NAČRTOVANJE IN OCENJEVANJE SPLETNEGA UČNEGA MESTA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE

Transkripcija

1 Ines Kožuh NAČRTOVANJE IN OCENJEVANJE SPLETNEGA UČNEGA MESTA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE Diplomsko delo Maribor, december 2010

2 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Študentka: Študijski program: Smer: Mentor: Somentor: Lektorica: Ines Kožuh Univerzitetni Medijske komunikacije Interaktivna grafična komunikacija izr. prof. dr. Matjaž Debevc doc. dr. Marko Ivanišin Damjana Hrovat Maribor, december 2010

3 SKLEP O DIPLOMSKEM DELU II

4 III ZAHVALA Zahvaljujem se svojemu mentorju prof. dr. Matjažu Debevcu za strokovno pomoč in podporo pri nastajanju diplomskega dela. Hvala za priložnost in izkušnje, ki sem jih pridobila z delom pri projektu DEAFVOC 2. Zahvaljujem se Primožu Koscu, mlademu raziskovalcu na fakulteti, za nasvete in pripravljenost pomagati, ko je bilo potrebno. Zahvala gre tudi somentorju doc. dr. Marku Ivanišinu za pomoč ter gluhim in naglušnim za sodelovanje v raziskavi. Prav tako se zahvaljujem zavodu RTV Slovenija Regionalnemu centru Maribor za finančno podporo in prve delovne izkušnje v času študija. Posebna zahvala pa gre družini, ki mi je študij omogočila, mi ves čas stala ob strani in verjela vame.

5 IV NAČRTOVANJE IN OCENJEVANJE SPLETNEGA UČNEGA MESTA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradivo, spletno učno okolje, gluhi in naglušni, znakovni jezik, odnosi z mediji UDK: 376.3: (043) Povzetek V diplomskem delu smo predstavili načrtovanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne, ki smo ga razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru v okviru projekta DEAFVOC 2. Problem, ki se pojavlja, je namreč pomanjkanje e-gradiv, prilagojenih gluhim in naglušnim. Uporabnost sistema smo ocenjevali s pomočjo vprašalnika SUS, pedagoško bogatost sistema pa s prilagojenim pedagoškim indeksom učinkovitosti. Na osnovi dveh ocenjevanj se je izkazalo, da so mlajši uporabniki, ki so internet uporabljali pogosteje, uporabnost sistema ocenili bolje od starejših, manj rednih uporabnikov interneta. Ugotovili smo tudi, da se z večmodalnim pristopom izboljšuje pedagoška bogatost sistema. Na koncu smo analizirali predstavitev spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne javnosti na novinarski konferenci, ki se je izkazala za učinkovito medijsko komunikacijsko orodje.

6 V DESIGN AND EVALUATION OF E-LEARNING PORTAL FOR DEAF AND HARD OF HEARING Key words: e-learning, e-learning material, learning management system, deaf and hard of hearing, sign language, media relations UDK: 376.3: (043) Abstract Presented in this diploma, as part of the DEAFVOC 2 project, is a plan for e-learning portal for deaf and hard of hearing, which is developed at the Faculty of Electrical Engineering and Computer Science in Maribor. The reoccurring problem is a lack of e- material that is adapted for deaf and hard of hearing people. The usability of system is evaluated with the help of SUS questionnaire and the pedagogic richness of the system with the adjusted Pedagogical Effectiveness Index. On the basis of two evaluations, it is shown that the younger users, who use internet more frequently, evaluate the system better than the older, less frequent internet users. It is also concluded that with a multimodal access, the pedagogic richness of the system improves. At the end, the public presentation of e-learning portal for deaf and hard of hearing at the press conference is analyzed, which proves to be an effective media and communication tool.

7 VI VSEBINA 1 UVOD PROBLEMATIKA GLUHIH IN NAGLUŠNIH Gluhota in znakovni jezik Pravni vidiki za gluhe in naglušne Izobraževanje in zaposlovanje gluhih in naglušnih E-IZOBRAŽEVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH Zahteve in potrebe gluhih in naglušnih pri e-izobraževanju Zgradba e-učnih gradiv Priprava e-učnih gradiv INOVATIVNI PRISTOPI PRI IZOBRAŽEVANJU Z E-GRADIVI Sorodna dela Transparentni video za znakovni jezik Videokonferenca v sistemu Moodle Videoforum Enostavne in interaktivne naloge s shranjenimi podatki ter kviz PRIMER IZDELAVE E-GRADIVA Predstavitev projekta DEAFVOC Spletno učno mesto za gluhe in naglušne»kako do zaposlitve?« OCENJEVANJE E-GRADIVA Metoda SUS Predstavitev metode Postopek testiranja in rezultati Pedagoška učinkovitost e-gradiva Pedagoški indeks učinkovitosti e-gradiv Pedagoška bogatost in uporabnost učnega sistema za gluhe in naglušne MEDIJSKI PRISTOP Teoretične osnove odnosov z mediji Opredelitev odnosov z mediji Medijska komunikacijska orodja Novinarska konferenca... 57

8 VII Sporočilo za javnost Kliping Praktični del SKLEP VIRI IN LITERATURA Literatura Viri PRILOGE Vabilo na tečaj Vprašalnik testiranja po metodi SUS Vprašalnik za merjenje pedagoške bogatosti in uporabnosti spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Vabilo za medije Sporočilo za medije Zloženka za transparentni video znakovnega jezika na spletu Zloženka za spletno učno mesto za gluhe in naglušne Simbolična predaja spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne (primer za Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor tabla in fotografija s tiskovne konference) Objave v medijih CD: Objave v medijih Kazalo slik Kazalo tabel Naslov študentke Kratek življenjepis

9 VIII SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC AILB Aachener Internet-Lernsoftware zur Berufsqualifizierung von Gehörlosen Arbeitswelt ASL STEM American Sign Language Science, Technology, Engineering, Mathematics AVI Audio Video Interleave CIF Crystallographic Information File db decibel DEAFVOC ime evropskega projekta Leonardo da Vinci za znakovni jezik in evropski pisni jezik v virtualnem poklicnem izobraževanju gluhih in naglušnih DFXP Distribution Format Exchange Profile EC European Council FLV Flash video Hz Hertz IKT informacijsko-komunikacijska tehnologija JPG Joint Photographic Experts Group MOCOMED Mobile Computing in Medicine and Health Care PDF Portable Document Format PEI pedagoški indeks učinkovitosti (Pedagogical Effectiveness Index) PNG Portable Networks Graphics SLI Sign Language Interpreter SMT Statistical Machine Translation STA Slovenska tiskovna agencija SUMI Software Usability Measurement Inventory SUS System usability scale SVG Scalable Vector Graphics TIF Tagged Image File Format ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

10 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 1 1 UVOD V družbi vlada napačno prepričanje, da lahko gluhi, kljub temu da ne slišijo, pa zato vidijo, dostopajo do pisanega gradiva. Žal temu ni tako. Posamezniki, ki se rodijo gluhi, namreč z veliko težavo iščejo asociacije med vsebino in pisno obliko. Do tega prihaja, ker je pisna oblika izrečenega konvencionalna za predstavitev zvokov. Če zaznavanje zvokov ni možno, je pisna oblika nerazumljiva. Zato prihaja do tega, da je povprečna sposobnost branja odraslih gluhih oseb na ravni končane polovice osnovne šole [18]. Po Cavenderjevi in Ladnerju [4] se slišeči naučijo govorjenega jezika naravno in spontano, ne da bi se ga morali učiti. Težave lahko imajo kvečjemu pri pisanju. Tako se tudi gluhi otroci gluhih staršev (takih primerov je manj kot 10 %) znakovnega jezika naučijo po naravni poti. Težave nastopijo pri otrocih slišečih staršev, ki ne uporabljajo znakovnega jezika. Takih primerov je več kot 90 %. Gluh otrok se tako nobenega jezika ne more naučiti po naravni poti. To je lahko vzrok, da se srečuje s težavami pri razumevanju jezika v pisni obliki. Zato je pomembno, da se gluhim omogoči dostop do informacij ne samo v pisni obliki, temveč tudi v znakovnem jeziku. Gluhi in naglušni v Sloveniji imajo po zakonu pravico uporabljati slovenski znakovni jezik in se informirati v njim prilagojenih tehnikah. Slovenski znakovni jezik je njihov prvi jezik in pisani drugi jezik. Zato se tudi v e-izobraževanju pojavlja vse večja potreba po prilagojenih e-gradivih. Tradicionalno izobraževanje gluhih in naglušnih zahteva namreč precej prilagajanja in individualnega dela s strani pedagogov. Glavni problem, ki se pojavlja, je pomanjkanje e-gradiv, prilagojenih gluhim in naglušnim. Kompleksna družbena problematika je tudi iskanje zaposlitve ter zaposlovanje gluhih in naglušnih oseb. To so razlogi, da smo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko razvili spletno učno mesto za gluhe in naglušne»kako do zaposlitve?«.

11 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 2 Naslednji problem, ki se je pojavil na koncu razvoja, je bil, kako spletno učno mesto na pravi način predstaviti javnosti ter doseči, da bo čim večji delež ciljnih uporabnikov (gluhih in naglušnih) in tudi ostale javnosti obveščen o obstoju in prednostih novega sistema. Namen diplomskega dela je predstaviti in analizirati stanje na področju izobraževanja na daljavo za gluhe in naglušne ter proučiti, kako pripomoči k temu, da bo slovenski znakovni jezik na spletu dobil pravo mesto. S tem bo izpolnjena pravica omenjene družbene skupine do dostopa do informacij v svojem prvem jeziku, to je znakovnem jeziku. Spletno učno mesto za gluhe in naglušne pomeni korak naprej. V diplomskem delu ga bomo predstavili in ocenili, analizirali pa bomo tudi njegovo predstavitev javnosti. Cilji diplomskega dela: predstaviti inovativne pristope pri izobraževanju z e-gradivi; predstaviti spletno učno mesto za gluhe in naglušne; oceniti spletno učno mesto za gluhe in naglušne z uporabnostnega in pedagoškega vidika; proučiti in analizirati medijski pristop predstavitve spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne javnosti. Trditve, ki jih bomo v diplomski nalogi skušali dokazati, so naslednje: Spletno učno mesto je gluhim in naglušnim uporabnikom prijazen sistem. Uporaba večmodalnega pristopa na spletnem učnem mestu za gluhe in naglušne izboljšuje pedagoško bogatost sistema. Ustrezna predstavitev spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne javnosti na novinarski konferenci predstavlja večjo medijsko učinkovitost. Predpostavljamo, da bo konzorcij projekta DEAFVOC 2 pripravljen sodelovati pri nastajanju diplomskega dela in bodo ključne informacije o delu pri projektu na razpolago. Predpostavljamo tudi, da bo testiranje manjše skupine gluhih in naglušnih uporabnikov

12 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 3 spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne doprineslo rezultate, primerljive s celotno populacijo gluhih in naglušnih oseb v Sloveniji. Omejitve, s katerimi bi se lahko srečali pri nastajanju diplomske naloge, so naslednje: omejen dostop do domače in tuje literature; zaupnost podatkov konzorcija projekta DEAFVOC 2; v testiranje e-gradiva bomo vključili le manjšo skupino gluhih in naglušnih oseb; naključnost pri izboru gluhih in naglušnih oseb, ki bodo sodelovale v testiranju; med gluhimi in naglušnimi uporabniki morda ne bo zanimanja za sodelovanje na preizkusnem tečaju»kako do zaposlitve?«z uporabo spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne; pri medijskem pristopu se bomo omejili na odnose z mediji in podrobneje proučili le dve medijski komunikacijski orodji novinarsko konferenco in sporočilo za javnost. V diplomski nalogi bomo v okviru teoretičnih metod raziskovanja uporabili metodo klasifikacije za definiranje pojmov in kompilacije (povzemanje spoznanj in stališč drugih avtorjev). V okviru eksperimentalnih metod raziskovanja bomo uporabili eksperimentalno- -kavzalno metodo za pridobivanje podatkov, izsledkov in rezultatov iz eksperimentiranja, natančneje testiranja gluhih in naglušnih oseb za potrebe ocenjevanja uporabniške prijaznosti in pedagoške učinkovitosti spletnega učnega mesta. V začetku diplomske naloge predstavljamo problematiko gluhih in naglušnih. Opredelili bomo gluhoto in naglušnost, spoznali, kdo so gluhe in naglušne osebe, in predstavili slovenski znakovni jezik. Pozornost bomo namenili tudi pravnim podlagam na svetovni, evropski in nacionalni ravni. Spoznali bomo, kako pravo gluhim in naglušnim osebam zagotavlja pravice na različnih področjih. Ob koncu drugega poglavja bomo predstavili stanje na področju zaposlovanja omenjene populacije v Sloveniji in izpostavili glavne probleme. V tretjem poglavju bomo obravnavali e-izobraževanje gluhih in naglušnih. Predstavili bomo zahteve in potrebe gluhih in naglušnih pri e-izobraževanju. Prikazali bomo, kako ustrezno pripraviti in izdelati e-učna gradiva. V naslednjem poglavju se bomo osredotočili na inovativne pristope v e-izobraževanju. Pregledali bomo zadnje novosti na

13 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 4 tem področju in v podpoglavjih predstavili slovenske inovacije transparentni video za znakovni jezik, videokonferenco v spletnem učnem okolju Moodle, videoforum in interaktivne naloge s shranjenimi podatki. Omenjene novosti smo uporabili v spletnem učnem mestu za gluhe in naglušne»kako do zaposlitve?«, ki je nastalo v okviru projekta DEAFVOC 2. Oboje bomo predstavili v petem poglavju. V šestem poglavju bomo ugotavljali, ali je sistem učnega mesta pedagoško bogat in uporabniku prijazen. Ko je projekt zaključen in spletno učno mesto pripravljeno, da zaživi v praksi, ga je potrebno predstaviti javnosti. V sedmem poglavju bomo tako najprej teoretično opredelili odnose z mediji in na konkretnem primeru prikazali rezultate novinarske konference.

