IZDELAVO INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, PROJEKTNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE TER ODGOVORNI VODJE ZA IZVEDBO INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Izdelovalec IP: Naslov: Odgovorna oseba: CASTIS d.o.o. Reboljeva ulica 23, 1236 Trzin Janez Krumpak, direktor Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Hydrotech d.o.o. Cankarjeva 62, 5000 Nova Gorica Valdi Černe, direktor Koordinator projekta: Naslov: Odgovorna oseba: Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. Cesta 25. junija 1b, 5000 Nova Gorica Mitja Gorjan, koordinator Organizacija odgovorna za izvedbo investicijskega projekta: Naslov: Odgovorna oseba: OBČINA MIREN KOSTANJEVICA Miren 137, 5291 Miren Mauricij Humar, župan 2.5 PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN DRUGE POTREBNE PRVINE ZA IZVEDBO IN SPREMLJANJE UČINKOV INVESTICIJE Občina upravičenka po tem projektu je Občina Miren - Kostanjevica, ki je hkrati investitorka in lastnica bodoče infrastrukture. Kot koordinatorja je občina pooblastila javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d., da v njenem imenu izvaja aktivnosti vodenja, koordiniranja in usklajevanja med občino upravičenko in pristojnimi organi ter da v njenem imenu izvede javna naročila in zagotovi potrebno skupno projektno in investicijsko dokumentacijo ter izvede postopek pridobitve nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada. Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. in tamkajšnji zaposleni imajo bogate izkušnje z izvedbo projektov sofinanciranih s strani EU. Projekt se bo izvajal v okviru projektne skupine, ki jo vodi Nevenka Vuk. V spodnji tabeli je prikaz članov projektne skupine in njihove funkcije v projektni skupini. Tabela 8.: Projektna skupina Ime in priimek osebe Funkcija v projektni skupini Zaposlenost Nevenka Vuk, višja svetovalka za gospodarstvo, turizem in projekte Vodenje in koordinacija projekta Občina Miren-Kostanjevica Mirjam Klančič, računovodstvo Finančno spremljanje operacije, sodelovanje pri izdelavi zahtevkov ter finančnih poročil Občina Miren-Kostanjevica Nadzor nad izvedbo operacije: področje izgradnje in nadzora Albin Pahor, investicije nad gradnjo Občina Miren-Kostanjevica Mitja Gorjan Koordinacija, priprava teh. in invest. dokumentacije, vodenje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. Urška Velikonja, pravna služba Pravna pomoč pri operaciji Občina Miren-Kostanjevica 16 S t r a n

17 2.6 OCENJENA VREDNOST INVESTICIJE TER PREDVIDENA FINANČNA KONSTRUKCIJA Z IZRAČUNANIMI DELEŽI SOFINANCIRANJA INVESTICIJE S SREDSTVI PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE Celotna vrednost investicije po tekočih cenah s povračljivim DDV je ocenjena na ,03 EUR. Upravičeni stroški investicije znašajo ,00 EUR, preostali del pa so neupravičeni stroški v višini ,04 EUR, od tega DDV v višini ,27 EUR, ki si ga bo občina skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost v celoti povrnila. Tabela 9.: Investicijska vrednost celotnega projekta razdeljena na upravičene stroške do sofinanciranja in ostale stroške v tekočih cenah (EUR) SKUPAJ Upravičeni stroški Ostali stroški Gradnja fekalna kanalizacija fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK meteorna kanalizacija meteorni kanal MK meteorni kanal MK meteorni kanal MK Nepredvidena dela (do 10%) Stiki z javnostjo Projektna dokumentacija Investicijska dokumentacija Razpisna dokumentacija Nadzor nad gradnjo (2,5%) Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) Skupaj DDV (22%) Skupaj z DDV Skladno z Dopolnitvijo št. 1 k Dogovoru za razvoj Goriške razvojne regije je za projekt»ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren«predlagana vrednost sofinanciranja EU + SLO ,00 EUR. Ostanek stroškov na projektu bo financiran s strani Občine Miren - Kostanjevica. Davek na dodano vrednost ne predstavlja stroška investicije, saj si ga bo Občina Miren - Kostanjevica povrnila v celoti v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost in ga prikazujemo samo informativno. V naslednji tabeli prikazujemo dinamiko virov financiranja. Skupni predvideni stroški projekta v tekočih cenah znašajo ,03 EUR z DDV in bodo sofinancirani: S strani EU sredstev v višini ,55 EUR oz. 29,30% S strani državnega proračuna v višini ,45 EUR oz. 5,17% S strani Občine Miren - Kostanjevica v višini ,03 EUR oz. 65,52% (od tega DDV ,04 EUR) 17 S t r a n

18 Tabela 10.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) dogovor regij Skupaj % do vključno Upravičeni stroški ,00 100,00% 0, , , ,77 EU kohezijski sklad ,55 40,27% 0, , , ,72 Državni proračun ,45 7,11% 0, , , ,60 Občinski proračun ,00 52,62% 0, , , ,45 Neupravičeni stroški ,04 100% , , , ,69 EU kohezijski sklad 0 0,00% Državni proračun 0 0,00% Občinski proračun ,04 100,00% , , , ,69 Celotna investicija ,03 100% , , , ,46 EU kohezijski sklad ,55 29,30% 0, , , ,72 Državni proračun ,45 5,17% 0, , , ,60 Občinski proračun ,03 65,52% , , , ,14 *neupravičeni stroški zajemajo tudi povračljiv DDV v višini ,04 EUR Slika 2.1: Viri financiranja celotnega projekta Glede na izračunano stopnjo sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov, ki znaša 81,07%, bi bili viri financiranja sledeči: Tabela 11.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) izračun stopnje sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov Skupaj % Upravičeni stroški ,00 100,00% 0, , , ,77 EU sredstva ,27 68,91% 0, , , ,50 Državni proračun ,75 12,16% 0, , , ,91 Občinski proračun ,98 18,93% 0, , , ,36 Neupravičeni stroški ,04 100,00% , , , ,69 EU sredstva 0 0,00% Državni proračun 0 0,00% Občinski proračun ,04 100,00% , , , ,69 Celotna investicija ,03 100,00% , , , ,46 EU sredstva ,27 50,14% 0, , , ,50 Državni proračun ,75 8,85% 0, , , ,91 Občinski proračun ,01 41,01% , , , ,05 *neupravičeni stroški zajemajo tudi povračljiv DDV v višini ,04 EUR 18 S t r a n

19 Slika 2.2: Viri financiranja, skladno z izračunom sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov 2.7 REZULTATI IZRAČUNOV TER UTEMELJITEV UPRAVIČENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA a) Rezultati ekonomskih in finančnih kazalnikov: Finančna analiza Ekonomska analiza Doba vračanja Neto sedanja vrednost (EUR)- diskontna stopnja 4% / Neto sedanja vrednost (EUR)- diskontna stopnja 5% 1 / Interna stopnja donosa naložbe (%) -8,89% 9,84% Relativna neto sedanja vrednost -0,81 0,14 Razmerje med koristmi in stroški / 1,14 b) Upravičenost investicijskega projekta: Kazalniki Izračun Upravičenost Finančni kazalniki FNSV/C (EUR) Neto sedanja vrednost negativna DA FIRR/C (%) -8,89% Interna stopnja donosa negativna DA Ekonomski kazalniki ENSV (EUR) pozitiven NPV DA EIRR (%) 9,84% večja od 5% DA Količnik relativne koristnosti - ekonomski 1,19 Večja od 1 DA Viri financiranja EU kohezijska sredstva ,00 EUR Dogovor za razvoj Goriške razvojne regije DA 1 Glede na priporočila Priročnika za analizo stroškov in koristi investicijskih projektov (Evropska komisija, december 2014) (Guide to Cost-benefit Analysis of Investment Projects, Economic appraisal tool for Cohesion Policy ; European Commission, December S t r a n

20 3 OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN PRIHODNJEM UPRAVLJAVCU Z ŽIGI IN PODPISI ODGOVORNIH OSEB 3.1 OPREDELITEV INVESTITORJA Investitor: OBČINA MIREN - KOSTANJEVICA Naslov: Miren 129, SI Miren Telefon: +386 (0) Telefaks: +386 (0) tajnistvo@miren-kostanjevica.si Odgovorna oseba: Mauricij Humar, župan Podpis odgovorne osebe: Žig: 3.2 IZDELOVALEC INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Izdelovalec IP: CASTIS d.o.o. Naslov: Reboljeva ulica 23, 1236 Trzin Telefon: castiscastis91@gmail.com Odgovorna oseba: Janez Krumpak, direktor Podpis izdelovalca dokumenta: Žig: 20 S t r a n

21 3.3 BODOČI IZVAJALEC OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Bodoči upravljavec: Vodovodi in kanalizacija d.d. Naslov: Cesta 25. junija 1b, SI-5000 Nova Gorica Telefon: +386 (0) Telefaks: +386 (0) Odgovorna oseba: Miran Lovrič, direktor Podpis odgovorne osebe: Žig: 21 S t r a n

22 4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA TER USKLAJENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI 4.1 STANJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA Javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na področju Občine Miren - Kostanjevica izvaja družba Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d Obstoječe stanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Miren - Kostanjevica Poglavitni del izvajanja javne službe predstavlja zagotavljanje in izvajanje obratovanja in vzdrževanja sistemov javne fekalne in mešane kanalizacije. Dolžina teh sistemov znaša skupaj m. Od tega je 321 mešanega sistema in m ločenega sistema javne kanalizacije. Na sistemu je 11 črpališča in en razbremenilnik. V Občini Miren Kostanjevica je 9 aglomeracij (ID 1033 Miren, ID 1036 Bilje, ID 1023 Nova vas, ID 1024 Opatje Selo, ID 1025 Lokvica, ID 1031 Sela na Krasu, ID 1038 Kostanjevica na Krasu, ID 1042 Vojščica in ID 1044 Temnica) CČN Nova Gorica Centralna čistilna naprava Nova Gorica čisti komunalne odpadne vode iz Mestne občine Nova Gorica, Občine Šempeter Vrtojba in Občine Miren Kostanjevica. Čistilna naprava je locirana delno v Občini Šempeter Vrtojba in delno v Občini Miren Kostanjevica. Leži na oddaljenosti cca. 800 m JV od naselja Vrtojba na desnem bregu potoka Vrtojbice in sicer cca m pred sotočjem z reko Vipavo. Nahaja se deloma na območju gramoznice, deloma na območju zaraščanja in gozdnega območja. Zaradi občutljivega recipienta z majhnimi pretoki in prav tako občutljive reke Vipave, v katero se Vrtojbica izliva, 1400m od izpusta očiščene vode iz čistilne naprave, ter končno tudi Tržaškega zaliva v Jadranskem morju, se izvaja III. stopnja čiščenja odpadne vode z denitrifikacijo in defosfatizacijo. To je odstranitev hranil, ki povzročajo rast alg in posledično pomanjkanje kisika v vodotokih in morju. Izbrana MBR tehnologija omogoča visoko stopnjo čiščenja odpadne vode ter zagotavlja stabilnost parametrov na iztoku, s pomočjo membran pa ob enem zagotavlja ultrafiltracija, ki iz vode izloča tudi bakterije in viruse. Obremenitev čistilne naprave se bo z realizirano dograditvijo kanalizacije ter z urbanističnimi plani predvidenih pozidav postopoma povečevala do končne obremenitve čistilne naprave s PE. 22 S t r a n

23 V letu 2018 je bila povprečna obremenitev CČN Nova Gorica PE. To pomeni, da so proste kapacitete za morebiten sprejem dodatne obremenitve oz. odpadne vode na CČN Nova Gorica, glede na projektirano nazivno vrednost PE, še PE. Slika 4.1: CČN Nova Gorica Obstoječe stanje odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 1033 Miren V naselju Miren je večji del kanalizacijskega omrežja že urejen. Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v ločenem sistemu tako, da se komunalna odpadna voda odvaja v zbirni fekalni kanal, ki je speljan v smeri proti lokaciji Centralne čistilne naprave Nova Gorica, padavinska odpadna voda pa s sistemom meteornih kanalov, ki so speljani razpršeno v obstoječe odvodnike. Na predmetnih območjih predvidenih gradenj fekalne kanalizacije v aglomeraciji ID 1033 Miren se fekalne odpadne vode še ni zgrajenega sistema odvajanja ali pa to ni ustrezno urejeno, saj je obstoječe kanalizacijsko omrežje večinoma mešanega tipa, namenjeno odvajanju meteornih voda z urbanih površin in odvodu v greznicah delno prečiščenih fekalnih odplak in ni zgrajeno v skladu z zahtevami zakonodaje in predpisov. Kanali so bili zgrajeni v različnih časovnih obdobjih in so večinoma neustrezne kakovosti. Kanalizacija ni vodotesna, večina jaškov pa je nepravilno izvedenih. Obremenitev aglomeracije ID 1033 Miren znaša PE, od tega PE gospodinjstev in 140 PE ostalih dejavnosti, danes je dosežena 96,08% priključenost na kanalizacijski sistem in s tem na ustrezno čiščenje. Danes je na območju aglomeracije ID1033 Miren zgrajeno: Meteorna javna kanalizacija: m Fekalna skupaj (sekundarna in primarna): m (od tega ločenega kanalizacijskega sistema) 23 S t r a n

24 4.1.4 Količine prodane odvedene in očiščene komunalne odpadne vode V letu 2018 je bilo na CČN Nova Gorica, ki je v upravljanju Vodovodov in kanalizacije d.d m3 očiščene obračunane komunalne odpadne vode. Tabela 12.: Količine odvedene in očiščene komunalne odpadne vode na CČN Nova Gorica v m3 Skupaj količina obračunane očiščene vode prebivalstvo ostale dejavnosti SKUPAJ Obdelava, predelava in odstranjevanje blata Zakonska podlaga za ravnanje z odpadki, tako tudi z blatom iz komunalnih čistilnih naprav, je Zakon o varstvu okolja. Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 37/15, 69/15) z namenom varstva okolja in varovanja človekovega zdravja določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter zmanjševanje celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanje učinkovitosti uporabe naravnih virov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Ur. l. RS, št. 99/13, 56/15, 56/18) določa pravila ravnanja in druge pogoje v zvezi s predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (Ur. l. št. 312 z dne , str. 3) ter dajanje komposta ali digestata v promet. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08, 61/11) določa pogoje v zvezi z obremenjevanjem tal z vnašanjem odpadkov in obvezno ravnanje pri načrtovanju in izvedbi vnašanja zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine zaradi izboljšanja ekološkega stanja tal. Ta uredba določa tudi pogoje uporabe gradbenega materiala, pripravljenega iz obdelanih ali neobdelanih, izvornih ali odpadnih mineralnih surovin, če se ob stiku s padavinsko, podzemno ali površinsko vodo nevarne snovi lahko začnejo lužiti. Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 62/08) v skladu z Direktivo Sveta (86/278/EGS) z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L št. 181 z dne , str. 6), zadnjič spremenjeno z Uredbo Sveta (ES) št. 807/2003 z dne 14. aprila 2003 (UL L št. 122 z dne , str. 36), določa ukrepe in ravnanja z blatom iz komunalnih čistilnih naprav, če se uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, prepovedi in omejitve v zvezi s tako uporabo ter obveznost poročanja Evropski komisiji. Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovi uporabi (Ur. l. RS, št. 96/14) določa pogoje za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo ter pogoje za njegovo uporabo v kurilnih napravah, sežigalnicah in napravah za sosežig. Odvečno blato na CČN Nova Gorica se dodatno obdela oz. dehidrira s centrifugalno napravo. Ti odpadki se ne odvažajo na komunalno deponijo, ampak jih prevzemajo za to specializirana podjetja. Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. blato po dehidraciji preda odstranjevalcu tovrstnih odpadkov. 24 S t r a n