14 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 5 2 PROBLEMATIKA GLUHIH IN NAGLUŠNIH Gluhota velja za socialno najtežjo okvaro. Onemogoča enakopravno vključevanje v družbo, človeka izolira od vsega. A vendar so gluhi mnenja, da potrebujejo le posluh in razumevanje slišeče javnosti. S priznanjem slovenskega znakovnega jezika smo v Sloveniji priznali jezikovno in kulturno identiteto gluhih. Toda še vedno obstajajo medkulturne pregrade, jezikovna diskriminacija gluhih in odrinjenost na rob družbe [51]. 2.1 Gluhota in znakovni jezik V letu 2005 je bilo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 4,3 % svetovne populacije slušno ovirane [95]. V Evropi je v 29 regijah in državah okrog gluhih oseb, ki uporabljajo nacionalni znakovni jezik kot prvi jezik. V Sloveniji je bilo v letu 2004 po ocenah Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije okrog 2000 gluhih in naglušnih. V registru Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je registriranih približno gluhih in naglušnih, od tega gluhih. Na leto se v Sloveniji glede na število rojstev rodi okrog 15 gluhih novorojenčkov, po čemer se ne razlikujemo od drugih evropskih držav [42]. Naglušne osebe glede na stopnjo izgube sluha razvrščamo v naslednje skupine: lažja izguba sluha (26 40 db), zmerna izguba sluha (41 55 db), težja izguba sluha (56 70dB), kjer že gre za prizadeto sporazumevanje, razumevanje in poslušanje govora, težka izguba sluha (71 90 db), popolnoma gluhe osebe, ki zvoka ne razpoznavajo več.

15 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 6 Slika 2.1 na konkretnih primerih nazorno prikazuje, kateri poznani zvoki so na slišnih nivojih od 0 do 120 db in na frekvencah od 125 do 8000 Hz. Sklenjena rdeča črta obsega frekvenco človeškega glasu na nivoju normalnega govora. Označeni so tudi zvoki črk abecede. Mehko zveneči zvoki (m, n, b) so na nižji frekvenci kot trši zvoki (s, f), ki so na višjih frekvencah. To pojasnjuje, zakaj nekateri naglušni lahko govor nekaterih ljudi slišijo, drugih pa ne, čeprav govorijo v primerljivi glasnosti [16]. Slika 2.1: Prilagojen avdiogram poznanih zvokov v decibelih glede na frekvenco v ciklih na sekundo [16] Ločimo dve vrsti naglušnosti: senzorinevralno (angl. sensorineural) in prevodno (angl. conductive) naglušnost. Pri senzorinevralni naglušnosti je okvara sluha na enem ali več mestih na poti od čutnic polžka do možganske skorje. Moteno je zaznavanje oziroma dovajanje akustičnih dražljajev do možganov. Pri prevodni naglušnosti pride do težav pri prenosu zvoka zaradi bolezni zunanjega ušesa, bobniča in srednjega ušesa. Moten je prenos zvoka do čutnic polžka. V nekaterih primerih pride tudi do kombinirane naglušnosti, kjer nastopita obe obliki naglušnosti. Vzroki za gluhost oziroma naglušnost so različni: dednost, travme, infekcije, bolezni, virusi, prezgodnji porod, bolezni matere v nosečnosti, poškodbe pred, med in po porodu, toksini, alergije ali reakcije na določena zdravila, veliko vzrokov pa ostaja neznanih.

16 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 7 Prelingvalno gluhi so tisti, ki so izgubili sluh takoj po rojstvu ali najkasneje do tretjega leta starosti. Glasovno-jezikovnega sporazumevanja se tako niso mogli naučiti na podlagi slušnega doživljanja. Njihova osrednja komunikacija je tako vidno zaznavanje. Za govorno-socialno sporazumevanje uporabljajo neverbalni sistem komunikacije. Iz omenjenih razlogov so prelingvalno gluhe osebe prikrajšane psihosocialnega doživljanja sveta, zaradi česar se pogosto počutijo psihosocialno osamljene. To še posebej pride do izraza v družbi slišečih, ki med seboj komunicirajo le z glasovnim govorom. Od vseh slušnih invalidov veljajo za najbolj ovirane, pogosto so v družbi deležni predsodkov in živijo na robu družbenega življenja [25]. Postlingvalno gluhi so tisti, ki so oglušeli po zaključenem razvoju govora. V optimalnih (običajno individualnih) situacijah lahko razvijejo dobro govorno komunikacijo. V slabših pogojih, kot so hrup, velika oddaljenost od govorca in veliki prostori, težko sledijo verbalno podanim informacijam [2]. Obvladajo avditivne in lingvistične zaznave, pri glasovno-jezikovnem sporočilu sogovornika pa je zanje odločilen avditivni segment. Iz sogovornikovega obraza in ustnic se učijo»prebrati«glasovno sporočilo. Omembe vreden podatek je, da je mogoče le 30 % glasov, izgovorjenih v angleščini, prebrati z ustnic [58]. Verbalno sporazumevanje postlingvalno gluhih je skromno. Zadostuje funkcionalni komunikaciji v vsakdanjem življenju, ne zadošča pa potrebam gluhih v osebni komunikaciji. V družbi slišečih se zato počutijo osamljene in izolirane [25]. Izguba sluha pomembno vpliva na razvoj osebnosti posameznika. Gluha oseba zavrača podporo okolice in živi z občutkom osamljenosti [26]. Slišečim ne zaupa, ima občutek odvisnosti od drugih, zaradi komunikacijske oviranosti čuti, da je v podrejenem položaju. Vse to vpliva na psihični razvoj človeka in na medosebne odnose. Pomembno je zgodnje komuniciranje v družini, ki je večkrat pomanjkljivo; gluhi otroci so pogosto nesamostojni, premalo samoiniciativni in manj socialno zreli v primerjavi s slišečimi vrstniki [33]. Za sporazumevanje gluhih je zato ključnega pomena komuniciranje v maternem jeziku slovenskem znakovnem jeziku.

17 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 8 Slovenski znakovni jezik gluhih temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanju telesa. Za gluhe je jezik sporazumevanja, saj jim omogoča opitimalni razvoj. Znakovni jezik je neodvisen od govornega jezika, razvija se znotraj skupnosti gluhih in nima enake slovnice z govornim jezikom. Govorimo o dveh kulturah oziroma dveh jezikih [51]. Leta 2002 je Slovenija sprejela Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim uporabnikom zagotavlja pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika. Slovenija se je tako uvrstila med prvih 25 držav na svetu, ki so priznale nacionalni znakovni jezik. Tako se je zakonsko zagotovila pravica gluhih do tolmača v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe in v vseh drugih življenjskih situacijah, v katerih bi gluhota pomenila oviro pri zadovoljevanju njihovih potreb. V Sloveniji je bilo v letu 2008 v register Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve vpisanih 38 tolmačev za znakovni jezik, kar ne pokriva potreb gluhih uporabnikov, zlasti v obrobnih delih države. Za izobraževanje tolmačev skrbi Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. 2.2 Pravni vidiki za gluhe in naglušne Slovenija je pravna država, kar pomeni, da je delovanje vseh državnih organov urejeno v skladu s pravnimi pravili. To daje posamezniku določeno varnost, saj lahko predvideva, kako se bo organ odločil, ali se v primeru nezakonitih odločitev brani. Je tudi socialna država, katere naloga je poskrbeti za kakovost življenja, varnost in blaginjo prebivalcev. Ustava Republike Slovenije v 14. členu določa, da smo vsi enaki pred zakonom in da so vsakemu zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine. Omenjeno potrjuje, da gluhi in naglušni v Sloveniji zaradi svoje invalidnosti ne smejo biti diskriminirani.

18 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 9 V nadaljevanju predstavljamo nekaj najpomembnejših dokumentov na področju prava za gluhe in naglušne na svetovni, evropski in državni ravni. Na mednarodnem področju velja sistem postopnega uvajanja ukrepov. Najprej je sprejeta deklaracija, ki je dokument načelnega značaja in obvezuje samo moralno. Nato pride do sprejetja konvencije, ki je dokument pravnega značaja in obvezuje tudi pravno. Prav tako je ključno razumevanje ostalih dokumentov pri resoluciji gre za sklep, ki priporoča ureditev nekega vprašanja. Evropska direktiva določa cilje, ki jih morajo uresničiti države članice Evropske unije, datum, do katerega mora biti direktiva prenesena v nacionalno okolje, način uresničevanja pa prepusti državam članicam. Dokumenti na svetovni ravni: Splošna deklaracija o človekovih pravicah, OZN, 10. december 1948 Deklaracija nudi pravice vsakemu, ne glede na jezik in religijo oseba mora biti obravnavana enako, četudi ne govori nacionalnega jezika. Gluhim je namreč slovenski znakovni jezik prvi jezik, nacionalni jezik pa drugi jezik. Zagotavlja tudi pravico do dela in izobraževanja pod enakimi pogoji. Konvencija proti diskriminaciji v izobraževanju, UNESCO, 15. december 1962 Konvencija prepoveduje diskriminacijo pri dostopu do izobrazbe in s tem omejevanje oseb ali družbenih skupin na nižjo izobrazbeno raven v primerjavi z drugimi. Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, OZN, 21. december 1965 Konvencija določa, da morajo države z vsemi sredstvi izvajati politiko za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije, vsako razširjanje idej o rasni večvrednosti in sovraštvu razglasiti za kaznivo dejanje in zagotoviti pravico do enakega uživanja državljanskih, političnih, socialnih, kulturnih in ekonomskih pravic. V okviru konvencije se ustanovi tudi odbor za odpravo rasne diskriminacije, ki nadzoruje izvajanje konvencije.

19 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 10 Deklaracija o pravicah invalidov, OZN, 9. december 1975 Konvencija v členih 9 in 21 zahteva dostopnost do informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) za vse. Prav tako zahteva od Evrope, da uvede merila za uporabo prevajalcev znakovnega jezika. V tej konvenciji se znakovni jezik eksplicitno omenja. Sicer se v 50 členih pozornost med drugim namenja pravici do vključenosti v življenje, izobraževanja, usposabljanja in zaposlitve [69]. Salamanška izjava, UNESCO, junij 1994 Salamanško izjavo je sprejel UNESCO v okviru Svetovne konference o izobraževanju s splošnimi potrebami v španski Salamanci leta Izjava določa, da je obvezno zagotoviti izobraževanje otrokom, mladini in odraslim s posebnimi izobraževalnimi potrebami znotraj rednega izobraževalnega sistema. V izjavi je poudarjeno tudi, da bi moral biti šolski sistem oblikovan tako, da bi se upoštevala široka raznovrstnost potreb otrok, ki so za vsakega posameznika edinstvene [88]. Dokumenti na evropski ravni: Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 4. november 1950 Konvencija zasleduje cilje za ohranjanje in razvoj človekovih pravic. Opredeljuje pravico do življenja, izobrazbe, svobode gibanja, volitev, prepoveduje diskriminacijo, govori pa tudi o ustanovitvi in delovanju Evropskega sodišča za človekove pravice. Konvencija navaja tudi pravico do tolmača za gluhe v sklopu pravice do poštenega sojenja [90]. Evropska socialna listina, 18. oktober 1961 Vse podpisnice listine se zavežejo, da bodo svojim prebivalcem zagotovile družbene pravice, navedene v listini, da bi izboljšale življenjski standard in socialno blaginjo. Resolucija o znakovnih jezikih, Evropski parlament, 17. junij 1988 Postavlja zahtevo do Evropske komisije in njenih članic, da legalno priznajo evropske znakovne jezike in poklic tolmača za znakovni jezik. Resolucija je imela ključno vlogo pri pripravi Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika.

20 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 11 Poročila in priporočila v zvezi z znakovnim jezikom, Svet Evrope Najpomembnejša so Priporočila 1598 (2003) Sveta Evrope: Zaščita znakovnih jezikov v državah članicah Sveta Evrope, ki znakovni jezik obravnavajo kot izraz evropskega kulturnega bogastva, njegovo priznavanje pa bi pomagalo gluhim pri integraciji v družbo. Omenjeno je tudi pomanjkanje tolmačev, rešitev za to vidijo v uradnem priznavanju znakovnega jezika [77]. Evropska direktiva 2000/78/EC za enakovredno obravnavo invalidov pri zaposlovanju Uveljavlja načelo enakovredne obravnave pri zaposlovanju, ne glede na invalidnost. Usmerjena je tudi proti diskriminaciji, od delodajalcev zahteva, da izvajajo razumne prilagoditve in poskrbijo za potrebe invalidnih oseb [55]. Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (2000/C 364/01), december 2002 V listini se v sedmih poglavjih priznavajo pravice, svoboščine in načela. Pravice, skupne invalidom, postavlja v ospredje v poglavju o enakosti. Člen 21 govori o prepovedi diskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, porekla, vere, prepričanja, invalidnosti in drugih značilnosti. V členu 26 se priznava pravica invalidov do ukrepov za zagotavljanje samostojnosti, družbene in poklicne integracije ter integracije v skupnost. Listina v ločenih poglavjih poudarja tudi solidarnost, državljanske pravice, pravosodje in druge splošne določbe [60]. Malaška deklaracija, maj 2003 Malaška deklaracija poudarja, da je enakopraven dostop do zaposlitve ključnega pomena za vključevanje v družbo. Potrebno je vključevanje invalidov na trg dela in poudarjanje sposobnosti invalidov. Za cilj si prizadeva izboljšati kakovost življenja invalidov in njihovih družin ter doseči enakovredno vlogo invalidov v družbi. Deklaracija iz Rige, Ministrska konferenca v Rigi 2006 Ministri evropskih držav so se odločili, da bodo vse javne spletne strani do leta 2010 dostopne glede na W3C-dostopne standarde in navodila, s čimer bi izboljšali spletno dostopnost in uporabnost s polno implementacijo ter pospeševali obstoječo e-dostopno

21 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 12 zakonodajo (e-accessibility). Poročila v letu 2010 kažejo, da do tega ni prišlo (samo 4 % javnih spletnih strani je dostopnih). Deklaracija se zavzema tudi za povečanje širokopasovne pokritosti (npr. dostopnost širokopasovne infrastrukture) v Evropi na najmanj 90 % do leta Cilj je bil dosežen predčasno, saj je v letu 2006 po ocenah poročila o izpolnjevanju ciljev deklaracije pokritost znašala že 89 %, na ruralnih območjih pa 71 %. Namen deklaracije je tudi izboljšanje digitalne pismenosti in premoščanje prepada, ki nastaja med populacijo Evropske unije, brezposelnimi, invalidi, starejšimi in slabše izobraženimi. Cilj naj bi bil dosežen v letu 2010 [53], [54]. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta EU o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih, 20. oktober 2010 Direktivo sta sprejela Evropski parlament in Svet Evropske unije na osnovi pobud nekaterih držav članic in cilja EU o ohranitvi in razvijanju območja svobode, varnosti in pravic. Zagotavljala naj bi brezplačno in ustrezno jezikovno pomoč ter osumljencem ali obdolžencem, ki govornega jezika ne razumejo, zagotovila pravičen postopek. Fizična prisotnost tolmača za izpolnjevanje pravice do tolmačenja naj ne bi bila potrebna. Po direktivi naj bi se, kadar je to primerno, uporabljale komunikacijske tehnologije, kot so videokonferenca, telefon ali internet [50]. Dokumenti na slovenski ravni: Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, Ur. l. RS, št. 96/2002 z dne 14. novembra 2002 Nalaga dolžnost, da se gluhim zagotavlja dostop do informacij v njim prilagojenih tehnikah (s podnaslavljanjem, s tolmačenjem v znakovni jezik). Gluhim prinaša pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika in do tolmača v vseh uradnih postopkih. Tako se gluhim omogoča enakovredna udeležba [96]. Ustava Republike Slovenije Leta 2004 je bila v besedilo 14. člena Ustave Republike Slovenije dodana beseda invalidnost:»v Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje,

22 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 13 gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino«[89]. Iz tega je razvidno, da so enake človekove pravice in temeljne svoboščine zagotovljene vsem ne glede na invalidnost. V ustavi je tudi zapisano, da je potrebno senzornim invalidom zagotoviti enakopravno udeležbo v družbi, ki ni mogoča brez dostopa do informacij. Akcijski program za invalide Eden izmed ciljev določa invalidom zagotavljanje dostopnosti do grajenega okolja, prevoza, informacij in komunikacij. Cilj je tudi invalidom zagotoviti vključenost v kulturne dejavnosti in sodelovanje na področju dostopnosti do kulturnih dobrin na enakopravni podlagi. Invalidom se tako priznava pravica do posebne kulturne in jezikovne identitete, vključno z znakovnim jezikom gluhih in kulturo gluhih. Na osnovi cilja o zagotavljanju vključujočega izobraževalnega sistema na vseh ravneh se med drugim spodbuja dvojezično izobraževanje gluhih in naglušnih ter zagotavljanje ustreznih pogojev za izobraževanje invalidov [46]. Nacionalne usmeritve za izboljšanje dostopnosti grajenega okolja, informacij in komunikacij za invalide strategija Dostopna Slovenija, Ur. l. RS, št. 113/2005 z dne 16. decembra 2005 Nacionalne usmeritve za gluhe in naglušne v drugem cilju narekujejo, da je senzorno oviranim invalidom potrebno zagotavljati informacije v prilagojenih oblikah. Konkretni ukrepi za gluhe in naglušne med drugim določajo: 1. prilagajanje informacij v prometu za gluhe in naglušne (prodaja vozovnic in dajanje informacij med potovanjem), tako da so dostopne vidno in po indukcijski zanki; 2. z uporabo tehnologij digitalne televizije uvedbo nacionalnega programa na ločenih kanalih s prilagoditvami za gluhe in naglušne; 3. pri informativnih oddajah zagotavljanje tolmača, ki tolmači informacije, in sinhrono podnaslavljanje; 4. oprema varnostne opreme z vibracijskimi alarmi in utripajočo lučjo. V skladu s četrtim ciljem pa je gluhim in naglušnim potrebno zagotoviti dostopnost do javnega, linijskega in mestnega prevoza v smislu ustreznega prilagajanja prevoznih sredstev in zagotavljanja servisa za pomoč pri orientaciji [67].

23 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 14 Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko , Ur. l. RS, št. 43/2007 z dne 18. maja 2007 Namen resolucije je standardizirati slovenski znakovni jezik. Izbrale naj bi se usklajene kretnje, pojasnilo razmerje do govorne in pisne sestave knjižne slovenščine in pripravil priročnik. Predvideva se tudi okrepitev jezikovne zmožnosti v maternem jeziku. Za gluhe in naglušne to pomeni sprejetje učnih načrtov za predmet slovenski znakovni jezik kot drugi jezik v zavodih za gluhe, v srednjih šolah s slišečo mladino pa uvedba znakovnega jezika kot izbirnega jezika. Za obdobje med 2008 in 2011 se na področju razvoja in kulture jezika podpira uveljavitev slovenščine na tradicionalnih in novih področjih. Za znakovni jezik to pomeni skrb za nadaljnji razvoj in že omenjeno standardizacijo, do katere vodita strokovni posvet o strukturi slovenskega znakovnega jezika in možnostih za razvoj ter podpora razvojnim projektom na tem področju. Predvideva se tudi povečanje raznolikosti programskih vsebin, dostopnih gluhim in naglušnim [78]. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (v pripravi stanje: oktober 2010) Zakon določa, da ima invalid pravico do pravočasnega in enakovrednega dostopa do informacij, namenjenih javnosti. Pri tem ne sme imeti dodatnih stroškov, informacije pa morajo biti dane v invalidom dostopnih oblikah zapisa ali tehnologij, ki ustrezajo različnim vrstam invalidnosti, kot npr. zapisi v brajici, poenostavitve zapisov, tolmači znakovnega jezika, če to ne pomeni nesorazmernega bremena, ob upoštevanju načela primerne oziroma razumne prilagoditve. Predlog zakona ureja tudi vodenje evidenc, določa prekrške ob kršitvah dostopnosti do grajenega okolja, vključujočega izobraževanja in javnega prevoza ter globe za kršilce [73].

24 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Izobraževanje in zaposlovanje gluhih in naglušnih Gluhi in naglušni v Sloveniji se lahko izobražujejo v treh državnih zavodih za vzgojo in izobraževanje. To so: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (totalna komunikacija), Poleg vrtca in osnovne šole omogoča tudi program poklicnega in srednješolskega izobraževanja s poklicno maturo v smeri grafike, tekstilstva, kovinarstva, lesarstva in medijskega tehnika. Center za sluh in govor Maribor (verbotonalna metoda), Center za korekcijo sluha in govora Portorož (oralna in verbotonalna metoda). Gluhi in naglušni se lahko izobražujejo v omenjenih zavodih ali v rednih šolah. Šolanje v zavodih se omogoči na osnovi Zakona o usmerjanju otrok. Usmerjanje poteka na osnovi mnenja komisije, po zakonu vsaka tri leta vedno ob spremembi programa ali na podlagi utemeljenega razloga, lahko pa tudi že po enem letu. Kandidati, ki so integrirani v redne šole, imajo zakonsko pravico do dodatne pomoči s strani defektologa in do tolmača v omejenem obsegu ur. Tabela 2.1 in slika 2.2 prikazujeta primerjavo med številom gluhih, naglušnih in otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, ki se izobražujejo na stopnjah vrtca, osnovne šole in srednje šole v zavodih ter tistih, ki so integrirani v redne šole. V zadnjih 15 letih je na tem področju prišlo do korenitih sprememb. Prvi ključni preobrat sega v leto 1996, ko so tudi v Sloveniji pričeli gluhim otrokom z operativnimi posegi vstavljati polžev vsadek. Z leti so operirali vedno mlajše gluhe otroke, kar je posledično pripomoglo k temu, da se je govor pri teh otrocih razvil hitreje in lažje kot pri otrocih brez polževega vsadka. Leta 2000 je prišlo tudi do zakonskih sprememb na področju integracije. Vedno več gluhih in naglušnih se je integriralo v redne šole. Posledično sta se izboljšala sodelovanje in podpora staršev, ki so se bolj angažirali v ukvarjanje z otroki.