25 4.2 TEMELJNI RAZLOGI ZA INVESTICIJSKO NAMERO Razlog za investicijsko namero je cilj operativnega programa za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda in sicer izpolnjevanje pogoja priključitve na odvajanje in čiščenje vsaj 98% celotne obremenitve v aglomeraciji nad PE na javni kanalizacijski sistem: - ID 1033 Miren. S predmetnim projektom se bo zadostilo omenjenemu kriteriju ter tako omogočilo: zaščito kakovosti podtalnice, izboljšano kakovost površinskih in podzemnih voda, izboljšano varnost pred onesnaževanjem iz kanalizacije, povečanje nadzora nad onesnaževalci, varovanje pred širjenjem bolezni, kakovost bivanja prebivalcev, povečanje pokritosti prebivalcev s kanalizacijo in povečanje priključenosti prebivalcev na kanalizacijo in čistilno napravo. Tabela 13.: Prikaz priključenosti na odvajanje in čiščenje pred in po izvedbi projekta Aglomeracija ID 1033 Miren Velikost aglomeracije (PE) Stanje pred projektom (PE) Bodoče stanje (PE) leto 2023 Dodatni priključeni (PE) Odvajanje in čiščenje odpadne vode PE prebivalci PE dejavnosti (šolstvo, vrtci, gospodarstvo) PE skupaj % priključenosti 96,08% 99,01% 4.3 USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI Projekt upošteva družbene, gospodarske in okoljske dejavnike v prostoru, ki so skladne s strokovnimi podlagami v finančni perspektivi Strokovna izhodišča za pripravo investicijskega programa so krovni strateški dokumenti države: - Strategija razvoja Slovenije, - Nacionalni program upravljanja z vodami, - Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju , - Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Republike Slovenije, - Regionalni razvojni program Severne Primorske (Goriške razvojne) regije za obdobje , - skladnost z občinskimi in s prostorskimi akti. Navedeni dokumenti opredeljujejo izhodišča, cilje razvoja in globalno zasnovo gospodarskega in prostorskega razvoja na ravni države oziroma regije. 25 S t r a n

26 4.3.1 Strategija razvoja Slovenije 2030 Strategija razvoja Slovenije 2030: Decembra 2017 je vlada RS sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe. Osrednji cilj SRS je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničuje se preko uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja, ki ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Kakovost življenja za vse prebivalke in prebivalce Slovenije se bo kazala v: boljših priložnostih za delo, izobraževanje in ustvarjanje, bolj dostojnem, varnem in aktivnem življenju v zdravem in čistem okolju, aktivnejšem vključevanju v demokratično odločanje in soupravljanje družbe. Strateške usmeritve države za doseganje kakovostnega življenja so: vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba, učenje za in skozi vse življenje, visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, ohranjeno zdravo naravno okolje in visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja. Projekt je z zmanjševanjem obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami v skladu s 4 strateško usmeritev ohranjanje zdravega naravnega okolja Strategija prostorskega razvoja Slovenije Strategija prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prostorska strategija) je temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru. Z njo podaja okvir za prostorski razvoj na celotnem ozemlju države in postavlja usmeritve za razvoj v evropskem prostoru. Določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo. Prostorska strategija izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja. V skladu z načelom vzdržnega prostorskega razvoja, ki je njeno temeljno načelo, prostorska strategija uveljavlja smotrno rabo prostora ter varnost življenja in dobrin. Poudarja prizadevanja za ohranitev prepoznavnosti prostora in krepitev identitete Slovenije ter njenih lokalnih oziroma regionalnih identitet, kar v razmerah evropske konkurence ponuja primerjalne prednosti. Projekt doprinese k ciljem Strategije prostorskega razvoja in sicer ciljema a) ohranjanje narave in b) varstvo okolja Nacionalni program varstva okolja (NPVO) Nacionalni program varstva okolja je osnovni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. NPVO je pripravljen na podlagi zakona o varstvu okolja in je skladen z okoljskim programom Evropske skupnosti, ki obravnava ključne okoljske cilje in prednostne naloge ki zahtevajo vodenje s strani skupnosti. 26 S t r a n

27 NPVO tako izpolnjenje obveznosti prenosa pravnega reda EU v slovenski pravni red, po drugi strani pa operacionalizacijo ciljev in ukrepov določenih v skupnih dokumentih Evropske skupnosti. Investicije na področju okolja temeljijo na usmeritvah Nacionalnega programa varstva okolja, pri čemer prioriteto predstavlja izboljšanje oskrbe čim večjega dela prebivalstva RS s kakovostnimi storitvami na področju javnih služb varstva okolja. Navedeno se neposredno zrcali v izboljšanju življenjskega prostora, boljših možnostih za razvoj gospodarstva, kakor tudi v odpiranju novih delovnih mest. Trajnostna raba naravnih dobrin zahteva dobro infrastrukturo na celotnem področju države, kar onemogoča tudi posredno onesnaževanje okolja. Področje okolja je tako razdeljeno v dve glavni usmeritvi in sicer na aktivnosti v zvezi z izgradnjo javne infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki in aktivnosti na področju voda. Področje voda tako zajema tako odvajanje in čiščenje voda, oskrbo s pitno vodo in varstvo pred škodljivim delovanjem voda in varstvo voda. Ob tem se je sledilo načelu onesnaževalec plača, saj bodo finančni delež slovenske soudeležbe predstavljale poleg integralnega proračunskih sredstev tudi namenska sredstva iz predpisanih okoljskih dajatev na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, zbiranja in odlaganja odpadkov in cene za rabo vode na osnovi veljavne okoljske zakonodaje. Tako ima država možnost, da zagotovi ustrezen priliv sredstev za zagotovitev dodatnih sredstev na osnovi ekonomskookoljskega inštrumenta, ki izhaja iz vnaprej znanih potreb po uskladitvi stanja na področju infrastrukture z direktivami EU na področju odpadkov in upravljanja voda. Projekt sledi usmeritvam in ciljem NPVO z vidika izboljšane oskrbe prebivalstva na območju predmetne občine s kakovostnimi storitvami na področju javne komunalne službe ter z vidika upoštevanja načela»onesnaževalec plača« Nacionalni program upravljanja z vodami Upravljanje z vodami je v slovenskem pravnem redu urejeno s predpisi na področju voda, okolja in varstva narave na evropsko primerljiv način in celovito obravnava področja varstva, rabe in tudi urejanja voda. Podlage za sistemsko ureditev so na eni strani naravne danosti Slovenije, na drugi strani pa evropski pravni akti, strategije in smernice na področju voda, predvsem Okvirna vodna direktiva - WFD (Water Framework Directive), dobre prakse za zmanjševanje posledic, preprečevanje in ukrepanje v primeru poplav ter strategija varstva morij. Njihov skupni in glavni cilj je celovito in dolgoročno naravnano upravljanje z vodami na primerljiv način na vseh povodjih držav članic Evropske skupnosti in tudi tistih držav izven skupnosti s katerimi te delijo skupna povodja. Kot podlago za upravljanje z vodami zakonodaja zato določa teritorialne in institucionalne podlage, finančne vire, kakovostne standarde ter instrumente za izvajanje s predpisi določene politike. 27 S t r a n

28 Ministrstvo za okolje in prostor je nosilec priprave temeljnih instrumentov za izvajanje politike upravljanja z vodami, ki so: Nacionalni program upravljanja z vodami, kot del NPVO skupaj z operativnimi programi in ostalimi aktivnostmi, Načrt upravljanja z vodami za vodno območje Donave, skupaj s nacionalnim delom krovnega načrta skupnega mednarodnega povodja Donave skupaj s pripadajočima programoma ukrepov, Načrt upravljanja za vodno območje Jadranskih rek z morjem in pripadajoči program ukrepov, Podrobnejši načrti upravljanja z vodami za posamezna povodja, porečja, njihove dele ali posamezno problematiko ter tudi nosilec procesa vključitve javnosti v proces upravljanja z vodami preko konferenc in svetov za vode na posameznem povodju oz. porečju znotraj vodnih območij. Ministrstvo za okolje in prostor je odgovorno za izvedbo procesa sodelovanja javnosti pri upravljanju z vodami preko konferenc in vodnih svetov in posameznih porečjih in povodjih v večjih bazenih. Vsi navedeni instrumenti so usmerjeni k skupnim ciljem, ki so doseganje dobrega stanja voda z upoštevanjem možnih izjem ter varstvo morja, zagotavljanje vodooskrbe prebivalcev s pitno vodo in doseganje ekonomske cene vode ter zmanjšanje škodljivega delovanja voda. Upravljanje z vodami; Cilj je postavitev strokovnih podlag, določitev glavnih ciljev in temeljnih ukrepov za pričetek izvajanja dolgoročnega procesa upravljanja z vodami. Varstvo voda; Cilj je dobro stanje voda, kar se bo zagotovilo s pripravo in izvajanjem operativnih programov in drugih aktivnosti za varstvo voda ter s programom varstva morja. Raba voda; Cilj je zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo ter postavitev instrumentov za določanje ekonomske cene vode. Urejanje voda; Cilj je doseganje trajnostnega, ekološko naravnanega urejanja voda in od voda odvisnih ekosistemov ter v tem okviru zmanjšanje ogroženosti življenj in zmanjšanje materialnih škod zaradi prekomernih ali nezadostnih padavin. Projekt doprinese k cilju»varstvo voda«, saj bo z izvedbo ustreznega sistema odvajanja komunalne odpadne vode, ki se zaključi s ustreznim čiščenjem na čistilni napravi, zagotovljeno ohranjanje dobrega stanja voda Usklajenost projekta z Regionalnim razvojnim programom Severne Primorske (Goriške razvojne regije) Regionalni razvojni program Severne Primorske (Goriške razvojne) regije za obdobje (RRP) je temeljni programski dokument na regionalni ravni. Na podlagi analize razvojnih potencialov opredeljuje prednosti razvojne regije, določa njene prioritete, ukrepe in aktivnosti ter finančno ovrednotene projekte. RRP obsega geografsko območje Goriške kot razvojne regije in vključuje 13 občin: Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdovščina, Občina Bovec, Občina Brda, Občina Cerkno, Občina Idrija, Občina Kanal, Občina Kobarid, Občina Miren Kostanjevica, Občina Renče Vogrsko, Občina Šempeter Vrtojba, Občina Tolmin in Občina Vipava. RRP opredeljuje sledeče prioritete: Dvig konkurenčnosti, inovativnosti in zaposlitvenih možnosti v regiji, Izboljšanje kakovosti življenja in Trajnostni, okoljski, prostorski in infrastrukturni razvoj regije. 28 S t r a n

29 V okviru prioritete trajnostni okoljski, prostorski in infrastrukturni razvoj regije je definiran Ukrep 3: Ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe energije, katerega cilj je zagotoviti celovito in povezano upravljanje porečja Soče, varovanje in izboljšanje stanja okolja, zagotavljanje optimalne opremljenosti regije z okoljsko infrastrukturo, zagotavljati večjo energetsko samostojnost regije, povečati pridobivanje energije iz obnovljivih virov, izboljšati učinkovitost rabe energije in izvesti ukrepe ter tako prispevati k ciljem nizkoogljične družbe in sicer v smeri vzpostavitve in krepitve modela pametne skupnosti. Z aktivnostjo 2: Razvoj okoljske infrastrukture in optimalno delovanje JGS, se načrtuje zagotovitev zakonskih pogojev v povezavi s priključitvijo gospodinjstev na ČN oziroma zagotovitev ustreznega individualnega čiščenja odpadnih vod gospodinjstev. Regija (občine) bodo skladno z operativnimi programi odvajanja in čiščenja odpadnih voda nadaljevala s postopno izgradnjo okoljske infrastrukture ter preverila ustrezne možnosti zagotavljanja opremljenosti z okoljsko infrastrukturo na območjih z razpršeno gradnjo. Predmetni projekt spada v prioriteto trajnostni okoljski, prostorski in infrastrukturni razvoj regije razvojno področje infrastruktura, okolje, in trajnosten prostorski razvoj. Z izvedbo predmetnega projekta se bo izboljšalo stanje okolja in odpravilo negativne vplive, ki jih imajo različne oblike onesnaževanja (izpusti neočiščene komunalne odpadne vode v podtalje itd.) na zdravje ljudi in čistost okolja, saj bo z izvedbo ustreznega sistema odvajanja komunalne odpadne vode, ki se zaključi s ustreznim čiščenjem na čistilni napravi zagotovljeno izboljšano stanje okolja Skladnost projekta z občinskimi prostorskimi akti Projekt je usklajen s prostorskimi akti: Odlok o spremembah in dopolnitvah št. 3a Občinskega prostorskega načrta Občine Miren Kostanjevica (Ur. l. RS št. 21/16). Projekt je skladen z veljavnimi odloki na področju urejanja prostora v Občini Miren - Kostanjevica Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje Operativni program izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja na področju politike varstva voda (Ur. l. RS, št. 83/99) ter zahteve po izdelavi implementacijskega programa iz 6. člena direktive Sveta ES 91/271/EEC z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135, z dne ) in je usklajen s skupnimi stališči EU do pogajalskih izhodišč na področju okolja (CONFSI11/01). Ne glede na določbe direktive Sveta ES 91/271/EGS in roke za prilagajanje k tej direktivi, ki veljajo v skladu s pogajalskimi izhodišči na področju okolja za Republiko Slovenijo, pa je treba z ukrepi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zagotoviti izpolnjevanje tudi naslednjih obveznosti, ki izhajajo neposredno iz krovne vodne direktive Parlamenta in Sveta ES 2000/60/ES in iz direktiv, ki so združene v njen okvir: izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem dobrega kemijskega stanja površinskih in podzemnih vodah do leta 2013, izpolnjevanje zahtev glede predpisanih standardov kakovosti površinskih in podzemnih voda, če so namenjene oskrbi prebivalstva s pitno vodo, preprečevanje pojava evtrofikacije površinskih voda na občutljivih območjih in izpolnjevanje zahtev glede okoljskih standardov kakovosti za površinske vode, ki veljajo za kopalne vode, optimizacija stroškov izvajanja programa, zagotovitev vključitve vseh finančnih virov, na podlagi katerih so se v letu 2003 izvajale investicije in investicijsko vzdrževanje javne kanalizacije, in to v približno enakem obsegu in podobnih deležih. 29 S t r a n

30 Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je program koordiniranih ukrepov države in občin za postopno doseganje ciljev varstva okolja pred obremenjevanjem zaradi nastajanja komunalne odpadne vode. S tem programom so dana izhodišča za normativno razporejanje, tako v času kot kraju, ter smotrno porabo finančnih sredstev, ki so trenutno na voljo za investicije in investicijsko vzdrževanje na področju komunalnega opremljanja za namene odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Operativni program predstavlja odpravo razlik na področju opremljenosti za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in uskladitev s standardi po vstopu v EU v skladu s pridružitveno pogodbo, ki zahteva, da se izvede naloge najkasneje do leta Z izvedbo projekta bo aglomeracija ID 1033 Miren opremljena s kanalizacijskim sistemom, ki se zaključuje s čiščenjem odpadne vode na čistilni napravi v skladu z merili in predpisi. V okviru izvedbe projekta bo v aglomeraciji z več kot PE, zagotovljena vsaj 98% priključenost na gospodarsko javno infrastrukturo odvajanja in čiščenja odpadnih voda Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju Operativni program za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju (OP EKP ) predstavlja ključni izvedbeni dokument, v katerem so predstavljene prednostne osi izbranih prednostnih naložb, kamor bo Slovenija vlagala sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju z namenom doseganja nacionalnih ciljev v okviru ciljev EU Dokument je izhodišče za nadaljnja usklajevanja tako na ravni države (ministrstva in drugi deležniki), kot tudi z Evropsko komisijo. Projekt»Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren«sledi usmeritvam in doseganju specifičnih ciljev OP EKP Projekt je del ukrepa prednostne naložbe namenjene zmanjševanju emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. 2.6 Prednostna os: Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti. Tematski cilj 6: Ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov. Prednostna naložba 6.2: Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev okoljske zakonodaje Unije ter za zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki presegajo te zahteve. Specifični cilj 1: Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Kazalnik rezultata: Več prebivalcev, priključenih na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda Doprinos projekta k ciljem OP EKP ter kazalnikom rezultata je razviden iz Tabele 14 v nadaljevanju. Slovenija še ne izpolnjuje zahtev Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) na podlagi katere bi morala v skladu s pristopno pogodbo z dne 23. septembra 2003 (Ul. l. RS, št. 263, str. 911) do 31. decembra 2015 zgraditi ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (vmesna cilja in ) v območjih poselitve s skupno obremenitvijo enako ali večjo od PE. Cilj je, da bo 97 % celotne obremenitve iz območij poselitve z več kot PE priključenih na javno infrastrukturo za zbiranje in ustrezno stopnjo čiščenja komunalnih odpadnih voda. Trenutno ta cilj dosega le 36 % PE celotne obremenitve iz območij poselitve z več kot PE. Z vlaganji v projekte, ki bodo s sredstvi Kohezijskega sklada iz finančne perspektive še dokončani se bo ta delež povečal za nadaljnjih 16 % PE celotne obremenitve iz območij poselitve z več kot PE. S sredstvi, ki bodo za to področje na voljo v finančnem obdobju je načrtovana ureditev ustreznega sistema zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode še za 8 % PE celotne obremenitve iz območij poselitve z več kot PE. 30 S t r a n