25 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 16 Tabela 2.1: Primerjava števila vseh otrok, vključenih v zavode, in tistih, ki so integrirani v jezikovnimi motnjami) redne vrtce in šole po šolskih letih (vključeni so gluhi, naglušni in otroci z govorno- Otroci in Otroci in mladostniki, Šolsko leto mladostniki, vključeni v zavode vključeni v redne vrtce in šole 1995/ / / / / / / / / / / / / /2009 SKUPAJ Vir: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana Slika 2.2: Primerjava števila otrok, ki se izobražujejo v zavodih, in tistih, ki so integrirani v redne šole, glede na šolska leta (vključeni so gluhi, naglušni in otroci z govorno- jezikovnimi motnjami) Vir: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana Otroci in mladostniki vključeni v redne vrtce in šole Otroci in mladostniki vključeni v zavode 1995/ / / / / / / / / / / / / /2009

26 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 17 Tabela 2.2 prikazuje podatke o gluhih in naglušnih osebah, ki so se izšolale ali se še vedno šolajo v poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah oziroma na univerzi v letih od 1998 do 2010 v Mariboru in severovzhodni Sloveniji. Podatki kažejo, da se največ gluhih in naglušnih izobražuje v srednjih šolah (8 izšolanih in 9 v procesu šolanja). Največ se jih je izšolalo v poklicnih šolah (13), najmanj pa na višjih, visokih in univerzitetnih programih. V primerjavi z izšolanimi jih je več v procesu šolanja na visokih šolah in univerzah. Izšolal se je le eden, v procesu šolanja pa jih je 5. Tabela 2.2: Podatki o gluhih in naglušnih v procesu šolanja ali že izšolanih v letih od 1998 do 2010 za Maribor in severovzhodno Slovenijo Poklicne šole Izšolani V procesu šolanja Šivilja 2 0 Grafik 1 0 Frizerka 1 0 Mizar 5 1 Vrtnarka 2 0 Slaščičarka 2 1 SKUPAJ 13 2 Srednje šole Izšolani V procesu šolanja Trgovski tehnik 1 0 Grafični tehnik 1 0 Lesni tehnik 2 1 Medijski tehnik 3 1 Gimnazija 1 2 Oblikovanje 0 1 Kemijski tehnik 0 1 Ekonomski tehnik 0 1 Računalničar 0 1 Gostinski tehnik 0 1 SKUPAJ 8 9 Višje šole Izšolani V procesu šolanja Poslovni sekretar 1 0 SKUPAJ 1 0

27 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 18 Visoka šola / Izšolani Vprocesu šolanja univerza Gradbeništvo 0 1 Računalništvo 0 1 Elektrotehnika 0 1 Družboslovje 0 1 Informatika 0 1 Pedagoška fakulteta 1 0 SKUPAJ 1 5 Vir: Racio d. o. o. Število brezposelnih invalidov se povečuje. Največ invalidov sluha se sicer zaposluje v šiviljstvu, grafični industriji, mizarstvu, nekaj je tudi kovinostrugarjev, pleskarjev in medijskih tehnikov. Tabela 2.3 prikazuje delež brezposelnih invalidov v primerjavi z vsemi registriranimi brezposelnimi v Sloveniji od leta 1992 do Število brezposelnih vseskozi narašča, po letu 2000 se delež veča zaradi težav v invalidskih in drugih podjetjih. Največji padec v deležu invalidov med brezposelnimi je na prehodu iz leta 2002 v Opozoriti velja, da gre za posledico sprememb Pravilnika o vsebini in načinu vodenja evidenc s področja zaposlovanja in ne zaradi razloga zaposlitev. V naslednjih letih je delež invalidov med brezposelnimi vseskozi naraščal, zmanjšal se je le na prehodu iz leta 2008 v 2009 zaradi povečanja presežnih delavcev in delavcev, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja podjetja [97]. Iz omenjenih razlogov je pomembno, da se k reševanju problematike brezposelnosti pri omenjeni družbeni skupini pristopi na ustrezen način in sistematično, tudi s pomočjo IKT.

28 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 19 Tabela 2.3: Brezposelnost invalidov v Sloveniji od leta 1992 do 2009 v primerjavi z vsemi registriranimi brezposelnimi osebami Leta VSI REGISTRIRANI BREZPOSELNI REGISTRIRANI BREZPOSELNI INVALIDI DELEŽ (%) INVALIDOV MED BREZPOSELNIMI NP , , , , , , , , , , , , , , , , ,6 Vir: Zavod RS za zaposlovanje (2009)

29 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 20 3 E-IZOBRAŽEVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH Izobraževanje na daljavo ali e-izobraževanje je oblika posrednega izobraževanja, kjer sta učitelj in učenec med seboj fizično ali tudi časovno ločena [27]. E-izobraževanje zagotavlja 30 % več učne vsebine v 40 % krajšem času in v 33 % stroškov v primerjavi s tradicionalnimi tehnikami izobraževanja [22]. E-izobraževanje postaja trend na področju učenja, ki s seboj prinaša številne prednosti. Dobro e-gradivo omogoča uporabniku, da znanje pridobi, z drugimi udeleženci komunicira in sodeluje ter pridobljeno znanje preveri. Pri oblikovanju e-gradiva za gluhe in naglušne uporabnike mora načrtovalec posebno skrb nameniti njihovim zahtevam in potrebam, če želi, da je e-gradivo enako učinkovito, kot je za slišeče uporabnike. 3.1 Zahteve in potrebe gluhih in naglušnih pri e-izobraževanju Če primerjamo gluhe in slišeče učence, si gluhi s predavanja, tolmačenega v znakovni jezik, zapomnijo 85 % vseh informacij, ki si jih zapomnijo slišeči učenci, ki poslušajo isto predavanje [35]. Po navadi so si učenci po predavanju prisiljeni izposoditi zapiske od sošolcev, saj je zanje pogosto težko ali celo nemogoče, da si pri spremljanju kretenj tolmača med predavanjem delajo dobre zapiske [15]. Tako obstaja možnost, da se pri razumevanju predavanja izgubijo in snovi ne razumejo. Iz omenjenih razlogov je dobro, da se učencem ponudi tudi vizualno gradivo. Raziskave so pokazale, da (slišečim) učencem koristi kombinacija vizualnega in govornega gradiva [41]. Tisti, ki si med predavanjem ustvarjajo zapiske, v povprečju na minuto napišejo okoli 30 besed. Človek jih v minuti izgovori kar 180. Neizogibno je, da slušatelji del informacij izgubijo [58]. Če se postavimo v položaj gluhe osebe, ki mora biti za sprejemanje informacij vizualno osredotočena na kretnje tolmača, je ustvarjanje dobrih zapiskov v času predavanja še toliko težje.

30 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 21 E-izobraževanje gluhim omogoča, da zgoraj omenjene ovire premagajo. Do informacij lahko dostopajo kontinuirano, če je snov podana v znakovnem jeziku s pomočjo videa, lahko z njim upravljajo, ga ustavijo ali ponovijo predvajanje. E-učenje gluhim in naglušnim prinaša številne prednosti. Učenec se lahko uči takrat, ko ima čas, neodvisno od prostora. Tempo učenja si določa sam. Izbira lahko, kako in preko katerih medijev se bo učil ter preverjal svoje znanje. Z e-učenjem se doseže tudi večja kakovost podajanja učne vsebine [27]. Za potrebe dobre dostopnosti e-gradiv gluhim in naglušnim je priporočljivo, da pri načrtovanju upoštevamo naslednja navodila [13]: 1. Vse zvočne informacije predstavimo vizualno. 2. Za predstavitev gradiva v znakovnem jeziku uporabljamo kakovosten video. 3. Uporabljamo podnapise. 4. Ponudimo vsaj dve različni zahtevnostni stopnji besedila v e-gradivu. 5. Zagotovimo slovar za neznane besede. 6. Ponudimo povezave na druge strani za pridobivanje nadaljnjih informacij o učnem gradivu. 7. Zagotovimo hitro in razumljivo navigacijo v učnem gradivu. 8. Pazimo, da je e-gradivo strukturirano, zasnovano v logičnem zaporedju in razumljivo. 9. Oblikujemo razumljiv in pregleden uporabniški vmesnik. 10. Zagotovimo, da je napisano besedilo lahko berljivo. Fortinea in Efthimiou [43] navajata, da se za učinkovito interakcijo gluhega uporabnika z računalniškim sistemom zahteva ustrezen pristop na osnovi naslednjih vidikov: izmenjava informacij v naravnem (znakovnem) jeziku, s čimer zadostimo potrebi po naravni komunikaciji; razumljivost informacij, ki jo podpira multimedijski slovar; čim bolj enostavna in naravna orodja za vnos podatkov v sistem:

31 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 22 vizualna potrditev pri uporabnikovi izmenjavi informacij s sistemom; vizualno zagotovilo, da je informacije vnesel. 3.2 Zgradba e-učnih gradiv E-učno gradivo se vsebinsko ne razlikuje bistveno od klasičnega gradiva. Zasnovano mora biti po enakih načelih: jasno zastavljeni cilji in vsebina, razdeljena v zaokrožena poglavja. Slednja morajo biti zasnovana tako, da učencu omogočajo kakovostno samostojno učenje [27]. Komponente e-gradiva so naslednje [34]: vsebina: različna težavnost gradiv od enostavnega besedila do kompleksnih multimedijskih vsebin; komunikacija:»face-to-face«oziroma tradicionalna komunikacija, klepet, forum; zgradba: učenci uporabljajo različna gradiva, si delajo zapiske, pišejo eseje ali sodelujejo s kolegi na projektu. Kot smo omenili v prejšnjem odstavku, lahko poleg besedilnega dela v e-gradivo vključimo tudi zvočne zapise, videoposnetke, slike, računalniške animacije in simulacije. Interaktivnost dosežemo tako, da uporabniku zagotovimo možnost podajanja povratnih informacij. Na ta način zagotovimo izboljšanje e-gradiv in posledično tudi učinkovitosti izobraževanja. Zaželeno je, da je slog pisanja uporabniku prijazen, izražamo se jasno in jedrnato, namesto abstraktnih besed uporabljamo konkretne. Pišemo v kratkih stavkih, ki imajo enostavno strukturo. 3.3 Priprava e-učnih gradiv Priprava e-učnih gradiv zahteva posebno pozornost različnih dejavnikov. Osredotočili se bomo na gluhe in naglušne uporabnike, za katere je značilno, da zaznavajo predvsem z

32 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 23 vidom. Kombiniramo različne učne stile. Kot rečeno, pri podajanju informacij pazimo, da jih podajamo tudi v znakovnem jeziku. Težavnost gradiva prilagajamo stopnji jezikovnega znanja uporabnikov. Če uporabljamo videoposnetke oz. kak drug vizualni medij s tolmačem znakovnega jezika, zagotovimo dovolj dobro kakovost le-teh. Za razumevanje v znakovnem jeziku je namreč ključna jasnost in razumljivost tolmačene vsebine. Pri tolmačenju v znakovni jezik smo pozorni, da tolmač razume vsebino, ki jo prevaja. E- gradivo naj bi vsebovalo tudi povzetke, slovarje, pogosto zastavljena vprašanja, jasnejše razlage, alternativne primere, študije primerov, ilustracije, naloge z rešitvami, aktivnosti in naloge za diskusijo s tutorjem, mentorjem ter učenci. Priporočljivo je, da uporabniki obnavljajo vsebino in rešujejo naloge v znakovnem jeziku. Na koncu e-gradiva dodamo slovar izrazov, ki bi za uporabnike lahko bili nerazumljivi [27].

33 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 24 4 INOVATIVNI PRISTOPI PRI IZOBRAŽEVANJU Z E-GRADIVI Trend v izobraževanju z e-gradivi za gluhe in naglušne je iskanje čim bolj enostavnih, naprednih in hkrati cenovno dostopnih načinov za podajanje informacij v znakovnem jeziku na spletu. Gluhim je namreč znakovni jezik materni jezik, nacionalni pa drugi jezik. Klasični način snemanja tolmača, obdelave videa in njegova implementacija v obstoječe spletne strani je lahko dolgotrajno in tudi finančno zahtevno opravilo, ki zahteva precej znanja, zato se iščejo ugodnejše rešitve. Prav tako predstavlja izziv zagotavljanje komunikacije v znakovnem jeziku med gluhimi in naglušnimi uporabniki interneta. 4.1 Sorodna dela Na področju e-izobraževanja za gluhe in naglušne trenutno obstaja več inovativnih sistemov, ki omogočajo podajanje informacij v znakovnem jeziku na spletu. Predstavljamo jih v naslednjih odstavkih. esign je projekt, ki je nastal s podporo Evropske unije. Končni izdelek projekta so programska orodja, ki omogočajo objavo informacij v znakovnem jeziku na spletnih straneh s pomočjo t. i. avatarja. Gre za virtualnega človeka, ki informacije tolmači v znakovni jezik. esign je namenjen gluhim in naglušnim, ki si morajo za uporabo tehnologije namestiti ustrezen program. Po namestitvi lahko uporabljajo virtualno tolmačenje za katerokoli obliko spletne strani. Uporablja se lahko pri poslovanju, v bankah, muzejih, galerijah, recepcijah idr. Z virtualnim tolmačenjem lahko uporabnik hitreje brska med informacijami, upravlja hitrost tolmačenja in spremeni kot pogleda na tolmača [94].