31 V okviru tega specifičnega cilja je planiran naslednji rezultat: Več prebivalcev, priključenih na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda Tabela 14.: Id. Kazalnik rezultata Kazalnik 6.1 Povečanje obremenitev s komunalno odpadno vodo iz aglomeracij z obremenitvijo večjo od PE, ki se čisti na komunalni ali skupni čistilni napravi Vir: Operativni program Merska enota Kategorija regij (če je relevantno) Izhodiščna vrednost Izhodiščno leto Ciljna vrednost (za leto 2023) Vir podatkov PE Z Podatek OP: 2012 Podatek OP: Poročilo Evropski PROJEKT: PROJEKT komisiji o izvajanju Direktive 91/271/EGS za leto 2012 Pogostost poročanja letno Tabela 15.: Kazalnik učinka Id. Kazalnik Merska enota CO19 Vir: Operativni program Čiščenje odpadne vode: Dodatni prebivalci, deležni boljšega čiščenja odpadne vode Populacijski ekvivalent Sklad Kohezijski sklad Kategorija regije Celotna Slovenija Ciljna vrednost (za leto 2023) Podatek OP: PROJEKT 39 Vir podatkov izvajalci javnih služb, MOP Pogostost poročanja letno 31 S t r a n

32 5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DEJAVNOSTI, KI SE TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE OZIROMA S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN/ALI STORITEV 5.1 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA Predmetna občina bo z izvedbo projekta zagotovila izgradnjo ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod na območjih, ki so v državnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo, skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in s predpristopno pogodbo in ciljem zmanjšanja vplivov na okolje v aglomeracijah, katerih obremenitev je večja od PE. V ta namen ima sprejet: Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Miren - Kostanjevica (Ur.l. RS. št. 46/15). Odlok ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. 5.2 ANALIZA KUPCEV IN CILJNEGA TRGA Obstoječe stanje priključenosti prebivalstva in ostalih dejavnosti na javno gospodarsko infrastrukturo odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode Danes je v aglomeraciji ID 1033 dosežena 96,08% priključenost na kanalizacijski sistem in s tem na ustrezno čiščenje. Tabela 16.: 1033 Miren Celotne količine obremenitve, izražene v PE in % obstoječe priključenosti na odvajanje in čiščenje v aglomeraciji ID PE Število PE na območju aglomeracije Število PE, za katere se izvaja odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo % priključenosti na odvajanje komunalne odpadne vode Število PE, za katere se izvaja čiščenje komunalne odpadne vode na centralni čistilni napravi % priključenosti na ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode Prebivalstvo (stalno prebivalstvo) ,94% ,94% Ostale dejavnosti (vrtci, šole, gospodarske dejavnosti) ,00% ,00% SKUPAJ ,01% ,01% Projekcije dodatnih priključenih na odvajanje in čiščenje odpadnih voda Zaradi izvedbe projekta bo na območju aglomeracije ID 1033 Miren na sistem odvajanja in posledično čiščenja dodatno priključenih 39 PE prebivalcev in 23 PE dejavnosti. Skupaj bo tako po izgradnji (predvidoma v letu 2022) imelo zagotovljeno ustrezno odvajanje in čiščenje PE prebivalcev in 140 PE ostalih dejavnosti, stopnja priključenosti bo po izvedbi investicije znašala 99,01%. Vsi priključeni bodo imeli zagotovljeno ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode na CČN Nova Gorica; stopnja priključenosti na čiščenje odpadne vode bo tako 99,01%. 32 S t r a n

33 Tabela 17.: Število priključenih prebivalcev in ostale dejavnosti (PE) v aglomeraciji ID 1033 obstoječe stanje, bodoče stanje po izvedbi investicije Velikost Dodatni Aglomeracija Stanje pred projektom Bodoče stanje (PE) aglomeracije priključeni ID 1033 Miren (PE) leto 2022 (PE) (PE) Odvajanje in čiščenje odpadne vode PE prebivalci PE dejavnosti (šolstvo, vrtci, gospodarstvo) PE skupaj % priključenosti 96,08% 99,01% Predvidena poraba pitne vode v prihodnosti Glede na prejete podatke o količini prodane pitne vode v občini lahko ugotovimo, da se povprečna poraba pitne vode giblje okrog 114 l/dan po prebivalcu oz. 41,7 m3 vode po prebivalcu letno. Upoštevana količina prodane pitne vode ostalim dejavnostim znaša 779 l/dan po PE. Pri izdelavi analize stroškov in koristi ter ostalih izračunih je tako upoštevana poraba vode v višini 114 l/dan na prebivalca in 779 l/dan na PE za ostale dejavnosti Predvidene količine zaračunane odvedene in čiščene odpadne vode v prihodnosti Za potrebe finančne analize smo na osnovi prodane pitne vode, izračunali bodoče količine odvedene in očiščene odpadne vode na sistemu, tako za scenarij brez projekta kot za scenarij s projektom. V okviru tega smo upoštevali: - Letna količina prodane pitne vode v višini 41,7 m3 na prebivalca in 284 m3 na PE za dejavnosti kot osnova za določanje količin odpadne vode. - Glede na pretekla gibanja prebivalstva v občini smo upoštevali, da v prihodnje na območju predmetne aglomeracije ne bo prihajalo do sprememb števila prebivalstva. - Za potrebe porabe pitne vode za področje ostalih dejavnosti je upoštevano, da ne bo prihajalo do sprememb prodane pitne vode. - V okviru scenarija s projektom se količine povečajo glede na novo število priključenih PE na odvajanje in čiščenje. Tabela 18.: Predvidena količine odvedene in očiščene komunalne odpadne vode - brez projekta (m3) Leto Aglomeracija ID 1033 Miren Ostale aglomeracije SKUPAJ ODVEDENA IN OČIŠČENA VODA Tabela 19.: Predvidena količine odvedene in očiščene komunalne odpadne vode - s projektom (m3) Leto Aglomeracija ID 1033 Miren Ostale aglomeracije SKUPAJ ODVEDENA IN OČIŠČENA VODA S t r a n

34 5.3 IZVAJALEC GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD Družba Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. izvaja dve gospodarski javni službi in sicer oskrbo s pitno vodo in odvajanje komunalnih in meteornih voda. Poleg teh osnovnih dejavnosti je družba opravljala po tržnih principih še različne storitve fizičnim in pravnim osebam. Stroški in prihodki v zvezi s takimi storitvami se spremljajo posebej in se ne obravnavajo kot opravljanje gospodarskih javnih služb, temveč kot opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti. Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. izvaja gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju 5 občin in sicer: Mestne občine Nova Gorica, Občine Brda, Občine Šempeter - Vrtojba, Občine Renče - Vogrsko in Občine Miren - Kostanjevica. Obstoječe upravljanje s kanalizacijskim sistemom zajema zagotavljanje nemotenega odtoka odpadne vode od uporabnikov ter izvajanje nujnih vzdrževalnih del. Upravljavec upravlja s preko 458 km kanalizacijskega omrežja in 45 razbremenilniki, 39 črpališči in 4 zadrževalniki. Družba oskrbuje z vodo prebivalstvo in gospodarstvo petih občin, ki so enake kot pri GJS odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Navedenim dejavnostim je družba prilagodila tudi svojo notranjo organizacijsko strukturo in način vodenja prihodkov in odhodkov v računovodskih in drugih evidencah. Vzdrževanje na področju gospodarskih javnih služb opravlja sektor upravljanja in vzdrževanja. Tri organizacijski sektorji opravljajo splošne oziroma skupne funkcije podjetja to so finančno računovodski sektor, pravno kadrovski sektor in investicijsko-razvojni sektor. Družba ima posebno službo, ki je zadolžena za tehnološko kontrolo in službo javnih naročil in razpisov. Vsi prihodki in odhodki se v računovodstvu vodijo po posameznih stroškovnih mestih in po posameznih stroškovnih nosilcih. Podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. je v 100% lasti šestih občin, ki so tudi njegove ustanoviteljice. Mestna občina Nova Gorica (58,3%), Občina Šempeter Vrtojba (22,5%), Občina Brda (7,1%), Občine Renče Vogrsko (5,3%), Občina Miren - Kostanjevica (4,9%) in Občina Ajdovščina (1,9%). Podjetje ima naslednja javna pooblastila: investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje oskrbe naselij s pitno vodo ter odvajanja, čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda. vodenje in izdelava katastra vodovodnih in kanalizacijskih objektov in naprav za lastne potrebe in potrebe ustanoviteljev. določanje pogojev in dajanje soglasij za posege v prostor in okolje, ki zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, ki so v upravljanju podjetja. dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, ki so v upravljanju podjetja. Nadzorni svet imenuje skupščino in direktorja za dobo 4 let. 34 S t r a n

35 Tabela 20.: Podatki o bodočem upravljavcu načrtovane infrastrukture Naziv VODOVODI IN KANALIZACIJA NOVA GORICA d.d. Naslov Cesta 25. junija 1b, 5000 Nova Gorica ID DDV SI Odgovorna oseba Miran Lovrič Telefonska številka +386 (0) E-pošta info@vik-ng.si Organizacijska oblika izvajalca javne službe Delniška družba Pravni status podjetja Družba Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. je bila ustanovljena kot javno podjetje za opravljanje dejavnosti oskrbe z vodo ter odvajanja odplak na območju mestne občine Nova Gorica, občine Šempeter Vrtojba, občine Brda, občine Miren Kostanjevica ter občine Renče Vogrsko. Delniška družba je vpisana pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, št. reg. vl. 1/04033/00. Registrirani osnovni kapital družbe znaša ,00 evrov. Število delnic je , vrednost ene delnice je 4,17 evrov. Celotni kapital je vpisan in vplačan. Lastniška struktura se v obravnavanem poslovnem letu ni spremenila. Družba je v 100% lasti občin Organi družbe in kadrovska zasedba Skupščina Delničarji družbe uresničujejo svoje pravice na skupščini delničarjev, kjer odločajo o sprejetju letnega poročila, uporabi bilančnega dobička, imenovanju oziroma odpoklicu članov nadzornega sveta, spremembi statuta, imenovanju revizorja in drugih pravicah glede na določila ZGD-1. Skupščino je treba sklicati v primerih, določenih z zakonom ali statutom, in takrat, ko je to v korist družbe. O sklicu skupščine odloči direktor družbe. Sklic skupščine se objavi z navedbo časa in kraja skupščine ter pogojev, od katerih sta odvisna udeležba na skupščini in uresničevanje glasovalne pravice. Nadzorni svet Vloga nadzornega sveta je nadzor nad vodenjem poslov družbe, kar mu daje pravico, da od uprave zahteva poročanje o vprašanjih, ki jih določa zakon ter vprašanjih, ki se mu zdijo pomembna. Nadzorni svet ima osem članov. Pet članov nadzornega sveta zastopa interese delničarjev (občine, ki so lastnice družbe in hkrati lastnice infrastrukture, ki jo ima družba v najemu) in jih imenuje skupščina. Trije člani nadzornega sveta so predstavniki delavcev, kot določa Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju in jih izvoli svet delavcev. Direktor Direktorja imenuje in odpokliče nadzorni svet družbe. Direktor zastopa in predstavlja javno podjetje neomejeno. Za katere posle je predhodno soglasje nadzornega sveta določa statut družbe. Družba izvaja tri dejavnosti kot gospodarsko javno službo, to je oskrbo z vodo, odvajanje komunalnih in meteornih voda ter čiščenja odplak. Pričela ja tudi s sistematskim čiščenjem greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Poleg tega je družba opravljala po tržnih principih še različne storitve fizičnim in pravnim osebam. Stroški in prihodki v zvezi s temi storitvami se spremljajo posebej in se ne obravnavajo kot opravljanje gospodarskih javnih služb, temveč kot opravljanje drugih dejavnosti. 35 S t r a n

36 Navedenim dejavnostim je prilagojena tudi notranja organizacijska struktura in način vodenja prihodkov in odhodkov v računovodskih in drugih evidencah. Vzdrževanje na področju gospodarskih javnih služb opravlja sektor upravljanja in vzdrževanja. Trije organizacijski sektorji opravljajo splošne oziroma skupne funkcije podjetja to so finančno računovodski sektor, pravno kadrovski sektor in investicijsko-razvojni sektor. Družba ima posebno službo, ki je zadolžena za tehnološko kontrolo in službo javnih naročil in razpisov. Ob koncu poslovnega leta je bilo v družbi 91 zaposlenih. Povprečna starost vseh zaposlenih v letu 2018 je bila 48,82 let. Tabela 21.: Število zaposlenih po izobrazbeni strukturi Stopnja izobrazbe Število zaposlenih I. 0 II. 4 III 2 IV. 46 V. 17 VI. 9 VII. 12 VIII. 1 SKUPAJ 91 Vir: Letno poročilo, ViK Nova Gorica d.d Finančno poslovanje podjetja V nadaljevanju so predstavljeni računovodski izkazi družbe Vodovodi in kanalizacija d.d. (bilanca stanja in izkaz uspeha) za obdobje od 2016 do Tabela 22.: Bilanca stanja za obdobje A) Dolgoročna sredstva Neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Dolgoročne naložbe, posojila Dolgoročne poslovne terjatve Odložene terjatve za davek B) Kratkoročna sredstva Zaloge Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne poslovne terjatve Denarna sredstva C) Kratkoročne aktive časovne razmejitve I. SKUPAJ SREDSTVA Zunajbilančna sredstva OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A) KAPITAL Vpoklican kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Rezerve nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti Čisti poslovni izid poslovnega leta B) DOLGOROČNE REZERVACIJE, PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE C) DOLGOROČNE OBVEZNOSTI Č) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti D) KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE I. SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV Izven bilančna evidenca S t r a n

37 Slika 5.1: Gibanje sredstev Vodovodi in kanalizacija d.d. v obdobju (v EUR) Celotni kapital družbe Vodovodi in kanalizacija d.d. je na dan znašal EUR in se je v letu 2018 zmanjšal za 25%. Zmanjšanje kapitala je rezultat negativnega poslovnega rezultata družbe v letu Osnovni kapital družbe znaša EUR. V poslovnem letu 2018 je družba ustvarila čisto izgubo v višini EUR. Družba je imela za EUR dolgoročnih obveznosti. Kratkoročne poslovne obveznosti so na dan znašale EUR. Tabela 23.: Izkaz uspeha za obdobje IZKAZ USPEHA A) ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu Omrežnina Čisti prihodki od prodaje na trgu EU Drugi poslovni prihodki Usredstveni lastni proizvodi in storitve B) KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA C) POSLOVNI ODHODKI I. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV Stroški porabljenega materiala II. STROŠKI STORITEV III. STROŠKI DELA Stroški plač Stroški pokojninskih zavarovanj Stroški drugih socialnih zavarovanj Drugi stroški dela IV. ODPISI VREDNOSTI Amortizacija Prevrednotovalni odhodki V. DRUGI POSLOVNI ODHODKI D) REZULTAT IZ POSLOVANJA E) FINANČNI PRIHODKI F) FINANČNI ODHODKI G) REZULTAT IZ FINANCIRANJA H) POSLOVNI IZID REDNEGA DELOVANJA I) DRUGI PRIHODKI J) DRUGI ODHODKI K) REZULTAT IZREDNEGA DELOVANJA L) POSLOVNI IZID M) DAVEK IZ DOBIČKA N) ODLOŽENI DAVKI ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Čisti prihodki od prodaje so se v primerjavi z letom 2017 povečali za 20%. 37 S t r a n

38 5.3.4 Analiza obstoječih cen gospodarskih javnih služb oskrba s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadne vode Cene so oblikovane v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (Ur.l. RS št.87/12, 109/12 in 76/17). Glavne značilnosti oblikovanja cen po uredbi so naslednje: - cene so ločene na omrežnino (glede na zmogljivost vodovodnega priključka) in vodarino oz. ceno storitve, - cene znotraj občine glede na vrsto uporabnikov (gospodarstvo, gospodinjstvo, ustanove) niso diferencirane, - v ceno vodarine je vključen tudi strošek vodnega povračila za prodano pitno vodo, - v večstanovanjskih stavbah (blokih), ki imajo skupni vodomer, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek DN 20 (17. in 20. člen Uredbe), - cena storitve se uporabnikom zaračunava glede na dobavljeno količino pitne vode in omrežnina glede na zmogljivost vodovodnega priključka. Ceniki Vodovodov in kanalizacije d.d. so razvidni iz tabel v nadaljevanju. Prikazane so potrjene cene za storitev oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter cena okoljske dajatve na Občine Miren - Kostanjevica. Tabela 24.: Cena oskrbe s pitno vodo ENOTA CENA brez DDV (EUR) DDV Omrežnina (premer vodomera): brez vodomera kom/mes. 6,8800 9,50% DN 15 kom/mes. 6,8800 9,50% DN 20 kom/mes. 6,8800 9,50% DN 25 kom/mes. 20,6400 9,50% DN 30 kom/mes. 20,6400 9,50% DN 40 kom/mes. 68,8000 9,50% DN 50 kom/mes. 103,2000 9,50% DN 80 kom/mes. 344,0000 9,50% DN 100 kom/mes. 688,0000 9,50% DN 150 kom/mes ,0000 9,50% Cena storitve: Vodarina m3 0,9227 9,50% Vir: Vodovodi in kanalizacija d.d., cene veljajo od Tabela 25.: Cena odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ENOTA CENA brez DDV (EUR) DDV Omrežnina (premer vodomera): vrez vodomera kom/mes. 4,3377 9,50% DN 15 kom/mes. 4,3377 9,50% DN 20 kom/mes. 4,3377 9,50% DN 25 kom/mes. 13,0131 9,50% DN 30 kom/mes. 13,0131 9,50% DN 40 kom/mes. 43,3770 9,50% DN 50 kom/mes. 65,0655 9,50% DN 80 kom/mes. 216,8850 9,50% DN 100 kom/mes. 433,7700 9,50% DN 150 kom/mes. 867,5400 9,50% Cena storitve: Odvajanje komunalnih odpadnih vod m3 0,4070 9,50% Vir: Vodovodi in kanalizacija d.d., cene veljajo od S t r a n

39 Tabela 26.: Cena čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ENOTA CENA brez DDV (EUR) DDV Omrežnina (premer vodomera): brez vodomera kom/mes. 6,3056 9,50% DN 15 kom/mes. 6,3056 9,50% DN 20 kom/mes. 6,3056 9,50% DN 25 kom/mes. 18,9168 9,50% DN 30 kom/mes. 18,9168 9,50% DN 40 kom/mes. 63,0560 9,50% DN 50 kom/mes. 94,5840 9,50% DN 80 kom/mes. 315,2800 9,50% DN 100 kom/mes. 630,5600 9,50% DN 150 kom/mes ,1200 9,50% Cena storitve: Čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda m3 0,6871 9,50% Vir: Vodovodi in kanalizacija d.d., cene veljajo od S t r a n

40 Cilj Cilj Priložnosti: Nevarnosti: Cilj: Cilj: Prednosti: Slabosti 5.4 SWOT ANALIZA SWOT analiza, imenovana tudi klasična analiza, je analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti glede na izvedbo projekta. Prednost je vsaka sposobnost, s katero projekt lahko doseže določene cilje. Slabosti so tiste aktivnosti, ki ovirajo ali zadržujejo doseganje opredeljenih ciljev. Priložnosti se kažejo v razmerah zunanjega okolja, z njihovo pravilno in natančno uporabo imamo možnost, da dosežemo svoje cilje. Nevarnosti so tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo doseganje želenih ciljev in na katere praviloma nimamo veliko vpliva. Tabela 27.: SWOT analiza znano število ogroženih urbaniziranih površin, ekološka stabilnost prostora, biotska pestrost in naravna ohranjenost. Izvedba projekta bo povečala urbanizacijo naselij, ki bodo imela urejeno odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode, kar bo imelo pozitiven vpliv na razvoj in zdravje ljudi. izboljšanje okoljske infrastrukture /monitoring, neizgrajenost objektov in naprav, razvoj novih delovnih mest, urejenost infrastrukture kot konkurenčna prednost Republike Slovenije, ohranitev vodnih virov kot strateška dobrina države v času klimatskih sprememb, pozitivni učinki na zdravje prebivalstva, Izvedba projekta bo delno vplivala na zmanjševanje trenda povečevanja zdravstvene ogroženosti prebivalcev predmetnih naselij, prav tako je smiselno, da investitorji tekom izvajanja gradnje obveščajo širšo javnost o pomembnosti zaščite okolja in ji predstavljajo pomembnost predmetnega projekta. nepovezano delovanje občin na področju varstva okolja/odsotnost regionalnega nivoja in institucionalne povezanosti, zmanjšanje kvalitete bivanja in dostopnosti storitev, povečana zdravstvena ogroženost prebivalstva, negativni vpliv na gospodarski razvoj, umikanje kapitala, veliko število pretočnih greznic brez rednega praznjenja, manjša naselja brez kanalizacijskih sistemov, pomanjkanje konceptov ravnanja z blatom iz čistilnih naprav, onesnaževanje zalog podzemnih vod iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja. Izvedba projekta bo delno vplivala na zmanjševanje trenda povečevanja zdravstvene ogroženosti prebivalcev predmetnih naselij, prav tako je smiselno, da investitorji tekom izvajanja gradnje obveščajo širšo javnost o pomembnosti zaščite okolja in ji predstavljajo pomembnost predmetnega projekta. migracije prebivalstva (znotraj RS), sprememba politike oblikovanja cen za odvajanja in čiščenja odpadne vode, povečana ranljivost zaradi klimatskih sprememb, nesposobnost usklajevanja različnih interesov v prostoru (kmetijstvo, turizem, varstvo narave in kulturne dediščine). Menimo, da bo izvedba projekta minimalno vplivala na migracije iz naselij, ki še niso priključena na sistem odvajanja in čiščenja, v komunalno urejena urbana območja projekta. 40 S t r a n

41 6 TEHNIČNO TEHNOLOŠKI DEL S projektom je predvidena izgradnja skupaj cca 742 m kanalizacijskega sistema. V sklopu projekta bo zgrajeno tudi cca 119 m meteorne kanalizacije. Odsek 2 Na območju Gornjega Mirna severno od državne ceste R3-614, odsek 1408, Gornji Miren - Miren se izvede fekalna kanalizacija z navezavo na že zgrajeno primarno oz. sekundarno omrežje. Fekalni kanal FK2, dimenzije DN250 in dolžine 105 m, začenja v novem jašku FRJ2.2, lociranem v bližini objekta s hišno številko "Miren 5". Kanal poteka vzdolž poljske poti v smeri Z do križišča z nekategorizirano občinsko cesto. Od tu poteka vzdolž nekategorizirane občinske ceste v smeri proti J do križišča z državno cesto R3-614, odsek 1408, Gornji Miren - Miren, kjer se priključi na obstoječi kanal. Fekalni kanal FK2.1, dimenzije DN200 in dolžine 21 m, začenja v novem jašku FRJ2.1.2, lociranem v bližini objekta s hišno številko "Miren 5 E". Kanal poteka vzdolž parkirišča v smeri proti J do objekta s hišno številko "Miren 5 C". Od tu poteka kanal v smeri proti JZ do občinske ceste LC , kjer se priključi na obstoječi kanal. Odsek 3 Na območju Gornjega Mirna vzdolž občinske ceste JP se izvede fekalna kanalizacija z navezavo na že zgrajeno primarno oz. sekundarno omrežje. Fekalna kanalizacija se izvede na območju v Gornjem Mirnu vzdolž občinske ceste JP Fekalni kanal FK3, dimenzije DN250 in dolžine 141 m, začenja v novem jašku FRJ3.6, lociranem v bližini objekta s hišno številko "Miren 5 K". Kanal poteka vzdolž parkirišča večstanovanjskega objekta do občinske ceste JP Od tu poteka vzdolž občinske ceste JP v smeri proti J do križišča z občinsko cesto JP , kjer se priključi na obstoječi kanal. Odsek 4 Na obravnavanih območjih je potrebno kanalizacijsko omrežje zgraditi na novo, saj obstoječe omrežje mešanega tipa ne zadošča niti hidravličnim niti gradbeno-tehničnim zahtevam za javno kanalizacijo. Nova kanalizacija se izvede v ločenem sistemu. Fekalno in meteorno kanalizacijo se naveže na že zgrajeno primarno oz. sekundarno omrežje. Na odsekih, kjer z gradnjo kanalizacije posegamo v traso obstoječega vodovoda, je predvidena njegova rekonstrukcija. Fekalna in meteorna kanalizacija se izvede na območju v Klancu vzdolž občinske ceste z oznako JP Fekalni kanal FK4, dimenzije DN200 in dolžine 44 m, začenja v novem jašku FRJ4.4, lociranem v bližini objekta s hišno številko "Miren 21". Kanal poteka vzdolž ceste v smeri proti J do križišča s cesto JP Od tu poteka kanal vzdolž ceste JP v smeri proti V do križišča z državno cesto R3-614, odsek 1047, kjer se priključi na obstoječi kanal. Kanal poteka na celotni trasi vzporedno z meteornim kanalom MK4. 41 S t r a n

42 Meteorni kanal MK4, dimenzije DN250 in dolžine 43 m, začenja v novem jašku MRJ4.3, lociranem v bližini objekta s hišno številko "Miren 21". Kanal poteka vzdolž ceste v smeri proti J do križišča s cesto JP Od tu poteka kanal vzdolž ceste JP v smeri proti V do križišča z državno cesto R3-614, odsek 1047, kjer se priključi na obstoječi kanal. Kanal poteka na celotni trasi vzporedno s fekalnim kanalom FK4. Na meteorne kanale se vzdolž tras preko jaškov ali s slepimi priključki navezujejo cestne površine in posamezni stanovanjski objekti s svojimi meteornimi vodami. Odsek 5 Na obravnavanih območjih je potrebno kanalizacijsko omrežje zgraditi na novo, saj obstoječe omrežje mešanega tipa ne zadošča niti hidravličnim niti gradbeno-tehničnim zahtevam za javno kanalizacijo. Nova kanalizacija se izvede v ločenem sistemu. Fekalno in meteorno kanalizacijo se naveže na že zgrajeno primarno oz. sekundarno omrežje. Na odsekih, kjer z gradnjo kanalizacije posegamo v traso obstoječega vodovoda, je predvidena njegova rekonstrukcija. Fekalna in meteorna kanalizacija se izvede na območju v Klancu vzdolž občinske ceste z oznako JP Fekalni kanal FK5, dimenzije DN200 in dolžine 34 m, začenja v novem jašku FRJ5.3, lociranem v bližini objekta s hišno številko "Miren 23". Od tu poteka kanal vzdolž ceste JP v smeri proti SZ do križišča s cesto JP , kjer se priključi na obstoječi kanal. Kanal poteka na celotni trasi vzporedno z meteornim kanalom MK5. Meteorni kanal MK5, dimenzije DN250 in dolžine 32 m, začenja v novem jašku MRJ5.3, lociranem v bližini objekta s hišno številko "Miren 23". Od tu poteka kanal vzdolž ceste JP v smeri proti SZ do križišča s cesto JP , kjer se priključi na obstoječi kanal. Kanal poteka na celotni trasi vzporedno s fekalnim kanalom FK5. Na meteorne kanale se vzdolž tras preko jaškov ali s slepimi priključki navezujejo cestne površine in posamezni stanovanjski objekti s svojimi meteornimi vodami. Odsek 10 Na območju Mirenskega gradu se izvede fekalna kanalizacija z navezavo na že zgrajeno primarno oz. sekundarno omrežje. Kanal FK10, dimenzije DN250 in dolžine 355 m, začenja v novem jašku FRJ10.8, lociranem v bližini objekta s hišno številko "Miren 215". Kanal poteka po JV delu območja Mirenski grad do objekta s hišno številko "Miren 216". Od tu poteka v smeri JZ po pobočju pod Mirenskim gradom do ceste LC in nato vzdolž nje v smeri proti SZ do objekta s hišno številko "Miren 218", kjer se priključi na obstoječi kanal. Odsek 11 Na obravnavanih območjih je potrebno kanalizacijsko omrežje zgraditi na novo, saj obstoječe omrežje mešanega tipa ne zadošča niti hidravličnim niti gradbeno-tehničnim zahtevam za javno kanalizacijo. Nova kanalizacija se izvede v ločenem sistemu. Fekalno in meteorno kanalizacijo se naveže na že zgrajeno primarno oz. sekundarno omrežje. 42 S t r a n

43 Na odsekih, kjer z gradnjo kanalizacije posegamo v traso obstoječega vodovoda, je predvidena njegova rekonstrukcija. Fekalni kanal FK11, dimenzije DN200 in dolžine 42 m, začenja v novem jašku FRJ11.2, lociranem v bližini objekta s hišno številko "Miren 101". Od tu poteka kanal vzdolž ceste v smeri proti Z do objekta s hišno številko "Miren 105A", kjer se priključi na obstoječi kanal. Kanal poteka na celotni trasi vzporedno z meteornim kanalom MK11. Meteorni kanal MK11, dimenzije DN250 in dolžine 44 m, začenja v novem jašku MRJ11.2, lociranem v bližini objekta s hišno številko "Miren 101". Od tu poteka kanal vzdolž ceste v smeri proti Z do objekta s hišno številko "Miren 105A", kjer se priključi na obstoječi kanal. Kanal poteka na celotni trasi vzporedno s fekalnim kanalom FK11. Na meteorne kanale se vzdolž tras preko jaškov ali s slepimi priključki navezujejo cestne površine in posamezni stanovanjski objekti s svojimi meteornimi vodami. Slika 6.1: Pregled predvidenih investicij v prostoru 43 S t r a n

44 Tabela 28.: Predvidena investicija v aglomeraciji Miren z dolžinami kanalov v m aglomeracija Miren DN 200 DN250 meteorna Odsek 2 FK2 105 FK Odsek 3 FK3 141 Odsek 4 FK4 44 MK4 43 Odsek 5 FK5 34 MK5 32 Odsek 10 FK Odsek 11 FK11 42 MK11 44 Skupaj fekalna kanalizacija 742 Skupaj meteorna kanalizacija S t r a n

45 7 ANALIZA ZAPOSLENIH 7.1 ANALIZA ZAPOSLENIH ZA ALTERNATIVO»Z«INVESTICIJO GLEDE NA ALTERNATIVO»BREZ«INVESTICIJE IN/ALI MINIMALNO ALTERNATIVO Ob koncu poslovnega leta je bilo v družbi Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. 91 zaposlenih. Povprečna starost vseh zaposlenih v letu 2018 je bila 48,82 let. Tabela 29.: Število zaposlenih po izobrazbeni strukturi Stopnja izobrazbe Število zaposlenih I. 0 II. 4 III 2 IV. 46 V. 17 VI. 9 VII. 12 VIII. 1 SKUPAJ 91 Vir: Letno poročilo, ViK Nova Gorica d.d. Zaradi izvedbe projekta ni predvidenih dodatnih zaposlitev za upravljanje, s projektom zgrajene, infrastrukture.. 45 S t r a n