34 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 25 Synote [36] je spletna aplikacija, ki deluje s spletnimi multimediji in shranjuje dodatne opombe (angl. annotations) ločeno v formatu XML. Sinhronizira napise (besedilo, ki opisuje vsebino okna, angl. captions), značke (angl. tags), hiperpovezave, opombe in zaznamke. Uporabniku omogoča hitro in enostavno dodajanje ali iskanje opomb, kar pride še posebej do izraza pri iskanju določenega diapozitiva znotraj videoposnetka in predvajanja od te točke naprej. Synote tudi omogoča generiranje transkriptov z orodjem za razpoznavanje govora Attila [91]. SignOn [31] [80] je projekt, ki gluhim uporabnikom omogoča uporabo pisne angleščine za komunikacijo preko interneta s pomočjo interaktivnega dvojezičnega (pisni in znakovni jezik) e-gradiva. Uporabniki se lahko spoznavajo z različnimi temami, kot so spletno nakupovanje, brskanje po spletu in takojšnje sporočanje (angl. instant messaging). Uporabnikom je na voljo prevod celotnega besedila v znakovni jezik v obliki videoposnetka, v besedilu lahko izbere prevod posamezne povedi ali besede, ki bi lahko bila slabše razumljiva, v znakovni jezik. Sistem ponuja tudi razlago slovnice in ločen slovar v znakovnem jeziku. Slovar za gluhe in naglušne ponuja tudi Signing Savvy [79]. Gre za slovar z videoposnetki visoke ločljivosti v ameriškem znakovnem jeziku, ki se uporablja v vsakdanji komunikaciji gluhih. Vsebuje več kot 7000 besed. Sistem je plačljiv, brezplačna uporaba omogoča med drugim iskanje največ 5 znakov v slovarju dnevno in ogled videoposnetkov v oknu manjše velikosti, onemogočene pa so funkcije, kot so ogled celozaslonskih videoposnetkov, reševanje vaj ter tolmačenje fraz v znakovni jezik. SignSpeak [81] je sistem, katerega namen je razviti novo vizualno tehnologijo za prevajanje znakovnega jezika v besedilo, da bi zagotovili nove e-storitve za gluho skupnost in izboljšali komunikacijo s slišečimi. Sistem bo sledil kretnjam rok, obraznim izrazom in gibanju telesa ter upošteval kontekst, v katerem je znak realiziran. V ta namen se bi lahko sistem SignSpeak združil z drugimi tehnologijami, kot so tvorjenje govora iz besedil, tvorjenje besedil iz govora in tvorjenje avatarjev za tolmačenje znakovnega jezika iz besedila.

35 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 26 Sistem, ki omogoča komunikacijo med gluhimi in naglušnimi uporabniki po principu slovarja, je ASL-STEM Forum (angl. American Sign Language Science, Technology, Engineering, Mathematics). Gre za sistem, ki omogoča, da ameriški znakovni jezik pridobiva na pomenu na področjih znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike. Z omenjenih področij se v forumu objavijo strokovni izrazi, ki so pisno razloženi po principu slovarja, to je tȇrmin in definicija [3]. Pogosto se v (ameriškem) znakovnem jeziku za isti izraz razvije več alternativnih razlag, ker se znakovni jezik prilagaja glede na lokacijo ali čas (obdobje konference). Te alternativne razlage se zaradi pomanjkanja standardizacije sčasoma izgubijo [23]. Sistem omogoča, da uporabniki različne razlage v znakovnem jeziku med seboj delijo. Uporabnik posname in na videoforumu objavi svoj videoposnetek z razlago besede v znakovnem jeziku. Registrirani uporabniki lahko glasujejo za najboljši videoposnetek z razlago, tako da ga ocenijo na lestvici od ena do pet. Sistem uporabnikom omogoča, da se preko spletne strani neposredno posnamejo s spletno kamero [4]. Vibelle [93] je prva platforma za učenje na daljavo, ki uporablja znakovni jezik kot medij poučevanja. Na voljo so karierne informacije v nemškem znakovnem jeziku in nemškem pisnem jeziku. Na spletni strani deluje tudi spletna televizija, kjer so prispevki tolmačeni v znakovni jezik, dodani pa so tudi podnapisi. Na voljo je tudi videoforum, ki omogoča objavljanje odgovorov na forumu s pomočjo videoposnetka. Signall II je projekt Leonardo Da Vinci, ki združuje partnerje z Irske, iz Velike Britanije ter s Češke, Finske in Poljske. V projektu so sodelovali evropski strokovnjaki, ki so si prizadevali pripraviti zbirko učnih gradiv na internetu. Končni izdelki projekta so bili med drugim tudi e-učno gradivo v britanskem, češkem, finskem, poljskem in irskem znakovnem jeziku ter na spletnih straneh dostopna, vnaprej posneta predavanja z diaprojekcijami. V okviru projekta je nastal tudi tečaj, ki se nudi kot del dodiplomskega programa Študije gluhih (angl. Deaf studies) z uporabo spletnega okolja Moodle. Razvili so tudi vtičnik Moodle VLE. Podajanje učne snovi je besedilno s prevodom v znakovni jezik v videu. Učiteljem omogoča tudi shranjevanje podatkov o aktivnostih uporabnikov, s čimer lahko učitelj na primer dobi informacijo, kateri del je učencem najtežje razumljiv, saj so si ga ogledali večkrat [32].

36 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 27 Predstavljeni sistemi uporabljajo različne načine za zagotavljanje podajanja informacij v znakovnem jeziku na internetu. To so: 1. uporaba avatarjev ali videoposnetkov s tolmačem znakovnega jezika, 2. tvorjenje podnapisov ali transkriptov na osnovi orodij za razpoznavanje govora ter 3. nadgradnja obstoječih ali izdelava novih dostopnih spletnih strani. Videoposnetki so v primerjavi z umetnimi kretnjami avatarjev trenutno še vedno v prednosti [21]. Gluhim in naglušnim uporabnikom omogočajo branje z ustnic, kar pri tehnologiji avatarjev še ni mogoče. Čeprav na področju razpoznavanja govora v angleškem jeziku obstaja več uspešnih komercialnih izdelkov (Dragon [68], Via Voice [92] in Via Scribe [91]), pa razpoznavanje govora v slovenskem jeziku še ni dovolj zanesljivo. Tretja možnost za zagotavljanje informacij v znakovnem jeziku na internetu je izdelava nove spletne strani ali spreminjanje obstoječe. Na spletnih straneh z videoposnetki s tolmačem znakovnega jezika za predvajanje videa zaradi razširjenosti predvajalnika Adobe Flash Player po svetu [46] večinoma uporabljajo vtičnike (angl. plug-ins) Adobe Flash Player, ki so vgrajeni na vnaprej določeno lokacijo spletne strani. Zaradi tega se morajo razvijalci spletnih strani že v fazi oblikovanja zavedati, v kakšni velikosti in na katero mesto pozicionirati video. Na spletnih straneh, kjer videoposnetkov z informacijami v znakovnem jeziku še ni, pa bi jih želeli vključiti, lahko vidimo, da se besedilo in slikovno gradivo pogosto razprostirata čez celo stran. Za video z informacijami v znakovnem jeziku tako ostaja premalo prostora. Ob tem ne smemo pozabiti na dostopnost spletnih strani in pravico do informiranosti tudi za ostale uporabnike, kar se ureja v [54] in [64]. Poseganje v obstoječe spletne strani, kjer bi se morala povsem spremeniti zasnova strani, ali na podlagi katerih bi bila izdelana ločena spletna stran, ki bi bila prilagojena tudi gluhim in naglušnim oz. ostalim invalidom, bi pomenilo velik dodatni strošek. Ena od možnih rešitev za zagotavljanje dostopnosti na obstoječih spletnih straneh je s pomočjo transparentnega oz. prosojnega videa za znakovni jezik, ki je del sistema Spletno učno mesto za gluhe in naglušne in ga predstavljamo v poglavju 4.2. Razvili so ga na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Prav tako sta del sistema videoforum in v slovenski jezik prevedena videokonferenca, ki omogočata gluhim komunikacijo in sodelovanje v njihovem maternem jeziku. V nadaljevanju predstavljamo značilnosti pravkar omenjenih inovacij.

37 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Transparentni video za znakovni jezik Transparentni video znakovnega jezika (angl. Sign Language Interpreter Module SLI Modul) je inovativen interaktivni sistem, ki s posebno metodo združuje različne večmodalne elemente, kot so videoposnetek, zvok in podnapisi [83]. Prikazuje jih slika 4.1. Slika 4.1: Modalitete SLI Modula [29] Inovativnost SLI Modula je v tem, da se uporabniku ob kliku na interaktivno ikono preko obstoječe spletne strani prikaže video s prosojnim ozadjem. Po koncu predvajanja ali na uporabnikovo zahtevo po prekinitvi video izgine. Cilj je omogočiti ohranitev strukture spletne strani in enostavnejše vstavljanje videoposnetka na spletno stran. Inovativnost

38 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 29 transparentnega videoposnetka je tudi v podnapisih, ki so spremenljiv del videoposnetka. To pomeni, da jih lahko enostavno popravimo ali zamenjamo s podnapisi v drugem jeziku. Kakovost transparentnega videa za gluhe in naglušne je zasnovana na domnevi, da je potrebna dobra kakovost videa, da se ciljni uporabniki lahko osredotočijo na tolmačeve kretnje in branje z ustnic. Hellström [19] v svoji raziskavi predlaga, da je video za gluhe in naglušne v formatu CIF (352*288). Zajel naj bi zgornji del telesa tolmača. Pomembna je tudi hitrost sličic, priporoča se vsaj 15 slik na sekundo. Poudarek je tudi na dostavnem času videa. Sprejemljiv čas zamujanja slike je manj kot 1,2 sekundi. Video se posname z uporabo tako imenovane tehnike»chroma-key«. Tolmač stoji pred platnom zelene barve v velikosti 3 x 3 metre. Sceno osvetljuje pet reflektorjev. Dva sta postavljena pred platnom in enakomerno osvetljujeta platno. Druga dva osvetljujeta tolmača in sta postavljena pred njim. Levi reflektor osvetljuje tolmača, ki stoji v razdalji dva metra pred platnom, z mehko svetlobo pod kotom 45, desni pa sveti v telo pod kotom 90. Frontalni reflektor in kamera sta od tolmača oddaljena pet metrov. Zadnji reflektor je nad platnom in z zadnje strani osvetljuje tolmača in robove telesa. To ustvarja ločnico med ozadjem in tolmačem ter je v pomoč pri kasnejši obdelavi videa [40]. Zaželeno je, da tolmač ne nosi oblačil, ki so enake barve kot ozadje. Le tako lahko pride do kontrasta med tolmačem in ozadjem, kar omogoča odstranitev slednjega. Rezultat je video s transparentnim oz. prosojnim ozadjem. Video mora pri shranjevanju na računalnik ostati v originalni velikosti. V našem primeru smo uporabili Audio Video Interleave (AVI) format z resolucijo 750 x 567 in 25 sličicami na sekundo. Videu nato s primerno programsko opremo za modeliranje odstranimo zeleno ozadje. Prav tako zabrišemo ostre robove med objektom in odstranjenim ozadjem. Zvok posnamemo posebej in v tej fazi ga dodamo k posnetku. Nato video pretvorimo v format Flash video (FLV), ki omogoča dobro kakovost in s tem jasno sliko obrazne mimike ter kretenj rok [40]. Za ogled videa je potreben predvajalnik. Avtorji so razvili t. i. SLI predvajalnik (angl. SLI Player). SLI predvajalnik je prilagojen predvajalnik Flash, ki združuje modalne oblike

39 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 30 informacij, kot so video, zvok in podnapisi. Za ogled videoposnetka s SLI predvajalnikom potrebujemo računalnik, širokopasovni dostop do interneta in v brskalniku nameščen vtičnik Adobe Flash (različica 10.0 in novejše). 4.3 Videokonferenca v sistemu Moodle Videokonferenca deluje znotraj sistema Moodle. Gre za odprtokodni sistem, ki se uporablja v več kot 200 državah po svetu. Registriranih je skoraj strani in uporablja jih slabih 40 milijonov uporabnikov [66]. Prednosti uporabe sodelovalnega učenja v spletnem okolju Moodle za gluhe so [45]: ustreznost za veliko vizualno občutljivost gluhih, izobraževanje širokega spektra in možnost personalizacije, nadomešča tradicionalne načine učenja s filozofijo osredotočanja izobraževanja na učenca, bolj znanstveno nadzoruje sredstva in metode učiteljev. Za integracijo sodelovalnega sistema v okolju Moodle smo uporabili program OpenMeetings, ki je prosto dostopna programska oprema za izvajanje video- konference. OpenMeetings omogoča [70]: uporabo svojega mikrofona, slušalke in spletne kamere; nastavitev vlog: moderator, udeleženec; izvedbo videokonference, spletnega seminarja in sobe z omejenim dostopom; preblikovanje prikaza na beli tabli in shranjevanje v izbranem zapisu (*.png, *.jpg, *.pdf, *.svg, *.tif); uporabo skupne klepetalnice; deljenje prikaza svojega zaslona z drugimi uporabniki; izvedbo kratkih volitev; snemanje srečanja.