46 8 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA 8.1 OSNOVE IN IZHODIŠČA ZA OCENO VREDNOSTI PROJEKTA Projekt je predstavljen vrednostno iz vidika investicijskih stroškov, ki poleg stroškov, ki so neposredno vezani na gradnjo, vsebujejo tudi druge z investicijo povezane stroške. Le ti zajemajo ocenjeno vrednost stroškov gradbenega nadzora, obveščanja in informiranja javnosti, nepredvidenih del, priprave potrebne dokumentacije in vodenje ter koordinacijo projekta. Stroški gradenj so ocenjeni s strani projektantov. Ostale stroške smo povzeli na podlagi izkušenj iz preteklih podobnih projektov. V spodnji tabeli je podan prikaz izračuna stroška obveščanja in informiranja javnosti. Tabela 30.: Ocena višine stroškov obveščanja in informiranja javnosti Aktivnost Merilo Količina Cena/enoto Predvideni skupni stroški (EUR brez DDV) Oglasna deska na gradbišču kos Razlagalne table kos Povezava na občinsko spletno stran in spletno stran upravljavca kos Novinarska konferenca dogodek SKUPAJ Investicijska vrednost v stalnih cenah Celotna vrednost investicije je po stalnih cenah je ocenjena na EUR brez DDV, ki si ga bo občina v celoti povrnila. Tabela 31.: Investicijska vrednost projekta v stalnih cenah (EUR) SKUPAJ vključno Gradnja fekalna kanalizacija fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK meteorna kanalizacija meteorni kanal MK meteorni kanal MK meteorni kanal MK Nepredvidena dela (do 10%) Stiki z javnostjo Projektna dokumentacija Investicijska dokumentacija Razpisna dokumentacija Nadzor nad gradnjo (2,5%) Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) Skupaj DDV (22%) Skupaj z DDV S t r a n

47 8.1.2 Investicijska vrednost v tekočih cenah Skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) so tekoče cene tiste cene, ki jih pričakujemo med izvajanjem investicije in vključujejo učinke splošne rasti cen (inflacije). Praviloma so izračunane tako, da so stalne cene povečane za odstotek predvidene inflacije. Projekt»Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren«se bo izvajal daljše časovno obdobje in sicer med leti Zato je bilo, skladno napovedjo gospodarskih gibanj, ki jo pripravlja UMAR, pri preračunu investicijskih vrednosti v tekoče cene upoštevano povečanje cen zaradi inflacije v prihodnosti. Upoštevana je bila sledeča rast cen na letni ravni: Za leta je bila upoštevana 2,2% letna rast cen Tabela 32.: Investicijska vrednost projekta v tekočih cenah (EUR) SKUPAJ vključno Gradnja fekalna kanalizacija fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK meteorna kanalizacija meteorni kanal MK meteorni kanal MK meteorni kanal MK Nepredvidena dela (do 10%) Stiki z javnostjo Projektna dokumentacija Investicijska dokumentacija Razpisna dokumentacija Nadzor nad gradnjo (2,5%) Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) Skupaj DDV (22%) Skupaj z DDV Celotna vrednost investicije je po stalnih cenah je ocenjena na EUR brez DDV. Upravičeni stroški znašajo EUR, preostali del pa so neupravičeni stroški v višini EUR. V tabeli v nadaljevanju prikazujemo celotno investicijsko vrednost razdeljeno na upravičene in neupravičene stroške. 47 S t r a n

48 Tabela 33.: Investicijska vrednost celotnega projekta razdeljena na upravičene stroške do sofinanciranja in ostale stroške v tekočih cenah (EUR) SKUPAJ Upravičeni stroški Ostali stroški Gradnja fekalna kanalizacija fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK fekalni kanal FK meteorna kanalizacija meteorni kanal MK meteorni kanal MK meteorni kanal MK Nepredvidena dela (do 10%) Stiki z javnostjo Projektna dokumentacija Investicijska dokumentacija Razpisna dokumentacija Nadzor nad gradnjo (2,5%) Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) Skupaj DDV (22%) Skupaj z DDV S t r a n

49 9 ANALIZA LOKACIJE Projekt»Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren«se bo izvajal na območju Občine Miren - Kostanjevica, ki je del Goriške regije. Slika 9.1: Umestitev projektnega področja Mikrolokacijo projekta predstavlja področje aglomeracije ID 1033 Miren, ki spada med območja poselitve, ki so obremenjena med PE in PE in ki ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij. Slika 9.2: Aglomeracija ID 1033 Miren (vir: 49 S t r a n

50 Miren je urbanizirano naselje tik ob državni meji med Italijo in Slovenijo. Je sedež Občine Miren - Kostanjevica. To razpotegnjeno naselje leži med tremi obronki reke Vipave, ki tu tudi počasi zapusti Slovenijo. Miren leži v skrajno zahodnem delu Vipavske doline tik ob Slovensko-Italijanski meji. Osrednja nadmorska višina je 45 metrov, najnižja 39 metrov najvišja (Mirenski grad) pa 120 metrov. Naselje leži ob vznožju Kraške planote. Gradnja fekalne kanalizacije bo potekala: na območju Gornjega Mirna Mirnu vzporedno z občinsko cesto z oznako LC in vzdolž nekategorizirane občinske ceste, vzdolž občinske ceste JP , na območju v Klancu vzdolž občinske ceste z oznako JP , na območju Mirenskega gradu in na zahodnem delu območja Lasc. Slika 9.3: Prikaz mikrolokacij izvedbe projekta 50 S t r a n

51 9.1 OBMOČJA VAROVANJ IN OMEJITEV Območje načrtovane gradnje kanalizacije se nahaja izven območja Natura 2000 in ekološko pomembnih območij. Slika 9.4: Lokacije varovanih območij (vir: PROSTORSKI AKTI Projekt je usklajen s prostorskimi akti: Odlok o spremembah in dopolnitvah št. 3a Občinskega prostorskega načrta Občine Miren Kostanjevica (Ur. l. RS št. 21/16). 51 S t r a n

52 10 ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENO STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOŠTEVANJEM NAČELA, DA ONESNAŽEVALEC PLAČA NASTALO ŠKODO, KADAR JE PRIMERNO 10.1 VPLIV NA VODNI REŽIM ALI STANJE VODA Območje predvidenega posega se nahaja na območju varstvenih pasov vodnih virov pri Brestovici pri Komnu - IV. varstveni pas (Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu, Uradno glasilo občina Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 14/83, Pravilnik o izvajanju tega odloka, Uradno glasilo občina Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 5/84) in na območju Vrtojbensko-Mirenske podtalnice, ki jo je kljub temu, da Odlok o njeni zaščiti še ni bil sprejet, potrebno zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov ustrezno ščititi. Za preprečevanje škodljivih vplivov na stanje podzemnih in površinskih voda ter vodni režim je predvidena izgradnja vodotesnih cevovodov in pripadajočih objektov. Za preprečitev negativnih vplivov na vode in vodni režim, ki bi lahko nastali zaradi gradnje, pa mora dosledno upoštevati naslednje ukrepe tudi izvajalec: za varovanje vode in tal neposredne okolice posega pred emisijami gradbene mehanizacije in vozil je potrebno med izvajanjem gradnje objekta zagotoviti pazljivo ravnanje in skrb za tehnično brezhibno mehanizacijo, da se prepreči izlitja goriv, olj in maziv; vso mehanizacijo, ki se uporablja na gradbišču, je potrebno vsakodnevno servisirati in kontrolirati z vidika tehnične neoporečnosti; oskrba vozil z gorivom in mazivi se mora opravljati na bencinskih servisih ali na za to ustrezno opremljenih ploščadih, na gradbišču pa le z uporabo mobilne pretakalne ploščadi posegi v tla se morajo izvajati tako, da se prizadene čim manjše talne površine z upoštevanjem ukrepov, določenih na podlagi geomehanskih raziskav. Križanja kanalizacije z vodotoki niso predvidena. Z nameravano investicijo se bodo zmanjšale obremenitve emisij v tla in vode, saj se bo z urejenim kanalizacijskim sistemom v naseljih uredilo odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki ga sedaj rešuje vsako gospodinjstvo posebej. Največkrat so to greznice, ki imajo nekontroliran izpust v bližnji odvodni kanal ali ponikalnico VPLIV NA TLA Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda z obravnavanih območij se bo stanje tal vsekakor izboljšalo. Sedanje reševanje gospodinjskih odpadnih voda namreč prebivalci rešujejo z lastnimi greznicami, ki imajo izpust v tla. Najpomembnejša posledica načrtovane investicije (izgradnje kanalizacije) je prenehanje nekontroliranega ponikanja odpadnih voda, ki se dogaja danes oz. bo le-to bistveno zmanjšano VPLIV NA ZRAK Nameravana investicija vključuje izgradnjo kanalizacijskega sistema v naseljih, kar pomeni, da bo problem neprijetnih vonjav iz greznic znotraj naselja s to investicijo rešen. 52 S t r a n

53 10.4 VPLIV NA HRUP Med gradnjo bo hrup povzročal transport in gradbena mehanizacija. Vsa gradbena dela se bodo izvajala v dnevnem času. Med obratovanjem sistema odvajanja ni predvidenega nastanka hrupa VPLIV NA ODPADKE Med gradnjo je pričakovati nastanek gradbenih odpadkov, za katere pa je potrebno, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, zagotoviti ustrezno ravnanje VPLIV NA BIOSFERO Nameravana investicija sicer predstavlja poseg v prostor in določene motnje (hrup, prah, odpadki, ipd.) med izgradnjo kanalizacijskega sistema znotraj naselij. Vendar pa investicija v urejen sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda predstavlja višji nivo urejenosti in kakovostnega življenjskega okolja. Predvidena gradnja infrastrukture ob upoštevanju pogojev iz gradbenih dovoljenj, ne bo povzročala onesnaženja ali zastrupitve vode in tal. Celotna infrastruktura bo potekala pod nivojem tal in zato ne bo povzročala dodatnega osenčenja sosednjih objektov. Postavitev in obratovanje kanalizacijskega sistema, ki se zaključuje na centralni čistilni napravi bo imelo pozitiven vpliv na zdravje ljudi, saj se bo izboljšalo ravnanje z odpadno vodo VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE Predvideni gradbeni poseg je načrtovan na območju registrirane dediščine EŠD Miren-Arheološko najdišče Ob pokopališču in na območju registrirane dediščine EŠD 4737 Miren arheološko območje Grad ter na območju registrirane nepremične dediščine Miren-Ambient hiš z vodnjakom EŠD Zaradi navedenega mora izvajalec pri gradbenih delih upoštevati naslednje kulturnovarstvene pogoje: V skladu z določili 27. alineje 3. člena ZVKD-1 se ob gradnji kanalizacije zahteva predhodne arheološke raziskave v obliki arheološke raziskave ob gradnji (v obsegu 126 m); arheološke raziskave lahko izvaja le strokovno usposobljen izvajalec, raziskavo pa nadzoruje pristojen zavod. V skladu z določili 27. alineje 3. člena ZVKD-1 se ob gradnji kanalizacijskega omrežja na zemljišču s parcelno številko 525/4 k.o. Miren zahteva predhodne arheološke raziskave; arheološko dokumentiranje ob gradnji. Investitor je dolžan v skladu z določili 31. člena ZVKD-1 pridobiti na Ministrstvu za kulturo Kulturovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev ostaline (in sicer za arheološke raziskave ob gradnji!). V skladu z določili 27. alineje 3. člena ZVKD-1 predhodne raziskave vključujejo tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Stroške arheološkega dokumentiranja ob gradnji je dolžan v skladu z določili 34. člena ZVKD-1 kriti investitor posega. ZVKDS OE Nova Gonca bo v skladu z določili 84. ilena ZVKD-I izvajal konservatorski nadzor nad posegi v nepremično dediščino, zato je potrebno začetek del 10 dni pred pričetkom pisno sporočiti na pristojno OE, Nova Gorica. V primeru odkritja intaktnih arheoloških plasti ali struktur bo ZVKDS OE Nova Gorica v skladu z določbami ZVKD- 1 posredoval natančne pogoje za varstvo. 53 S t r a n

54 11 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE Izdelava projektne dokumentacije je zaključena. Pridobitev gradbenih dovoljenj je predvidena pred koncem leta Izvedba javnih naročil je predvidena ob koncu leta Izvedba gradbenih del je predvidena med leti od 2020 do Tabela 34.: Terminski plan Aktivnosti Gradnja fekalne kanalizacije Gradnja meteorne kanalizacije Gradnja - prestavitev vodovoda Izdelava projektne dokumentacije Dokument identifikacije investicijskega projekta Investicijski program Priprava študije izvedljivosti Priprava vloge za pridobitev kohezijskih sredstev Pregled in potrditev vloge s strani MOP, SVRK Podpis odločbe Priprava razpisne dokumentacije za javno naročilo Izvedba javnega naročila Podpis pogodb Vodenje in koordinacija projekta Nadzor nad gradnjami Obveščanje in informiranje javnosti /2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/ ORGANIZACIJA VODENJA PROJEKTA Izvedbo projekta vodi projektna skupina, ki jo vodi vodja projekta s člani. Osnova naloga projektne naloge bo izvedba samega projekta: sodelovanje pri pripravi vloge in ostalih dokumentov za pridobitev ustreznih virov financiranja projekta, usklajevanja dokumentacije s posredniškim telesom, Ministrstvo za okolje in prostor in ostalim inštitucijami, administrativna dela, pregled in usklajevanje dela z izbranimi izvajalci gradenj, nadzora, stiki z javnostjo in priprava vseh poročil v času izvedbe projekta. Kot koordinatorja je občina pooblastila javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d., da v njenem imenu izvaja aktivnosti vodenja, koordiniranja in usklajevanja med občino upravičenko in pristojnimi organi ter da v njenem imenu izvede javna naročila in zagotovi potrebno skupno projektno in investicijsko dokumentacijo ter izvede postopek pridobitve nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada. Slika 11.1: Organizacijska struktura za izvedbo projekta 54 S t r a n

55 Projekt se bo izvajal v okviru projektne skupine, ki jo vodi Nevenka Vuk. V spodnji tabeli je prikaz članov projektne skupine in njihove funkcije ter izkušnje pri dosedanjem delu. Tabela 35.: Projektna skupina Ime in priimek osebe Funkcija v projektni skupini Zaposlenost Nevenka Vuk, višja svetovalka za gospodarstvo, turizem in projekte Vodenje in koordinacija projekta Občina Miren-Kostanjevica Mirjam Klančič, računovodstvo Finančno spremljanje operacije, sodelovanje pri izdelavi zahtevkov ter finančnih poročil Občina Miren-Kostanjevica Albin Pahor, investicije Mitja Gorjan Nadzor nad izvedbo operacije: področje izgradnje in nadzora nad gradnjo Koordinacija, priprava teh. in invest. dokumentacije, vodenje Občina Miren-Kostanjevica Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. Urška Velikonja, pravna služba Pravna pomoč pri operaciji Občina Miren-Kostanjevica 11.2 ANALIZA IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA Projekt je pripravljen za izvedbo. V predhodni investicijski dokumentaciji so bile analizirane vse tehnične variante, kot je bilo predstavljeno v povzetku IP. Za projekt je bila izdelana Študija izvedljivosti z analizo stroškov in koristi na osnovi priročnika za analizo stroškov in koristi investicijskih projektov (Evropska komisija, december 2014) (Guide to Costbenefit Analysis of Investment Projects, Economic appraisal tool for Cohesion Policy ; European Commission, December 2014) in vloga za neposredno potrditev operacije, ki sta bili predani na Ministrstvo za okolje in prostor. Kot kaže do sedaj izdelana dokumentacija in analiza tveganja posebnih ovir za realizacijo ni. Za projekt je potrebno pridobiti še gradbena dovoljenja in izvesti javna naročila. 55 S t r a n