40 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 31 Slika 4.2 prikazuje videokonferenco, ki je bila na FERI v okviru projekta DEAFVOC 2 v celoti prevedena v slovenski jezik. Na levi strani je seznam prisotnih uporabnikov v videokonferenčni sobi in videokonferenčno okence vsakega izmed njih. Zelen krogec na videokonferenčnem oknu, ki mu lahko poljubno spreminjamo velikost, označuje, da uporabnik govori. Na desni strani je interaktivna tabla, namenjena risanju in pisanju. V spodnjem delu okna je klepetalnica, ki omogoča izmenjavanje besedilnih sporočil med uporabniki. Slika 4.2: Slika zaslona videokonference na spletnem učnem mestu za gluhe in naglušne [85]

41 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Videoforum Tudi videoforum je bil izdelan v okviru projekta DEAFVOC 2. Deluje znotraj okolja Moodle in omogoča objavljanje odgovorov na forumu v obliki videoposnetka skupaj z besedilnim sporočilom, kot je razvidno s slike 4.3, ali le besedilno, brez videoposnetka. Uporabnik lahko svoj odgovor ureja ali ga izbriše in odgovarja na objavljene odgovore drugih. Slika 4.3: Slika zaslona videoforuma na spletnem učnem mestu za gluhe in naglušne [85] Slika 4.4 prikazuje okno za objavo odgovora na videoforumu. V zgornjem delu okna vidimo predhodno objavo, levo je okno s sliko, ki jo naša videokamera zajema. S pritiskom na ustrezen gumb pričnemo s snemanjem in na enak način tudi zaključimo. V okence v desnem delu vpišemo besedilno sporočilo, ga po želji oblikujemo in se naročimo na e- poštne kopije objav na forumu ter s pritiskom na gumb Objavi v forumu objavimo svoj prispevek.

42 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 33 Slika 4.4: Slika zaslona okna za odgovor na videoforumu na spletnem učnem mestu za gluhe in naglušne [85] Kot smo omenili v poglavju 4.1, je podoben sistem, ki deluje po principu videoforuma, forum ASL-STEM. Pri slednjem se videoposnetki shranjujejo na strežnik Youtube, za kar se pri našem videoforumu uporablja lastni strežnik Flash. Videoforum uporablja tudi Vibelle, kjer gre za podoben način objavljanja v znakovnem jeziku in besedilu na videoforumu, ne uporablja pa se odprtokodne platforme, kot je Moodle. Slednje je namreč prednost našega videoforuma. V okolje Moodle smo integrirali odprtokodni snemalnik Red5, razvili pa smo svoj predvajalnik Flash SLI Forum. 4.5 Enostavne in interaktivne naloge s shranjenimi podatki ter kviz Znotraj spletnega okolja Moodle se lahko za utrjevanje in preverjanje znanja uporabnikov uporabljajo trije tipi nalog. Prvi tip so enostavne besedilne naloge. Uporabnik v sistem ne vpisuje ničesar, prav tako ne oddaja nalog z nalaganjem datotek v sistem. Drugi tip so interaktivne naloge, kar prikazuje slika 4.5. Uporabniki znotraj okolja Moodle izpolnjujejo naloge in jih shranjujejo v sistem. Pri oblikovanju naloge jim je v pomoč vrstica za oblikovanje besedila, s pomočjo katere lahko izbirajo različno barvo, tip in velikost pisave

43 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 34 ter urejajo postavitev besedila. Ko nalogo sestavijo, jo s klikom na gumb Shrani spremembe oddajo ali po želji zavržejo s pomočjo gumba Prekliči. Ko je naloga oddana, jo lahko poljubno urejajo, če učitelj ne določi drugače. Tretji tip nalog so naloge z nalaganjem datoteke. Primer prikazuje slika 4.6. Uporabnik s klikom na gumb Prebrskaj poišče datoteko na svojem računalniku in jo s pomočjo gumba Naloži to datoteko naloži na strežnik. Slika 4.5: Primer interaktivne naloge v okolju Moodle [85]

44 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 35 Slika 4.6: Primer naloge z nalaganjem datoteke v okolju Moodle [85] Uporabniki lahko preverjajo svoje znanje tudi z reševanjem kviza. Vprašanja se lahko tvorijo naključno iz obstoječe baze vprašanj, ki jih pripravi učitelj. Spletno okolje Moodle omogoča tvorjenje naslednjih tipov vprašanj [63]: več izbir, kjer gre za dve obliki en ali več pravilnih odgovorov; pravilno/narobe, kjer gre za enostavno vprašanje z dvema možnima odgovoroma; kratek odgovor, kjer učenec odgovori na vprašanje z vnosom ene ali več besed; številčno vprašanje, kjer gre za kratke odgovore v numerični obliki; ujemanje, kjer gre za standardna dva stolpca z ujemajočima se vsebinama; opis, ki omogoča vnos besedila v kviz; esej, kjer uporabnik na postavljeno vprašanje vnese odgovor, ki ga mora učitelj ročno oceniti, naključno ujemanje kratkih odgovorov, kjer iz nabora vprašanj tipa kratek odgovor izberemo določeno število vprašanj, kjer so odgovori na posamezno vprašanje ponujeni v obliki padajočega menija;

45 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 36 izračunano vprašanje, kjer mora uporabnik izračunati vrednost enačbe in vnesti rezultat. Primer kviza z ujemanjem prikazuje slika 4.7. Uporabniku se prikaže več možnosti odgovorov v obliki padajočega menija. Kviz uporabniku omogoča neomejeno ali vnaprej določeno število ponavljanj (odvisno od nastavitev administratorja). Uporabnik s klikom na gumb Oddaj dobi povratno informacijo o tem, ali je kviz pravilno rešil. Slika 4.7: Primer kviza v sistemu Moodle [85]

46 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 37 5 PRIMER IZDELAVE E-GRADIVA Teorijo o e-izobraževanju in v prejšnjem poglavju predstavljene novosti smo uporabili na konkretnem primeru. V poglavju predstavljamo evropski projekt DEAFVOC 2 in spletno učno mesto za gluhe in naglušne»kako do zaposlitve?«, ki je nastalo v okviru projekta. 5.1 Predstavitev projekta DEAFVOC 2 E-gradivo smo izdelali v okviru projekta DEAFVOC 2, ki predstavlja nadaljevanje projekta DEAFVOC. Slednji se je izvajal med letoma 2003 in Končni izdelek projekta je bil učni načrt za učenje jezika za izobraževanje odraslih gluhih in naglušnih oseb, imenovan»znakovni jezik kot materni jezik«in»pisani jezik kot drugi jezik«. V projektu so sodelovali partnerji s Finske Finska zveza gluhih, Češke, iz Avstrije in Grčije. Leta 2006 je Evropska komisija nagradila projekt z evropskim jezikovnim priznanjem in s priznanjem za eno izmed dvajsetih najboljših praks na področju evropskih projektov [49]. Projekt DEAFVOC 2 je trajal od začetka oktobra 2008 do konca decembra Glavni cilj projekta je nadaljevanje prilagoditve učnih načrtov, izdelanih v prvem projektu, na druge evropske države Irsko in Slovenijo. Na slovenski strani je kot partner sodelovala Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko z Univerze v Mariboru. Vloga slovenskih partnerjev je bila prenesti in prilagoditi finski učni načrt za učenje slovenskega znakovnega jezika kot maternega jezika na slovensko raven, pri čemer je sodeloval Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. Univerza v Mariboru je tudi oblikovala, razvila in implementirala spletno učno mesto za gluhe in naglušne, ki ga predstavljamo v poglavju 5.2. Nato smo izvedli ocenjevanje sistema, za konec pa je predvidena primerjava e-gradiva z irskimi in finskimi partnerji. Na Irskem je kot projektni partner sodelovalo podjetje

47 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 38 Interesource Group v povezavi s Centrom za izobraževanje gluhih na univerzi Trinity College. 5.2 Spletno učno mesto za gluhe in naglušne»kako do zaposlitve?«drigas [7] navaja dva glavna razloga za brezposelnost gluhih in naglušnih v Grčiji, ki je tri- do štirikrat višja kot pri ostali populaciji. Prvi razlog je neustrezna ocena predstavitvenih zmožnosti gluhih in drugi je problem v komunikaciji pri gluhih in naglušnih. Iz omenjenih razlogov je jasno, da je brezposelnost gluhih in naglušnih problem sodobne družbe. Da bi gluhi in naglušni pri iskanju zaposlitve postali uspešnejši ter da bi slovenski znakovni jezik na spletu dobil svoje mesto, je konzorcij projekta DEAFVOC 2 v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), Zavodom za gluhe in naglušne Ljubljana ter Društvom gluhih in naglušnih Podravja Maribor pripravil e- gradivo»kako do zaposlitve?«. Osnova za upravljanje gradiv je Moodle, brezplačni odprtokodni sistem, ki je prijazen tako za razvijalca kot tudi uporabnika. Slika 5.1 prikazuje prvo stran sistema. Spletno učno mesto za gluhe in naglušne sestoji iz dveh delov: vsebinskega in sodelovalnega. Vsebinski del vsebuje šest poglavij, v katerih se uporabniki seznanijo s tem, kako oceniti samega sebe, kako iskati zaposlitev, kakšna je razlika med prijavo na delovno mesto in prošnjo za zaposlitev, kako napisati življenjepis ter kako uporabljati spletne strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Pri samooceni se uporabniki naučijo prepoznati svoje osebnostne lastnosti, sposobnosti, vrednote in motive ter interese. Poglavje o iskanju zaposlitve predstavi, kako iščemo zaposlitev, kakšna je razlika med prijavo in prošnjo na delovno mesto ter gluhim in naglušnim uporabnikom ponudi nasvete, kako uspešno iskati zaposlitev. V poglavju»prijava na delovno mesto«se uporabniki naučijo iskati oglase za prosta delovna mesta in se nanje prijavljati v obliki prijave na delovno mesto. Informacije o tem, kako iskati zaposlitev, kadar oglas za prosto delovno mesto ni objavljen, pa je mogoče najti v poglavju

48 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 39»Prošnja za zaposlitev«. Uporabniki se naučijo tudi napisati svoj življenjepis, opredeliti svoja znanja, sposobnosti, delovne izkušnje in druga izobraževanja. Slika 5.1: Slika zaslona vstopne strani spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne [85] Gradiva so spisana jasno, razumljivo in jedrnato. Tematska osnova je bila storitev ZRSZ esvetovanje. Besedilo je razdeljeno na učne enote, ki so le redko daljše od ene zaslonske strani. Povedi so kratke, besede, ki bi lahko bile za gluhe in naglušne težje razumljive, pa so razložene v slovarju. Ta vsebuje razlago pomena besed in njihov prevod v slovenski znakovni jezik v transparentnem videu. Do razlage besed v transparentnem videu lahko uporabnik dostopa s klikom na interaktivno ikono v besedilu (slika 5.2). Sicer je v znakovni jezik prevedeno vsako poglavje. Videoprikazovalnik tolmača je postavljen na levo stran zaslonskega okna, na desno stran je vstavljeno besedilo, ki se v videu prevaja. Sodelovalni del predstavljajo videokonferenca, videoforum in klepetalnica, s čimer smo zagotovili ustrezno komunikacijo med uporabniki e-gradiva. Več o tem smo predstavili v poglavju 4.

49 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 40 Slika 5.2: Slika zaslona učne enote spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne [85] Gradivo je bilo prvič uporabljeno v septembru V prilogi 10.1 je vabilo na tečaj»kako do zaposlitve?«, ki je potekal od 13. do 17. septembra na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Več informacij o poteku tečaja sledi v naslednjem poglavju.