56 12 NAČRT FINANCIRANJA PROJEKTA Skladno z Dopolnitvijo št. 1 k Dogovoru za razvoj Goriške razvojne regije je za projekt»ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren«predlagana vrednost sofinanciranja EU + SLO ,00 EUR. Ostanek stroškov na projektu bo financiran s strani Občine Miren - Kostanjevica. Davek na dodano vrednost ne predstavlja stroška investicije, saj si ga bo Občina Miren - Kostanjevica povrnila v celoti v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost in ga prikazujemo samo informativno. V naslednji tabeli prikazujemo dinamiko virov financiranja. Skupni predvideni stroški projekta v tekočih cenah znašajo ,03 EUR z DDV in bodo sofinancirani: S strani EU sredstev v višini ,55 EUR oz. 29,30% S strani državnega proračuna v višini ,45 EUR oz. 5,17% S strani Občine Miren - Kostanjevica v višini ,03 EUR oz. 65,52% (od tega DDV ,04 EUR) Tabela 36.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) dogovor regij Skupaj % do vključno Upravičeni stroški ,00 100,00% 0, , , ,77 EU kohezijski sklad ,55 40,27% 0, , , ,72 Državni proračun ,45 7,11% 0, , , ,60 Občinski proračun ,00 52,62% 0, , , ,45 Neupravičeni stroški ,04 100% , , , ,69 EU kohezijski sklad 0 0,00% Državni proračun 0 0,00% Občinski proračun ,04 100,00% , , , ,69 Celotna investicija ,03 100% , , , ,46 EU kohezijski sklad ,55 29,30% 0, , , ,72 Državni proračun ,45 5,17% 0, , , ,60 Občinski proračun ,03 65,52% , , , ,14 *neupravičeni stroški zajemajo tudi povračljiv DDV v višini ,04 EUR Slika 12.1: Viri financiranja celotnega projekta 56 S t r a n

57 Glede na izračunano stopnjo sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov, ki znaša 81,07%, bi bili viri financiranja sledeči: Tabela 37.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) izračun stopnje sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov Skupaj % Upravičeni stroški ,00 100,00% 0, , , ,77 EU sredstva ,27 68,91% 0, , , ,50 Državni proračun ,75 12,16% 0, , , ,91 Občinski proračun ,98 18,93% 0, , , ,36 Neupravičeni stroški ,04 100,00% , , , ,69 EU sredstva 0 0,00% Državni proračun 0 0,00% Občinski proračun ,04 100,00% , , , ,69 Celotna investicija ,03 100,00% , , , ,46 EU sredstva ,27 50,14% 0, , , ,50 Državni proračun ,75 8,85% 0, , , ,91 Občinski proračun ,01 41,01% , , , ,05 *neupravičeni stroški zajemajo tudi povračljiv DDV v višini ,04 EUR Slika 12.2: Viri financiranja, skladno z izračunom sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov 57 S t r a n

58 13 PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI DELOVANJA INVESTICIJE ZA OBDOBJE EKONOMSKE DOBE PROJEKTA 13.1 FINANČNA ANALIZA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA Projekt je bil preučen z vidika diskontiranih denarnih tokov, z uporabo inkrementalne metode (brez projekta in s projektom). Glede na to, da je končni upravičenec občina, ki pa bo infrastrukturo predala v upravljanje družbi Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d., smo za potrebe projekta postavke v izkazih uspeha konsolidirali. Opazovalo se je diskontirani neto denarni tok oz. kumulativen neto denarni tok projekta, ki izkazuje ali je projekt finančno vzdržen oz. ali se s projektom ustvarja ustrezne in dovolj visoke prihodke za kritje stroškov. Izračunani so bili glavni finančni kazalniki ter prispevek Skupnosti. Inkrementalni neto denarni tok se določi na osnovi primerjave scenarija»s projektom«in»brez projekta«. Ta pristop je pomemben za projekte, ki vključujejo širitev, nadgradnjo in posodobitev obstoječih sistemov. V našem primeru v občini že obstaja sistem odvajanja in čiščenja s katerim upravlja izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja. Scenarij»brez projekta«vključuje obstoječe stanje odvajanja odpadnih voda in vključuje obstoječe stroške in prihodke sistema, strošek investicije je v tem primeru 0, prav tako pa na sistem ne bo priključenih dodatnih prebivalcev. Scenarij»s projektom«vključuje poleg obstoječih operativnih stroškov in prihodkov tudi stroške investicije in dodatne obratovalne stroške, ki bodo nastali s projektom. Na osnovi izračunanih cen storitve odvajanja odpadnih vod so izračunani prihodki iz naslova odvajanja odpadne vode. Ob tem se je upoštevalo sledeče predpostavke modela: Projekt se ocenjuje s pomočjo analize stroškov in koristi. Analiza stroškov in koristi je bila narejena na osnovi priročnika za analizo stroškov in koristi investicijskih projektov (Evropska komisija, december 2014) (Guide to Cost-benefit Analysis of Investment Projects, Economic appraisal tool for Cohesion Policy ; European Commission, December 2014) in smernic asistence JASPERS. Finančna analiza je bila narejena na osnovi podatkov prejetih s strani naročnika in izvajalca javne službe odvajanja odpadne vode, projektantskih ocen ter preteklih izkušenj. Finančna analiza scenarija»s projektom«vključuje izvedbo gradnje kanalizacije v sklopu projekta»ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren«. Ekonomska doba investicije je bila ocenjena na 30 let, denarni tokovi v okviru modela pa so razporejeni med leta od 2019 do Čas gradnje je predviden v obdobju od 2020 do Polno redno delovanje je predvideno v letu Za finančno analizo je bila uporabljena 4% diskontna stopnja v skladu z Priročnikom za analizo stroškov in koristi investicijskih projektov (Evropska komisija, december 2014) (Guide to Cost-benefit Analysis of Investment Projects, Economic appraisal tool for Cohesion Policy ; European Commission, December 2014) ter z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16). Vrednost investicije projekta, ki je bila upoštevana za izračun finančne stopnje primanjkljaja, vsebuje investicijsko vrednost v stalnih cenah in ne vsebuje DDV, prav tako so izključeni vsi nepredvideni stroški investicije. Prihodki so bili izračunani na podlagi predvidenih količin prodane pitne vode za celotno referenčno obdobje projekta, kjer so bile upoštevane dodatne priključitve PE na odvajanje odpadnih voda na območju aglomeracije ID 1033 Miren. 58 S t r a n

59 Pri izračunu dodatnega stroška odvajanja so bili upoštevani dodatni obratovalni stroški in stroški odpisov vrednosti, ki bodo nastali zaradi izvedbe predmetnega projekta. Amortizacijske stopnje, ki so bile upoštevane so skladne s Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS 87/12, 109/12, 76/17). Pri izračunu finančnega preostanka vrednosti je bila vključena diskontirana vrednost bodočih neto prihodkov, v obdobju, ki je bilo določeno z metodo tehtane aritmetične sredine življenjskih dob posameznih sklopov projekta. Za projekt je bila izračunana končna življenjska doba 50 let, kar pomeni še dodatnih 23 let po zaključku ekonomske dobe projekta (30 let) INVESTICIJSKI STROŠKI PROJEKTA Skladno s smernicami Evropske Komisije v okviru dokumenta Priročnik za izdelavo analize stroškov in koristi investicijskih projektov ( ) smo pri finančni analizi upoštevali investicijske vrednosti v stalnih cenah, brez nepredvidenih del in davka na dodano vrednost. V spodnji tabeli prikazujemo investicijo celotnega projekta v stalnih cenah brez nepredvidenih del in povračljivega DDV, ki znaša EUR. Tabela 38.: Dinamika investiranja uporabljena v finančni analizi (EUR) do vključno SKUPAJ Gradnja Stiki z javnostjo Projektna dokumentacija Investicijska dokumentacija Razpisna dokumentacija Nadzor nad gradnjo (2,5%) Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) Skupaj AMORTIZACIJA Strošek amortizacije nove infrastrukture je bil upoštevan v skladu z amortizacijskimi stopnjami določenimi v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS 87/12, 109/12 in 76/17). Strošek amortizacije je bil upoštevan pri oblikovanju končne cene, v sami finančni analizi denarnem toku, ki je osnova za izračun finančnih kazalnikov pa ni bil upoštevan. Tabela 39.: Izračun letne amortizacije (EUR) Investicijska vrednost Amortizacijska stopnja Letna amortizacija Kanalizacija Gradbena dela ,0% Strojna oprema 0 10,00% 0 Elektro oprema 0 10,00% 0 SKUPAJ S t r a n

60 13.4 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE (REINVESTIRANJE) Projekt sicer ne vsebuje elementov kratkoročne opreme, je pa bila od 25. do 27. leta obratovanja sistema predvidena delna zamenjava kanalizacijskega omrežja. Tabela 40.: Prikaz reinvestiranja (EUR) Cevovodi SKUPAJ OBRATOVALNI, VZDRŽEVALNI, OPERATIVNI STROŠKI SISTEMA ODVAJANJA ODPADNIH VODA V spodnji tabeli predstavljeni stroški so prav tako del finančne analize, zato predpostavljamo, da so stroški hkrati odtoki finančne analize pri izračunu denarnega toka skozi ekonomsko dobo projekta. Dodatni stroški se med leti ne spreminjajo. Tabela 41.: Prikaz dodatnih letnih obratovalnih stroškov (EUR) Obratovalni stroški Strošek/leto dodatni stroški vzdrževanja 742 dodatni stroški el. energije 0 SKUPAJ FINANČNI PREOSTANEK VREDNOSTI Preostala vrednost je bila izračunana iz neto denarnih tokov po zaključku ekonomske dobe projekta, do konca življenjske dobe investicije. Življenjska doba investicije je bila določena z metodo tehtane aritmetične sredine življenjskih dob posameznih sklopov projekta. Za projekt je bila izračunana življenjska doba 50 let, kar pomeni še dodatnih 23 let po zaključku ekonomske dobe projekta (30 let). Tabela 42.: Prikaz tehtane aritmetične sredine življenjskih dob infrastrukture Investicijska Amortizacijska Zap.št. Investicija vrednost (EUR) stopnja (%) Število let Delež Število let 1 Gradbeni del kanalizacije ,00% 50 1, Oprema kanalizacije 0 10,00% 10 0,00 0 SKUPAJ Tehtana aritmetična sredina dobe trajanja = 50 Število let amortiziranja osnovne investicije v ekonomski dobi = 27 Dodatno število let po ekonomski dobi 23 Finančni ostanek vrednosti je bil izračunan na osnovi diskontiranega neto denarnega toka v 23 letih po poteku ekonomske dobe in znaša EUR oz. diskontirano EUR. V spodnji tabeli prikazujemo izračun ostanka vrednosti. 60 S t r a n

61 Tabela 43.: Prikaz izračuna ostanka vrednosti EKONOMSKA DOBA SKUPAJ PRIHODKI ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE Dodatni prih. iz naslova storitve odvajanja Dodatni prihodki iz naslova omrežnine DRUGI POSLOVNI PRIHODKI FINANČNI PRIHODKI DRUGI PRIHODKI OSTANEK VREDNOSTI SKUPAJ ODHODKI POSLOVNI ODHODKI Stroški blaga, materiala in storitev Dodatni obratovalni stroški odvajanja FINANČNI ODHODKI DRUGI ODHODKI STROŠEK INVESTICIJE Gradnja Stiki z javnostjo Projektna dokumentacija Investicijska dokumentacija Razpisna dokumentacija Nadzor nad gradnjo (2,5%) Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) STROŠEK REINVESTIRANJA NETO DENARNI TOK BODOČI PRIHODKI IZ NASLOVA ODVAJANJA ODPADNIH VODA Zaradi same investicije in novih priključitev prebivalcev na sistem odvajanja bo prišlo do povečanja prihodkov iz naslova storitev GJS in omrežnine na področju odvajanja odpadnih voda. Pri izračunih so bile upoštevane količine odvedene vode glede na situacijo s projektom. V nadaljevanju prikazujemo inkrementalni konsolidiran denarni tok. Tabela 44.: Prikaz inkrementalnega konsolidiranega denarnega toka EKONOMSKA DOBA A. SKUPAJ PRIHODKI I. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE Dodatni prih. iz naslova storitve odvajanja Dodatni prih. iz naslova omrežnine II. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI III. FINANČNI PRIHODKI IV. DRUGI PRIHODKI V. OSTANEK VREDNOSTI B. SKUPAJ ODHODKI I. POSLOVNI ODHODKI a. Stroški blaga, materiala in storitev Dodatni obratovalni stroški odvajanja b. Stroški dela c. Drugi poslovni odhodki II. FINANČNI ODHODKI III. DRUGI ODHODKI IV. STROŠEK INVESTICIJE Gradnja Stiki z javnostjo Projektna dokumentacija Investicijska dokumentacija Razpisna dokumentacija Nadzor nad gradnjo (2,5%) Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) V. STROŠEK REINVESTIRANJA NETO DENARNI TOK S t r a n

62 13.8 DODATEN STROŠEK ODVAJANJA KOMUNALNIH ODPADNIH VODA Pri finančni analizi je bilo upoštevano povečanje cene odvodnje zaradi nove investicije. Dodaten strošek je izračunan na način, da so za posamezno leto sešteti dodatni operativni stroški ter amortizacija, ki bodo nastali zaradi izvedbe projekta. Seštevek stroškov je deljen s količinami prodane pitne vode priključenim na sistem odvodnje in čiščenja v ekonomski dobi. Za potrebe finančne analize je dodaten strošek odvodnje odpadnih vod preračunan na m3. Tabela 45.: Prikaz dodatnih letnih stroškov odvajanja Dodaten strošek storitve odvajanja 0,0004 0,0004 0,0004 0,0004 0,0004 0,0004 Dodaten strošek omrežnine 0,0040 0,0040 0,0040 0,0040 0,0040 0, EKONOMSKA ANALIZA Kot je določeno v členu 101(1)(e) Uredbe (EU) št. 1303/2013, mora biti v Analizo stroškov in koristi vključena ekonomska analiza. Ekonomska analiza je analiza, ki se izvede z uporabo ekonomskih vrednosti in odraža socialne oportunitetne stroške blaga in storitev. Bistvo ekonomske analize je, da je potrebno vložke projekta oceniti na podlagi njihovih oportunitetnih stroškov, donos pa glede na plačilno pripravljenost potrošnikov. Oportunitetni stroški ne ustrezajo nujno opazovanim finančnim stroškom, prav tako plačilna pripravljenost ni vedno pravilno prikazana z opazovanimi tržnimi cenami, ki so lahko izkrivljene ali jih celo ni. Ekonomska analiza je izdelana z vidika celotne družbe. Denarni tokovi iz finančne analize se štejejo kot izhodišče ekonomske analize. Bistvo ekonomske analize je zagotoviti, da ima projekt pozitivne neto koristi za družbo in je posledično upravičen do sofinanciranja s strani EU. Zato je potrebno, da: koristi presegajo stroške projekta, sedanja vrednost ekonomskih koristi presega neto sedanjo vrednost stroškov. Cilj analize stroškov in koristi je določiti ekonomsko vrednost projekta z določanjem dodatnih koristi, ki jih bo povzročila implementacija projekta. Projekt ima več posrednih ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivov. Investicije je mogoče pravilno oceniti le z upoštevanjem teh vplivov, ti vplivi pa so največkrat povezani z razvojem. Pri ekonomski analizi se je izhajalo iz finančne analize in uporabilo standardno metodologijo diskontiranega denarnega toka. Glavne predpostavke modela so: upoštevane so bile vse predpostavke iz finančne analize (razen diskontne stopnje); za ekonomsko analizo je bila upoštevana 5,0% diskontna stopnja,; finančni stroški so preoblikovani v ekonomske z množenjem s konverzijskimi faktorji (upoštevan je faktor 1). 62 S t r a n