50 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 41 6 OCENJEVANJE E-GRADIVA Izdelano spletno učno mesto za gluhe in naglušne smo ocenjevali z metodo System Usability Scale (SUS), e-gradivo znotraj omenjenega sistema pa s prilagojenim indeksom pedagoške učinkovitosti (prilagojen PEI). Prvi del ocenjevanja (z metodo SUS) smo izvedli na tečaju»kako do zaposlitve?«, ki smo ga omenili v prejšnjem poglavju, drugi del (z metodo SUS in s prilagojenim PEI) pa na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. Odločili smo se za dvakratno ocenjevanje uporabniške izkušnje, saj smo želeli ugotoviti, ali bodo uporabniki, ki internet uporabljajo redko ali občasno, sistem ocenili slabše od uporabnikov, ki internet uporabljajo pogosto. Za metodo SUS smo se odločili, ker je vprašalnik kratek sestavljen je iz desetih vprašanj, temu primerna je tudi hitra izvedba ocenjevanja, če primerjamo z metodo Software Usability Measurement Inventory (SUMI), kjer je vprašalnik sestavljen iz 50 vprašanj. Prav tako je bilo v projektu Mobile Computing in Medicine and Health Care (MOCOMED) ugotovljeno, da je primeren in razumljiv tudi za starejše ljudi [5]. Tečaja na FERI se je udeležilo 23 gluhih in naglušnih oseb, od tega jih je 16 sodelovalo pri ocenjevanju spletnega učnega mesta in e-gradiva z metodo SUS. Pred začetkom so udeleženci podpisali soglasje o anonimnosti in zajemanju statističnih podatkov za potrebe znanstvenih raziskav. Vsak udeleženec je dobil svojo šifro, s čimer smo zagotovili anonimnost. Omenjeno šifro so uporabljali kot vstopno geslo za spletno učno mesto in za oznako na vprašalnikih, ki smo jih ob koncu tečaja uporabili za namene zbiranja statističnih podatkov po metodi SUS. Med tečajem je administrator portala nadzoroval, ali so udeleženci prijavljeni in ali aktivno uporabljajo portal. V primeru, da uporabnik ni bil prijavljen, smo ga opozorili. Pri testiranju spletnega učnega mesta so gluhi v primerjavi s slišečimi potrebovali več podpore v smislu individualnega dela zaradi potrebe po prevajanju v slovenski znakovni jezik in s tem dodatne razlage. Pri izpolnjevanju vprašalnikov smo uporabnike fizično ločili z dovolj prostora med njimi, da ni prišlo do

51 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 42 prepisovanja ali medsebojnega vpliva na izpolnjevanje. Ves čas je bila prisotna tolmačica slovenskega znakovnega jezika, s čimer smo zagotovili, da je vsak uporabnik razumel vprašanja. V enakih pogojih smo izvedli drugi del ocenjevanja na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, kjer smo prav tako ocenjevali prijaznost spletnega učnega mesta uporabniku z metodo SUS, hkrati pa s prilagojenim indeksom učinkovitosti tudi bogatost učnega sistema s pedagoškega stališča. 6.1 Metoda SUS Predstavitev metode Metoda SUS se uporablja za ocenjevanje širokega spektra uporabniških vmesnikov. Ocenjevanje je enostavno in hitro, tako za testirane uporabnike kot tudi za ocenjevalce strokovnjake. Pri tej metodi vsak testirani uporabnik najprej pregleda e-gradivo, ki ga ocenjuje. Nato posamično izpolnjuje vprašalnik, v katerem ovrednoti 10 trditev s pomočjo Likertove lestvice 1 od 1 do 5, pri čemer ena pomeni, da se s trditvijo nikakor ne strinja, 5 pa da se s trditvijo popolnoma strinja. Z vprašalnikom se preverja zahtevnost uporabe sistema za uporabnika, njegovo gotovost med uporabo in zadovoljstvo s sistemom. Vprašalnik je v prilogi Postopek računanja po metodi SUS [24]: 1. Prispevki posameznih postavk se seštejejo. 2. Prispevek posamezne postavke je v razponu med 0 in Za postavke 1, 3, 5, 7 in 9 se vrednost računa tako, da od vrednosti odgovora na lestvici odštejemo 1. 1 Likertova lestvica je instrument za merjenje mnenja in stališč. Najpogosteje se uporabljata 5- in 7- stopenjska lestvica. Oblika tipične 5-stopenjske lestvice določa, da 1 pomeni, da se uporabnik s trditvijo sploh ne strinja, 5 pa da se popolnoma strinja.

52 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Za postavke 2, 4, 6, 8 in 10 se vrednost računa tako, da od 5 odštejemo vrednost (položaj) odgovora na lestvici. 5. Vsoto vseh postavk pomnožimo z 2,5. Tako dobimo skupno vrednost sistemske uporabnosti. Rezultat je med 0 in 100, kar pomeni, da bližje kot je ocena številu 100, bolj kakovostno je e-gradivo. Slika 6.1 prikazuje lestvico med 0 in 100 ter primerjavo s šolskimi ocenami, pri čemer F pomeni najslabšo, A pa najboljšo oceno. Slika 6.1: Razlaga ocen po metodologiji SUS [1] Postopek testiranja in rezultati Z metodo SUS smo izvedli dve ocenjevanji. 16 udeležencev, ki so sodelovali v prvem ocenjevanju na tečaju, je bilo povprečno starih 40,7 let. Najnižja starost je znašala 24 let, najvišja pa je bilo moških in 9 žensk. Večina (68,8 %) bila popolnoma gluhih, ostali so bili naglušni. 12 jih je uporabljalo slovenski znakovni jezik. Slika 6.2 prikazuje pogostost uporabe interneta. 69 % uporabnikov interneta ne uporablja nikoli ali ga uporablja redko, ostali ga uporabljajo občasno. Takih, ki bi ga uporabljali pogosto, ni bilo.

53 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 44 0% 31% 69% nikoli ali redko občasno pogosto Slika 6.2: Pogostost uporabe interneta med uporabniki (prvo ocenjevanje) Končni rezultat po metodi SUS znaša 57,19. Po lestvici s slike 6.1 v prejšnjem razdelku si lahko razlagamo, da je sistem na meji sprejemljivega. S slike 6.3 je razviden rezultat testiranja po metodi SUS za vsakega posameznika. Najvišja vrednost znaša 72,5, najnižja pa 32,5. Z vrednostjo 50 ali manj so sistem ocenili štirje uporabniki, povprečno stari 45,5 let. Dva sta gluha in občasna uporabnika interneta, dva pa naglušna in internet uporabljata redko. Rezultati metode SUS Uporabniki Slika 6.3: Rezultati testiranja po metodi SUS pri posameznikih (prvo ocenjevanje)

54 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 45 V drugem ocenjevanju, ki smo ga izvedli na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, je sodelovalo 18 uporabnikov v starosti od 16 do 24 let. Povprečna starostt je znašala 18,9 let. Večina (61,1 %) je bilo moških. 11 uporabnikov je bilo gluhih, 4 so bili naglušni in 3 slišeči. Večina (77,8 %) je uporabljala znakovni jezik. S slike 6.4 je razvidna pogostost uporabe interneta med uporabniki. Večina (61,1 %) internet uporabljaa pogosto, 37 % ga uporablja občasno, nihče izmed vprašanih pa ni odgovoril z nikoli ali redko. 0% 61% 39% nikoli ali redko občasno pogosto Slika 6.4: Pogostost uporabe interneta (drugo ocenjevanje) Končni rezultat drugega ocenjevanja znaša 70,4. To nam po lestvici s slike 6.1 pove, da je sistem dober in sprejemljiv. Če pogledamo rezultate metode SUS po posameznikih (slika 6.5), vidimo, da je bila najvišja ocenjena vrednost sistema 95. Kar trije uporabniki pa so sistem ocenili z vrednostjoo višjo ali enako 90. Najnižja ocena sistema je znašala 47,5. En vprašalnik je bil neveljaven. Razlika med rezultatoma testiranja po metodi SUS med prvim in drugim ocenjevanjem spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne je vrednost 13,21. Če primerjamo starostno strukturo uporabnikov, ki so sodelovali v prvem in drugem ocenjevanju, ugotovimo, da je prvo ocenjevanje zajelo uporabnike v starosti od 24 do 57 let, drugo pa uporabnike stare od 16 do 24 let. Slika 6.6 prikazuje primerjavo značilnosti uporabnikov prvega in drugega ocenjevanja. Razvidno je, da je največja razlika med uporabniki obeh ocenjevanj poleg starosti uporaba interneta. Sliki 6.7 in 6.8 prikazujeta, da je bil rezultat testiranja po metodi

55 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 46 SUS za primer ocenjevanja spletnega učnega mesta odvisen od pogostosti uporabe interneta med uporabniki in njihove starosti. Uporabniki, ki interneta ne uporabljajo ali ga uporabljajo redko, so sistem ocenili z 58,9, pogosti uporabniki pa z 71,6. Slika 6.8 prikazuje razliko v ocenjevanju sistema glede na pogostost uporabe interneta po starostnih skupinah. Starejši uporabniki, ki internet uporabljajo občasno, redko ali ga ne uporabljajo nikoli, so sistem v povprečju ocenili slabše v primerjavi z mlajšimi uporabniki. Rezultati metode SUS Uporabniki Slika 6.5: Rezultati testiranja po metodi SUS pri posameznikih (drugo ocenjevanje)

56 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 47 Značilnosti uporabnikov Uporaba interneta Znakovni jezik Spol Gluhota pogosto občasno nikoli ali redko ne da slišeč naglušen gluh Ž M Prvo ocenjevanje; N=16 Drugo ocenjevanje; N= Število uporabnikov (%) Slika 6.6: Primerjava značilnosti uporabnikov prvega in drugega ocenjevanja v odstotkih pogosto Pogostost uporabe interneta občasno nikoli ali redko Vrednost SUS Slika 6.7: Rezultati testiranja po metodi SUS glede na pogostost uporabe interneta

57 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 48 Pogostost uporabe interneta pogosto občasno nikoli ali redko Starost let; N=18 Starost let; N= Vrednosti SUS Slika 6.8: Vrednosti SUS glede na pogostost uporabe interneta po starosti 6.2 Pedagoška učinkovitost e-gradiva Pedagoški indeks učinkovitosti e-gradiv Bogatost e-gradiva s pedagoškega stališča lahko merimo s pedagoškim indeksom učinkovitosti (PEI) [37]. Sonwalkar za osnovo postavlja kocko učenja (slika 6.9), ki jo tvori interaktivni odnos med učencem in učiteljem (3D) glede na pet možnih funkcionalnih učnih stilov učenca (1D) in šest medijskih elementov (2D). S slednjimi se učenec srečuje pri uporabi e-gradiva. Učni stil, medij in interakcija so tako tri dimenzije, ki so osnova za izračun PEI. Vsaka dimenzija je grajena iz dejavnikov, kar prikazuje tabela 6.1. Dimenzijo Učni stil sestavljajo vajeništvo, priložnostno, induktivno in deduktivno učenje ter raziskovanje. Po enakem vrstnem redu so označeni na sliki 6.9 od L1 do L5. Dejavniki Medija so besedilo, slikovno gradivo, zvok, video, animacija in simulacija. K Interakciji pa sodijo povratna informacija, ponavljanje, elektronska pošta, diskusija in obvestila.

58 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 49 Slika 6.9: Kocka učenja, sestavljena iz treh dimenzij [38] Sonwalkar pri oblikovanju dimenzije Učni stil izhaja iz psihologije učenja [38]. Pri učnem stilu vajeništvo ali učenju»step-by-step«izhaja iz behaviorizma 2. Naključno ali priložnostno učenje izhaja iz izkustvenega učenja. Gre za spontano učenje, ki ni nadzorovano in načrtovano. K isti skupini Sonwalkar uvrsti tudi raziskovanje kot stil učenja. Dejavnika sta tudi induktivno in deduktivno sklepanje. Pri prvem gre za sklepanje iz specifičnega na splošno, pri drugem pa za sklepanje iz splošnega na specifično. Vse naštete stile učenja upoštevamo pri oblikovanju e-gradiva in učencu tako ponudimo različne možnosti učenja. V drugi dimenziji Sonwalkar zajame pet multimedijskih dejavnikov, s čimer zadosti potrebam različnih zaznavnih stilov učencev [37]. Učenec s prevladujočim vizualnim načinom zaznavanja bo namreč usmeril svoje zanimanje v slikovno gradivo, video, tudi besedilo. Avditivni tip učenca se bo najlažje učil s poslušanjem, ki mu ga zagotavlja zvok, ki se uporablja v e-gradivu. Kinestetični tip učenca pa bo raje kot poslušal in gledal, delal stvari sam, kar mu v e-gradivu poleg nalog in interakcije z drugimi lahko zagotovimo z interaktivnimi animacijami in simulacijami. 2 Behaviorizem [11] je smer v psihologiji, ki vsa dejanja živih bitij obravnava kot objektivne reakcije oz. vedenje.