63 V okviru ekonomskih koristi smo opredelili sledeče koristi/stroške: 1. Identifikacija ekonomskih koristi: Izboljšanje stanja vodnih teles; Zmanjšanje stroškov končnih uporabnikov za čiščenje greznic; Oportunitetni strošek gradnje nepretočnih greznic oz. MKČN s terciarno stopnjo čiščenja; Koristi na zdravje prebivalcev. 2. Številčno ovrednotenje koristi projekta, ki zaradi narave ne morejo biti neposredno ovrednotene, zato se upošteva naslednje približke: Izboljšanje vodnih teles zaradi izgradnje kanalizacijskega sistema, ki se zaključuje z ustreznim čiščenjem. V letu 2001 je bil pripravljen s strani Evropske komisije dokument»benefits of Compliance with the Environmental Acquis for Candidate Countries produced by Ecotec et al in 2001, v katerem so bile navedene vrednosti za izboljšanje vodnih teles za Slovenijo (v poročilu so bile navedene nizke vrednosti 31,47 EUR/prebivalca in visoke 38,67 EUR po prebivalstvu). V okviru projekta smo upoštevali višjo vrednost koristi izboljšanja vodnih teles v višini 38,67 EUR po prebivalcu, ki s tem ko je priključen na čiščenje prispeva k izboljšanju vodnih teles iz naslova onesnaževanja. Glede na to, da so podatki v poročilu za leto 2001 smo vrednost povečali v skladu s povprečno rastjo BDP v skladu s statističnimi podatki do leta 2018 in nato rast v višini 2% letno. Za zmanjšanje stroškov končnih uporabnikov za čiščenje greznic je bilo upoštevno 450 EUR/gospodinjstvo/leto, saj bi gospodinjstva namesto priključitve na sistem odvajanja in čiščenja morala zagotoviti ustrezno obdelavo odpadnih voda (podatek povzet po Draft Final CBA Methodology for Water and Wastewater, 19 th August 2008, Jaspers). Oportunitetni strošek izgradnje novih neprepustnih greznic ali MKČN s terciarnim čiščenjem za novo priključene prebivalce. Strošek je bil ocenjen na EUR/gospodinjstvo za izgradnjo. Korist zmanjšanje vpliva na zdravje: za monetarizacijo učinka se je upoštevalo, da ima izvedba projekta vpliv na vsaj 2x toliko prebivalcev, kot je novo priključenih prebivalcev s projektom in njihov strošek, ki predstavlja zmanjšanje stroškov zdravstvenih storitev (Jaspers, Guidelines for Cost Benefit Analysis of water and wastewater projects to be supported by the Cohesion Fund and the European regional development in , December 2008). Kot strošek je vzet strošek v višin 15 EUR po prebivalcu (glede na to, da je podatek v dokumentu citiran za leto 2008 se upošteva dejanska rast BDP do leta 2018 in 2% letna rast BDP za preostanek ekonomske dobe). V nadaljevanju prikazujemo ekonomsko analizo po izbranih letih za celotno ekonomsko dobo projekta. 63 S t r a n

64 Tabela 46.: Ekonomska analiza projekta EKONOMSKA DOBA EKSTERNE KORISTI/STROŠKI Izboljšanje stanja vodnega telesa Zmanjšanje stroškov končnih uporabnikov za čiščenje greznic (450 EUR/gospodinjstvo) Oportunitetni strošek gradnje nepretočne greznice ali MKČN s terciarno stopnjo čiščenja (3.500 EUR/gospodinjstvo) Koristi na zdravje prebivalcev OSTANEK VREDNOSTI SKUPAJ ODHODKI POSLOVNI ODHODKI Stroški blaga, materiala in storitev Dodatni obratovalni stroški odvajanja Stroški dela Drugi poslovni odhodki FINANČNI ODHODKI DRUGI ODHODKI STROŠEK INVESTICIJE Gradnja Stiki z javnostjo Projektna dokumentacija Investicijska dokumentacija Razpisna dokumentacija Nadzor nad gradnjo (2,5%) Vodenje in koordinacija projekta (1,6%) STROŠEK REINVESTIRANJA NETO DENARNI TOK S t r a n

65 14 VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI V EKONOMSKI DOBI Z IZDELANO FINANČNO IN EKONOMSKO OCENO TER IZRAČUNOM FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV SKUPAJ S PREDSTAVITVIJO UČINKOV, KI SE NE DAJO OVREDNOSTITI Z DENARJEM Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na družbenem področju: Povečanje kakovosti življenja prebivalcev na predmetnem območju kar posredno vpliva na večjo rast prebivalstva z vidika poselitve. Ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti, kar ima pozitiven učinek predvsem na turizem in počutje prebivalcev. Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na razvojno gospodarskem področju: Z implementacijo projekta se pričakuje celovit razvoj podeželja in podjetništva, saj bo s popolno ureditvijo komunalne infrastrukture možen izkoristek vseh naravnih in prostorskih danosti. Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na socialnem področju: Korist iz naslova odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode vidimo tudi v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev predmetnega območja, v smislu zmanjšanja potencialnih možnosti okužb in zastrupitev, ki so možne zaradi nekontroliranih izpustov odpadnih voda v podzemne in površinske vode FINANČNA IN EKONOMSKA PRESOJA UPRAVIČENOSTI Z IZRAČUNOM KAZALNIKOV PO STATIČNI IN DINAMIČNI METODI Kazalce investicije prikazujemo glede na statične in dinamične. Statični kazalci oziroma metode ne upoštevajo komponente časa in dajo samo prvo grobo presojo poslovnih rezultatov projekta. Za statične kazalnike se je uporabila doba vračanja investicijskih sredstev (DV). Dinamični kazalniki odpravljajo slabost statičnih metod, s tem ko upoštevajo različno časovno dinamiko vlaganja sredstev in donosov, upoštevajo pa tudi ekonomsko življenjsko dobo investicije. Vlaganja in donosi v različnih letih namreč niso med seboj neposredno primerljivi, temveč jih je treba predhodno preračunati na isti časovni trenutek. Med dinamičnimi kazalniki so v nadaljevanju prikazani izračuni: finančne in ekonomske neto sedanje vrednosti, finančna in ekonomska relativna neto sedanja vrednost, finančne in ekonomske interne stopnje donosnosti, razmerje med koristmi in stroški. Za izračun finančnih kazalnikov se je upoštevalo prej navedene predpostavke finančnega modela (glej poglavja od 13.1 do 13.6). Za izračun ekonomskih kazalnikov se je upoštevalo koristi in predpostavke modela ekonomske analize (glej poglavje 13.9). 65 S t r a n

66 Doba vračanja naložbe Pri izračunu dobe vračanja za varianto»z investicijo«smo upoštevali investicijske stroške brez nepredvidenih del in z nepovračljivim DDV) in povprečne neto prilive za celotno ekonomsko dobo projekta. Tabela 47.: Doba vračanja naložbe Finančna analiza Ekonomska analiza Doba vračanja 59 let 18 let Neto sedanja vrednost Neto sedanja vrednost je opredeljena kot vsota vseh diskontiranih neto donosov v ekonomski dobi projekta, oz. kot razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in diskontiranim tokom vseh odlivov neke naložbe. Pozitivna neto sedanja vrednost pomeni, da je razlika med vrednostjo proizvedenega ali ohranjenega bogastva in vrednostjo porabljenih sredstev pozitivna. Pri izračunu finančne neto sedanje vrednosti (FNSV/C) se je upoštevalo investicijske stroške v stalnih cenah z nepovračljivim DDV-jem in brez nepredvidenih del ter neto prilive za obdobje do leta Pri izračunu se je uporabilo 4% diskontno stopnjo za izračun finančnih kazalnikov in 5% diskontno stopnjo za ekonomsko analizo v skladu z Metodološkim dokumentom EU (Guide to Cost Benefit Analysis of Investment projects, Dec. 2014). Pri ekonomski analizi so upoštevani zneski brez DDV-ja. Tabela 48.: Neto sedanja vrednost Finančna analiza Ekonomska analiza Neto sedanja vrednost (EUR) Tabela prikazuje, da je pri upoštevanju 4% diskontne stopnje finančna neto sedanja vrednost negativna. Ekonomska analiza je pokazala, da je ob upoštevanju družbenih koristi projekta in 5% diskontne stopnje neto sedanja vrednost pozitivna. Rezultat se lahko interpretira tudi na način, da je potrebna dodatna pomoč z vidika sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada, saj projekt prinaša visoke koristi za družbo, medtem ko je s prihodkovnega vidika projekt nedonosen Interna stopnja donosa naložbe Interna stopnja donosa naložbe je opredeljena kot tista diskontna stopnja, pri kateri se sedanja vrednost donosov investicije izenači s sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Pri izračunu finančne stopnje donosnosti (FSD) in ekonomske stopnje donosnosti (ESD) se je upoštevalo investicijske stroške brez DDV-ja in brez nepredvidenih del ter neto prilive za obdobje do Tabela 49.: Interna stopnja donosa naložbe Finančna analiza Ekonomska analiza Interna stopnja donosa naložbe (%) -8,89% 9,84% Iz tabele je razvidno da je finančna stopnja donosnosti negativna, saj naložba kot taka ne ustvarja dobičkov. Ekonomska analiza ter rezultat kazalnika kažeta na to, da je ob upoštevanju družbenih koristi dosežena stopnja donosa investicije, ki presega 5%. 66 S t r a n

67 Relativna neto sedanja vrednost Relativna neto sedanja vrednost je razmerje med neto sedanjo vrednostjo projekta in diskontiranimi investicijskimi stroški. V primeru predmetnega projekta je zaradi negativne vrednosti NSV projekta finančna relativna neto sedanja vrednost negativna. Tabela 50.: Relativna neto sedanja vrednost Finančna analiza Ekonomska analiza Relativna neto sedanja vrednost -0,81 0, Količnik relativne koristnosti Pri finančni analizi je eden od kazalnikov finančni količnik relativne koristnosti, ki pove kolikšen je neto donos na enoto investicijskih stroškov. V primeru predmetnega projekta je donos manjši od pričakovanega, saj je količnik manjši od 1. Pri ekonomski analizi predstavlja količnik razmerje med stroški in koristmi projekta. Projekt je sprejemljiv kadar je količnik večji od 1, saj to predstavlja da so družbene koristi večje od stroškov, ki jih projekta povzroča. Tabela 51.: Količnik relativne koristnosti naložbe Finančna analiza Ekonomska analiza Količnik relativne koristnosti 0,25 1,19 67 S t r a n

68 15 ANALIZA TVEGANJ IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI Kot je določeno v členu 101(1)(e) Uredbe (EU) št. 1303/2013, mora biti za projekt, ki je sofinanciran iz EU Skladov vključena ocena tveganja. Ta je potrebna za obravnavo negotovosti, ki se vedno pojavlja v investicijskih projektih. Ocena tveganja nosilcu projekta omogoča boljše razumevanje načina, kako bi se ocenjeni vplivi verjetno spremenili, če bi bile določene ključne spremenljivke projekta drugačne od pričakovanih. Natančna analiza tveganja predstavlja podlago za zanesljivo strategijo za obvladovanje tveganja, ki se vključi v načrt projekta. Ocena tveganja je sestavljena iz dveh korakov: analize občutljivosti, ki določa kritične spremenljivke ali parametre modela, tj. tiste spremenljivke, katerih pozitivne ali negativne spremembe najbolj vplivajo na kazalnike uspešnosti projekta, in v kateri se upoštevajo naslednji vidiki: o kritične spremenljivke so tiste, katerih 1-odstotna sprememba povzroči več kot 1-odstotno spremembo NSV; o analiza se izvede s spreminjanjem posameznega elementa in ugotavljanjem učinka te spremembe na NSV; o mejne vrednosti so opredeljene kot odstotna sprememba kritične spremenljivke, ki je potrebna za to, da NSV postane nič. kvalitativne analize tveganja, vključno s preprečevanjem in ublažitvijo tveganja, ki vključuje naslednje elemente: o seznam tveganj, ki jim je izpostavljen projekt; o matriko tveganj; o navedbo ukrepov za preprečevanje in ublažitev, vključno s subjektom, odgovornim za preprečevanje in blaženje glavnih tveganj, standardnimi postopki, kadar je to ustrezno, in ob upoštevanju dobre prakse, če je to mogoče, ki jo je treba uporabiti za zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, kjer se šteje, da je to potrebno; o razlago matrike tveganja, vključno z oceno preostalih tveganj po uporabi ukrepov za preprečevanje in ublažitev. o Kadar je to ustrezno (odvisno od velikosti projekta, razpoložljivosti podatkov), analiza tveganja lahko vključuje, če je izpostavljenost preostalemu tveganju še vedno pomembna, pa mora vključevati, verjetnostno analizo tveganja, ki je sestavljena iz naslednjih korakov: 1) verjetnostne porazdelitve za kritične spremenljivke, ki zagotavlja informacije o verjetnosti določene odstotne spremembe kritičnih spremenljivk. Izračun verjetnostne porazdelitve kritičnih spremenljivk je nujen za izvedbo kvantitativne analize tveganja; 2) kvantitativne analize tveganja na podlagi simulacije Monte Carlo, ki določa verjetnostne porazdelitve in statistične kazalnike za pričakovani rezultat, standardni odklon itd. kazalnikov finančne in ekonomske uspešnosti projekta ANALIZA OBČUTLJIVOSTI Namen analize občutljivosti je izbrati»kritične«spremenljivke in parametre modela, to je tiste pozitivne ali negativne spremembe, ki najbolj vplivajo na neto sedanjo vrednost v primerjavi z vrednostmi, ki kažejo najboljše rezultate v izhodiščnem primeru in povzročijo najrazličnejše spremembe teh parametrov. Merila, ki se privzamejo za izbiro kritičnih spremenljivk, se razlikujejo glede na posebnosti posamičnega projekta, zato se le-te izbirajo za vsak primer posebej.»kritične spremenljivke«so tiste katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči zvišanje na ustrezno 1-odstotno spremembo osnovne vrednosti neto sedanje vrednosti. 68 S t r a n

69 Analiza občutljivosti je narejena v treh korakih: 1. Opredelitev spremenljivk, ki se uporabijo pri izračunu outputov in inputov v finančni in ekonomski analizi: Za projekt smo preučili naslednje spremenljivke: Sprememba prihodkov/zunanjih koristi; Sprememba operativnih stroškov; Sprememba investicijske vrednosti. Vpliv teh sprememb smo analizirali na intervalu med -1 % in +1 %. Tabela 52.: Analiza občutljivosti FNPV ( C ) - donosnost investicije 1% povečanje spremenljivke izračun kazalnika brez sprememb 1% zmanjšanje spremenljivke SPREMEMBA PRIHODKOV/ZUNANJIH KORISTI SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV SPREMEMBA INVESTICIJE Ekonomska neto sedanja vrednost 1% povečanje spremenljivke izračun kazalnika brez sprememb 1% zmanjšanje spremenljivke SPREMEMBA PRIHODKOV/ ZUNANJIH KORISTI SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV SPREMEMBA INVESTICIJE Iz zgornje tabele je razvidno, da ima največji vpliv na spremembo finančne neto sedanje vrednosti projekta sprememba investicijskih stroškov. Pri vplivu na ekonomsko neto sedanjo vrednost ima največji vpliv sprememba zunanjih koristi. 2. Rezultati, prikazani v spodnjih tabeli, opredeljujejo kritične spremenljivke projekta 1% sprememba spremenljivke se odraža v več kot 1% spremembi finančne neto sedanje vrednosti. Tabela 53.: Kritične spremenljivke FNPV ( C ) - donosnost investicije Kritične spremenljivke 1% -1% Kritična spremenljivka SPREMEMBA PRIHODKOV/ ZUNANJIH KORISTI -0,40 0,40 NE SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV 0,04-0,04 NE SPREMEMBA INVESTICIJE 1,23-1,23 DA ENPV Kritične spremenljivke 1% -1% Kritična spremenljivka SPREMEMBA PRIHODKOV/ ZUNANJIH KORISTI 8,59-8,59 DA SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV -0,14 0,14 NE SPREMEMBA INVESTICIJE -6,94 6,94 DA Iz zgornje tabele je razvidno, da ima značilen vpliv na spremembo finančne neto sedanje vrednosti spremenljivka sprememba investicije. Značilen vpliv na ekonomsko neto sedanjo vrednosti imata spremenljivki sprememba zunanjih koristi in sprememba investicije. 69 S t r a n

70 3. Izračun mejnih vrednosti za ključne spremenljivke: ključne spremenljivke zahtevajo kalkulacijo spremenjenih vrednosti, torej maksimalnih variacij (v odstotkih) ključnih spremenljivk. Tabela 54.: Mejne vrednosti kritičnih spremenljivk Spremenljivke FNPV ENPV Sprememba prihodkov/eksternih koristi nima vpliva 11,64% zmanjšanje eksternih koristi bi bilo potrebno, da bi ENPV postala negativna Sprememba operativnih stroškov nima vpliva nima vpliva Sprememba investicijskih stroškov 81,07% zmanjšanje investicije bi bilo potrebno, da bi bila FNPV (C) pozitivna 14,41% povečanje investicije bi bilo potrebno, da bi ENPV postala negativna Pri izračunu mejnih vrednosti smo ugotovili, da privede do pozitivne finančne neto sedanja vrednosti 81,07% zmanjšanje investicijske vrednosti. Na strani ekonomske neto sedanje vrednosti pa zmanjšanje zunanjih koristi za 11,64% ali 14,41% povečanje investicije povzroči spremembo ekonomske neto sedanje vrednosti na točko, tik predenj ta postane negativna. Glede na dobljene rezultate ni verjetnosti, da bi se investicijska vrednost zmanjšala za preko 80%. Po drugi strani pa so ocene investicijskih vrednosti podane s strani projektantov in so ocenjene pred kratkim. Pri gradnji so upoštevani tudi nepredvideni stroški v višini 10%. Priključevanje je predpisano in tako ni verjetno, da bi se zunanje koristi, ki so vezane na novo priključene bistveno zmanjšale ANALIZA TVEGANJA Analiza tveganja (Monte Carlo analiza) Analiza tveganja predstavlja metodo za določanje verjetnosti ali možnosti za pojav nevarnih dogodkov ter možne posledice. Koncept verjetnostne analize tveganja se uporablja za označitev okoljskih vplivov, njihova pojavnost v naravi s kakršno koli stopnjo natančnosti ni lahko predvidljiva. Analiza tveganja temelji na analizi občutljivosti in vključuje kritične spremenljivke. V našem primeru smo pripravili analizo tveganja za kritične spremenljivke: Sprememba investicijskih vrednosti in njen vpliv na FNPV/C in ENPV; Sprememba prihodkov / eksternih koristi in njen vpliv na ENPV. Za analizo tveganja je bila uporabljena Monte Carlo metoda. Metoda vsebuje določanje naključnih vrednosti za vse ključne spremenljivke simultano (predvideva se, da je normalna porazdelitev med maksimalno in minimalno možno vrednostjo) ob čim večjem številu ponovitev, z namenom da bi se pridobilo verjetnost nastanka vsakega od indikatorjev donosnosti. Vsak ta indikator donosnosti je prikazan kot sredina in standardni odklon vrednosti, dobljeno po vseh ponovitvah. 70 S t r a n

71 Rezultati Monte Carlo analize v primeru opazovanja vpliva spremembe investicijskih vrednosti na finančno neto sedanjo vrednost v EUR so: Summary Statistics for FNPV Statistics Percentile Minimum % Maximum % Mean % Std Dev % Variance ,6 25% Skewness -0, % Kurtosis 3, % Median % Mode % Left X % Left P 5% 55% Right X % Right P 95% 65% Diff X % Diff P 90% 75% #Errors 0 80% Filter Min Off 85% Filter Max Off 90% #Filtered 0 95% Na osnovi spodnje distribucije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost znašala med EUR in EUR. 71 S t r a n

72 Rezultati Monte Carlo analize v primeru opazovanja vpliva spremembe zunanjih koristi in investicijskih stroškov na ekonomsko neto sedanjo vrednost v EUR so: Summary Statistics for ENPV Statistics Percentile Minimum % Maximum % Mean % Std Dev % Variance ,6 25% Skewness 0, % Kurtosis 2, % Median % Mode % Left X % Left P 5% 55% Right X % Right P 95% 65% Diff X % Diff P 90% 75% #Errors 0 80% Filter Min Off 85% Filter Max Off 90% #Filtered 0 95% Na osnovi spodnje distribucije obstaja 90% verjetnost, da bo ekonomska neto sedanja vrednost znašala med EUR in EUR. 72 S t r a n

73 Upravljanje in zmanjševanje tveganj Poleg rizikov sprememba prihodkov/eksternih koristi, sprememba obratovalnih stroškov in sprememba investicijskih vrednosti lahko identificiramo tudi druga tveganja, ki spremljajo implementacijo projekta. Predvidevanje objektivnih rizikov, na katere ne moremo vplivati v času priprave projekte, lahko zmanjša ali celo minimizira rizik. V nadaljevanju smo identificirali objektivne rizike in zadnje opredelili preventivne ukrepe, s katerim želimo preprečiti nastanek rizika oziroma posledice, ki bodo nastale, če ne bodo izvedeni posamezni ukrepi. Tabela 55.: Legenda matrike tveganj Verjetnost A Zelo neverjetno B Neverjetno C Srednja verjetnost D Verjetno E Zelo verjetno I II III IV V Klasifikacija stopnje rizika Nima vpliva na socialni vpliv Manjši vpliv na socialni del projekta, ki se generira s projektom; minimalno vpliva na dolgoročno izvajanje; potrebne so korektivni ukrepi Srednje: Vpliv socialni del projekta obstaja znotraj projekta: vpliv na finančne izgube za srednje - dolgoročni plan projekta: korektivni ukrepi lahko popravijo morebitni problem Kritična: Visok vpliv socialnega dela znotraj projekt: pojavnost rizika vpliva na primarne funkcije projekta: korektivni vplivi niso dovolj za zmanjšanje potencialne škode Katastrofalne: Neuspeh projekta lahko privede do delne ali popolne izgube projekta. STOPNJA TVEGANJA Nesprejemljiva Visoka Srednja Nizka V skladu z Vodičem za izdelavo analize stroškov in koristi za investicijske projekte (Evropska komisija, december 2014) je stopnja rizika/verjetnost definirana v spodnji tabeli. Tabela 56.: Stopnja rizika/verjetnost Stopnja rizika / I II III IV V Verjetnost A Nizka Nizka Nizka Nizka Srednja B Nizka Nizka Srednja Srednja Visoka C Nizka Srednja Srednja Visoka Visoka D Nizka Srednja Visoka Nesprejemljiva Nesprejemljiva E Srednja Visoka Nesprejemljiva Nesprejemljiva Nesprejemljiva Vir: Vodič za analizo stroškov in koristi, december S t r a n

74 Tabela 57.: Zap. št. Identifikacija tveganj in ukrepi za njihovo zmanjšanje Opis tveganja Verjetnost Učinek 1 Tveganja, ki se nanašajo na povpraševanje a b Nižja poraba vode od predvidene Počasnejša stopnja priključitve na javni kanalizacijski sistem od predvidene 2 Tveganja, ki so povezana z načrtovanjem a Neustrezne ocene stroškov načrtovanja Stopnja tveganja B III srednja B IV srednja B II nizka Aktivnosti za zmanjšanje tveganja Analiza potreb je izdelana na osnovi preteklih trendov porabe pitne vode na območju. Poraba vode znaša 41,7 m3 letno na prebivalca, kar predstavlja okoli 114 l/dan na prebivalca, kar je običajna poraba in ni predvideno, da se bodo količine prodane vode bistveno zmanjševale. Raziskave v EU kažejo, da je trend porabe vode v razvitih državah EU okoli 125l na dan na prebivalca. Današnja priključenost v predmetni aglomeraciji znaša 96,08% in ni pričakovati zapletov. Obvezna priključitev je zaukazana tudi z zakonodajo. Del projekta je že v gradnji oz. ima podpisane izvajalske pogodbe. V okviru projekta je bila izdelana PGD dokumentacija za kanalizacijo. 3 Tveganja vezana na pridobivanje zemljišč a Zamude v postopkih A I nizka Postopki pridobivanja zemljišč so v zaključni fazi. nizka b Višji stroški zemljišč od predvidenih 4 Upravna tveganja in tveganja javnih naročil a Zamude v postopkih C II srednja Stopnja rizika po ukrepih nizka nizka nizka A I nizka Postopki pridobivanja so v zaključni fazi. nizka Za izdelavo razpisne dokumentacije bo angažirano podjetje z mnogimi izkušnjami na področju izdelave razpisne dokumentacije. Terminski plan projekta je izdelan na način, da ga je moč izvesti. b Gradbena ali druga dovoljenja A II nizka Gradbeno dovoljenje je v pridobivanju. nizka c Dovoljenja za priključitev B I nizka Upravljanje GJS je urejeno z odlokom občine. nizka d Sodni postopki B III nizka 5 Tveganja v času gradnje a Prekoračitve stroškov projekta in zamude pri gradnji V zvezi z izvajalci (stečaj, b pomanjkanje virov) 6 Tveganja v času delovanja a b Predvidene količine odvedene vode dospele na ČN ne bodo dosežene Višji stroški vzdrževanja in popravil od predvidenih, kopičenje tehničnih okvar 7 Finančna tveganja a Počasnejše zviševanje pristojbin od predvidenega C III srednja C II srednja B III nizka B II nizka B IV srednja Investitor ima izkušnje z gradnjo komunalne infrastrukture, za preprečitev podaljšanja postopkov in morebitnih sodnih sporov v postopku javnih naročil bo za izdelavo razpisne dokumentacije in vodenje postopka javnega naročanja angažirano podjetje z veliko tovrstnimi izkušnjami. Rast stroškov investicije se je pokazala kot kritična spremenljivka pri analizi občutljivosti. Cene v študiji so pridobljene s strani projektantov h katerim je dodanih 10% za nepredvidena dela. V postopku javnih naročil bodo podani strogi pogoji glede izpolnjevanja finančne sposobnosti. Namen projekta je izgradnja dodatne kanalizacije s katero se bo povečala obstoječa priključenost na sistem odvajanja, ki se zaključuje na CČN Nova Gorica. V analizi občutljivosti se obratovalni stroški niso pokazali kot kritični. Konstantno spremljanje stroškov in pregledi opreme na sistemu lahko hitro odkrijejo težave zaradi katerih bi se povečali stroški. Določanje cen javne gospodarske službe za področje odvajanje in čiščenje voda se pripravlja v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (Ur.l. RS št. 87/12, 109/12, 76/17), ki določa, da mora upravljavec GJS na letni ravni pripraviti Elaborat o nizka nizka nizka nizka nizka nizka nizka 74 S t r a n

75 oblikovanju cen in usklajevati prihodke z nastalimi stroški. b Manj pobranih pristojbin, kot je bilo predvideno 8 Regulativna tveganja a Nepričakovani politični ali regulativni dejavniki, ki vplivajo na ceno storitev 9 Druga tveganja B III srednja A I nizka a Nasprotovanje javnosti A II nizka Izvajalec GJS bo letno spremljal pobrane pristojbine in uporabil vse pravne možnosti za izterjavo neplačanih. Cene oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščena bodo ostale pod priporočeno mejo 3% od skupnih prihodkov gospodinjstva, zato ni pričakovati porasta neplačil. V zvezi z dolžnostmi občin, ki vplivajo na tekoče poslovanje družbe Vodovodi in kanalizacija NG d.d.. se lahko pojavijo težave pri nepotrjevanju predlaganih cen storitev GJS. Pravočasna komunikacija in dogovarjanje vseh udeleženih strani lahko prepreči to tveganje. Javnost je seznanjena z načrti glede projekta. V okviru projekta bo potekala tudi aktivnost - stiki z javnostjo, kjer se bo ožjo in širšo okolico seznanjalo s projektom. nizka nizka nizka 75 S t r a n

76 16 PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV Projekt»Ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren«zajema izgradnjo kanalizacije na območju Občine Miren - Kostanjevica (v aglomeraciji ID 1033 Miren) s ciljem večje priključenosti tamkajšnjih prebivalcev na odvajanje in čiščenje odpadne vode. Projekt sledi specifičnemu cilju Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju v okviru prednostne osi»boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«in sicer: zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in s tem izpolnjevanje zahtev Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) na podlagi katere bi morala v skladu s pristopno pogodbo z dne 23. septembra 2003 (Ul. L. št. 263, str. 911) do 31. decembra 2015 zgraditi ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih poselitve, ki so obremenjena med PE in PE in ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij. V okviru tega specifičnega cilja se bo s projektom doseglo naslednja rezultata: več prebivalcev, priključenih na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda: V predmetni aglomeraciji ID 1033 Miren bo na sistem odvajanja in čiščenja po izvedbi projekta dodatno priključenih 62 PE, (39 PE iz gospodinjstev in 23 PE iz dejavnosti). Po izvedeni investiciji bo tako v aglomeraciji ID 1033 Miren vsaj 98% celotne obremenitve priključene na javno gospodarsko infrastrukturo odvajanja in ustreznega čiščenja odpadnih voda. V okviru tega projekta bo zgrajena ustrezna infrastruktura za odvajanje komunalnih odpadnih voda na območju, ki je v operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda opredeljeno kot območje, ki mora biti opremljeno s kanalizacijo, ki se zaključuje na čistilni napravi, skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in s predpristopno pogodbo ter ciljem zmanjšanja vplivov na okolje onesnaževalcev aglomeracij. Cilji Operativnega programa odvajanje in čiščenja odpadnih voda RS se bodo realizirali v aglomeraciji ID 1033 Miren, ki bo priključena na ustrezno čiščenje na CČN Nova Gorica. Ukrep za doseganje tega specifičnega cilja je: Izgradnja fekalne kanalizacije v skupni dolžini cca 742 metrov. Celotna vrednost investicije po tekočih cenah s povračljivim DDV je ocenjena na ,03 EUR. Upravičeni stroški investicije znašajo ,00 EUR, preostali del pa so neupravičeni stroški v višini ,04 EUR, od tega DDV v višini ,27 EUR, ki si ga bo občina skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost v celoti povrnila. Skladno z Dopolnitvijo št. 1 k Dogovoru za razvoj Goriške razvojne regije je za projekt»ureditev obstoječega stanja in povečanje stopnje priključenosti na kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji ID 1033 Miren«predlagana vrednost sofinanciranja EU + SLO ,00 EUR. Ostanek stroškov na projektu bo financiran s strani Občine Miren - Kostanjevica. Davek na dodano vrednost ne predstavlja stroška investicije, saj si ga bo Občina Miren - Kostanjevica povrnila v celoti v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost in ga prikazujemo samo informativno. V naslednji tabeli prikazujemo dinamiko virov financiranja. Skupni predvideni stroški projekta v tekočih cenah znašajo ,03 EUR z DDV in bodo sofinancirani: S strani EU sredstev v višini ,55 EUR oz. 29,30% S strani državnega proračuna v višini ,45 EUR oz. 5,17% S strani Občine Miren - Kostanjevica v višini ,03 EUR oz. 65,52% (od tega DDV ,04 EUR) 76 S t r a n

77 Tabela 58.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) dogovor regij Skupaj % do vključno Upravičeni stroški ,00 100,00% 0, , , ,77 EU kohezijski sklad ,55 40,27% 0, , , ,72 Državni proračun ,45 7,11% 0, , , ,60 Občinski proračun ,00 52,62% 0, , , ,45 Neupravičeni stroški ,04 100% , , , ,69 EU kohezijski sklad 0 0,00% Državni proračun 0 0,00% Občinski proračun ,04 100,00% , , , ,69 Celotna investicija ,03 100% , , , ,46 EU kohezijski sklad ,55 29,30% 0, , , ,72 Državni proračun ,45 5,17% 0, , , ,60 Občinski proračun ,03 65,52% , , , ,14 *neupravičeni stroški zajemajo tudi povračljiv DDV v višini ,04 EUR Slika 16.1: Viri financiranja celotnega projekta Glede na izračunano stopnjo sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov, ki znaša 81,07%, bi bili viri financiranja sledeči: Tabela 59.: Viri financiranja glede na dinamiko (EUR) izračun stopnje sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov Skupaj % Upravičeni stroški ,00 100,00% 0, , , ,77 EU sredstva ,27 68,91% 0, , , ,50 Državni proračun ,75 12,16% 0, , , ,91 Občinski proračun ,98 18,93% 0, , , ,36 Neupravičeni stroški ,04 100,00% , , , ,69 EU sredstva 0 0,00% Državni proračun 0 0,00% Občinski proračun ,04 100,00% , , , ,69 Celotna investicija ,03 100,00% , , , ,46 EU sredstva ,27 50,14% 0, , , ,50 Državni proračun ,75 8,85% 0, , , ,91 Občinski proračun ,01 41,01% , , , ,05 *neupravičeni stroški zajemajo tudi povračljiv DDV v višini ,04 EUR 77 S t r a n

78 Slika 16.2: Viri financiranja, skladno z izračunom sorazmerne uporabe diskontiranih neto prihodkov 78 S t r a n