59 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 50 V dimenzijo Interakcija so razvrščeni povratna informacija, ponavljanje, elektronska pošta, diskusija in obvestila. Gre za komunikacijo uporabnik učitelj, uporabnik uporabnik in sistem uporabnik. Tabela 6.1: Dimenzije in dejavniki za merjenje PEI Učni stil Pi Medij Pj Interakcija Pk vajeništvo 0,068 besedilo 0,055 povratna informacija 0,066 priložnostno učenje 0,068 slikovno gradivo 0,055 ponavljanje 0,066 induktivno učenje 0,068 zvok 0,055 elektronska pošta 0,066 deduktivno učenje 0,068 video 0,055 diskusija 0,066 raziskovanje 0,068 animacija 0,055 obvestila 0,066 simulacija 0,055 skupaj (teža) 0,34 0,33 0,33 Kot je razvidno iz tabele 6.1, ima vsak dejavnik svojo težo. Seštevek teže vseh dejavnikov v dimenziji tvori skupno težo dimenzije. Seštevek teže slednjih pa tvori PEI. Ta lahko znaša največ 1. Pedagoški indeks učinkovitosti nam pove, kako je e-gradivo bogato s pedagoškega stališča. Enačba 6.1 nam prikazuje, kako izračunamo PEI. Število dejavnikov znotraj dimenzije pomnožimo s težo dejavnika in na koncu seštejemo teže vseh dimenzij. PEI = S i *p i + M j *p j + l k *p k (6.1) kjer je: S Učni stil, M Medij, I Interakcija, indeksi definirajo elemente posamezne dimenzije: i = 1 do 5, j = 1 do 6, k = 1 do 6; predstavlja vsoto.

60 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 51 Če enačbo razložimo na primeru, najprej na osnovi tabele 6.1 določimo, katere dejavnike e-gradivo vsebuje. Če e-gradivo vključuje na primer tri učne stile, pet medijskih dejavnikov in tri dejavnike znotraj interakcije, bo izračun naslednji: PEI = 3*0, *0, *0,066 = 0, , ,198 = 0,671 Število dejavnikov znotraj dimenzije Učni stil (3) smo pomnožili s težo posameznega dejavnika znotraj dimenzije (0,068), prišteli zmnožek števila dejavnikov znotraj dimenzije Medij (3) in teže dejavnika (0,055) ter na koncu naredili enako še za dimenzijo Interakcija (trije dejavniki s težo 0,066). Z izračunom smo prikazali, da v primeru, ko e-gradivo vključuje manj dejavnikov, dobimo s pedagoškega stališča manj bogato e-gradivo. V zgornjem primeru PEI znaša 0,671. Najvišja možna vrednost znaša 1. Dosegli bi jo v primeru, ko bi e-gradivo vsebovalo vse dejavnike iz treh dimenzij Pedagoška bogatost in uporabnost učnega sistema za gluhe in naglušne E-gradivo, ki je nastalo v okviru projekta DEAFVOC 2, je prilagojeno gluhim in naglušnim uporabnikom spleta. V ta namen smo dodelali Sonwalkarjev PEI (tabela 6.2), ki bi za primer spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne predstavljal optimalno pedagoško bogatost in uporabnost. Tabela 6.2: Dimenzije in dejavniki po prilagojenem PEI Učni stil Medij Interakcija vajeništvo besedilo povratna informacija priložnostno učenje slikovno gradivo ponavljanje induktivno učenje zvok obvestila deduktivno učenje video videokonferenca raziskovanje podnapisi videoforum simulacija klepetalnica animacija

61 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 52 Iz tabele je razvidno, da smo ohranili vseh pet učnih stilov prve dimenzije, znotraj dimenzije Medij pa smo dodali dejavnik podnapisi. Primerno je namreč, da gluhim in naglušnim uporabnikom v videoposnetku ponudimo tako zvok kot tudi podnapise. Večmodalni elementi, kot so zvok, video in podnapisi, namreč uporabniku omogočajo, da sam izbere, čemu bo posvetil večjo pozornost [30]. V Interakciji smo elektronsko pošto umestili k povratni informaciji, saj gre za povezavo med učiteljem in učencem s kardinalnostjo 3 ena proti ena. Za enako kardinalnost, le da tokrat v povezavi med učencem in sistemom, gre pri dejavniku ponavljanje, kamor smo umestili interaktivne naloge in kvize. V diskusijo smo uvrstili klepetalnico, videoforum in videokonferenco, kjer gre za komunikacijo med udeleženci ter sodelovalni pristop. V dejavniku obvestila smo zajeli povratno informacijo v smeri sistem uporabnik. Na osnovi tabele 6.2 smo pripravili vprašalnik, ki je v prilogi Vprašanja smo oblikovali tako, da smo za vsak dejavnik v prvi dimenziji (Učni stili) sestavili eno vprašanje, pri ostalih dejavnikih (dimenziji Mediji in Interakcija), pa smo zastavili dve vprašanji, eno s pedagoškega stališča in drugo s stališča uporabnosti sistema. V tem primeru smo vrednost dejavnika izračunali na osnovi povprečne vrednosti obeh odgovorov. Uporabili smo zaprti tip vprašanj s 5-stopenjsko Likertovo lestvico, pri čemer ena predstavlja najslabšo oceno, 5 pa najboljšo. Ocenjevanje smo izvedli na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana. Tehnični vidik je bil zagotovljen, saj so računalniki in internetna povezava delovali brezhibno. Prav tako je bil na vseh računalnikih nameščen Flash Player Sodelovalo je 18 mladostnikov v starosti od 16 do 24 let, povprečna starost je bila 18,9 let. Enajst je bilo gluhih, štrije so bili naglušni in trije slišeči. Večina (77,8 %) je uporabljala znakovni jezik in večina (61,1 %) je internet uporabljala pogosto. Vsi ostali so bili občasni uporabniki interneta. En vprašalnik je bil nepopolno izpolnjen, zato smo ga izločili. 3 Kardinalnost nam pove informacijo o udeleženosti objektov znotraj relacije.

62 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 53 Slika 6.10 prikazuje ocenjene vrednosti dejavnikov po prilagojenem PEI. Najslabšo oceno so uporabniki pripisali zvoku (2,1), kar je pričakovano, saj gre za gluho in naglušno populacijo. Najbolje so bilii ocenjeni video (3,3), podnapisi (3,2) in videokonferenca (3,1). Izmed Učnih stilov je bilo najbolje ocenjeno raziskovanje (2,9), najslabše pa induktivno učenje (2,2). Izmed medijskih elementov je bil najbolje ocenjen video, najslabše pa zvok. V Interakciji je najboljšo oceno prejela videokonferenca (3,1) najslabšo pa ponavljanje (2,7), s katerim smo zajeli kvize in naloge. Kvizi so bili ovrednoteni z 2,,5, naloge pa z 2,8. Maksimalna možna vrednost odgovora pri vsakem vprašanju je 5. Z več kot 2,5 (50 %) je bilo ocenjenih 11 od 15 dejavnikov. Znotraj dimenzije Interakcija so bili ocenjeni z višjo vrednostjo od 2,5 vsi dejavniki, najslabše pa so bili ocenjeni dejavniki Učnih stilov, saj sta bila z več kot 2,5 ocenjena le dva izmed 5 dejavnikov. 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Vajeništvo Priložnostno Induktivno Deduktivno Raziskovalno Povprečne vrednosti odgovorov v vprašalniku Besedilo Slikovno gradivo Zvok Video Podnapisi Povratna informacija Ponavljanje Videokonferenca Videoforum Klepetalnica Učni stili Mediji Interakcija Dejavniki po dimenzijah Slika 6.10: Rezultati vprašalnika po prilagojenem PEI

63 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 54 7 MEDIJSKI PRISTOP Po uspešnem testiranju in ocenjevanju smo končni izdelek Spletno učno mesto za gluhe in naglušne, predstavili širši javnosti. Da bi dosegli čim bolj učinkovito predstavitev in prepoznavnost sistema v javnosti, smo se posluževali komunikacijskih orodij v okviru odnosov z mediji. V poglavju predstavljamo teoretične osnove, ki jih bomo v drugem delu poglavja navezali na konkreten primer novinarske konference. 7.1 Teoretične osnove odnosov z mediji Opredelitev odnosov z mediji Odnosi z mediji so del odnosov z javnostmi. Pri slednjih gre za interakcijo med organizacijo in javnostmi. Obstaja več definicij odnosov z javnostmi. Po mnenju Harlowa [9] in drugih strokovnjakov, ki so leta 1975 izoblikovali novo definicijo odnosov z javnostmi na podlagi več kot 470 obstoječih definicij, gre za posebno funkcijo upravljanja, ki pomaga vzpostaviti in ohranjati komuniciranje, razumevanje, zaupanje in sodelovanje med organizacijo in njenimi javnostmi. Omenjena funkcija vodstvu pomaga spremljati in obvladovati javno mnenje, služi javnemu interesu in kot sistem zgodnjega opozarjanja in predvidevanja trendov. Gruban [12] navaja definicijo očeta odnosov z javnostmi, Edwarda L. Bernaysa, ki odnose z javnostmi opredeljuje kot tiste, ki z informiranjem, prepričevanjem in prilagajanjem organizirajo podporo javnosti za dejavnost, načelo, gibanje ali institucijo. Z Bernaysem so se začeli moderni odnosi z javnostmi.

64 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 55 Poznamo več skupin javnosti, s katerimi je podjetje povezano [8]: Splošna javnost Splošna javnost je heterogena, sestavljajo jo različne interesne skupine. Največkrat jo dosežemo preko medijev. Notranje javnosti Notranjo javnost sestavljajo zaposleni v organizaciji. Znotraj organizacije ločimo notranjo in zunanjo koalicijo. K notranji koaliciji prištevamo vodstvo podjetja, sedanje in prihodnje sodelavce, k zunanji pa sindikate, strokovna združenja in zastopnike interesov države. Zunanje javnosti Zunanje javnosti so tiste javnosti, ki so izven organizacije, lahko pa vplivajo na organizacijo. Sem sodijo finančna javnost, upniki, banke, investitorji in drugi. Poslovna javnost K poslovni javnosti uvrščamo odjemalce, dobavitelje, poslovne partnerje, konkurente in druge. Vplivne javnosti Med vplivne javnosti uvrščamo državno vodstvo, vlado, parlament, javno upravo, novinarsko javnost in druge institucije za ustvarjanje javnega mnenja. Eno izmed področij dela v okviru odnosov z javnostmi so odnosi z mediji. Mehiška listina 4 jih opredeljuje kot umetnost in družbeno vedo, ki se ukvarja s trendi in predvideva njihove posledice, svetuje organizacijskim vodjem ter izvaja načrtovane programe akcij, da služijo organizacijskemu in javnemu interesu [39]. Odnose z mediji lahko razumemo kot tehniko in filozofijo; tehnika, ker so usmerjeni k čimboljši medijski podobi podjetja, filozofija pa, ker gre za določen pogled na svet oziroma način soustvarjanja sveta. Usmerjeni so k oblikovanju, doseganju in ohranjanju javnosti delovanja organizacij. Najpomembnejša naloga je pravočasno in pravilno 4 Mehiška listina je dokument, ki ga je avgusta 1978 na t. i.»first World Forum of Public Relations«v Mexico City-ju sprejelo 30 nacionalnih in regionalnih organizacij oz. društev za odnose z javnostmi [39].

65 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 56 odgovarjanje na novinarska vprašanja. Po navadi vodstvo organizacije določi posameznika ali oddelek v podjetju, ki skrbi, da se naloge izvajajo, lahko pa to prenese tudi na zunanje specializirane agencije. Pogoj za pravilno upravljanje odnosov z mediji je razumevanje narave novinarskega dela in dvojne vloge novinarjev v odnosu do organizacije. Nastopajo namreč kot posredniki sporočil med organizacijo in javnostjo, hkrati pa so tudi sami javnost [17]. Poznamo naslednja načela odnosov z mediji [75]: delo je javno; pazimo na pravočasnost; težimo k popolnosti; podajamo resnične in točne informacije; novinarje obravnavamo enako; imenujemo odgovorno osebo; opredelimo način dela Medijska komunikacijska orodja Pri odnosih z mediji se poslužujemo naslednjih medijskih komunikacijskih orodij [75]: pogovor, sporočilo za uredništva, osebna izkaznica in razlagalna gradiva, biografije (tekstovno, slikovno, zvočno, video), spletne strani, briefingi, sporočilo za objavo, izjava za tisk, televizijo ali radio, novinarska konferenca, intervju za tisk, televizijo ali radio, reportaža za tisk, televizijo ali radio, okrogla miza za tisk, televizijo ali radio, sporočilo kot plačana objava, oglas.

66 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 57 V nadaljevanju se bomo osredotočili na novinarsko konferenco in sporočilo za javnost Novinarska konferenca Novinarska konferenca je eno izmed najpogostejših orodij odnosov z mediji. Priredimo jo, ko želimo novinarjem sporočiti pomembne informacije in jim pri tem ponudimo možnost osebnega pogovora s ključnimi predstavniki organizacije [17]. Pri pripravljanju novinarske konference je pomembno naslednje [17]: Izbira najprimernejšega dneva Pozorni moramo biti na druge vnaprej znane dogodke, ki bi utegnili vplivati na udeležbo našega dogodka. Pomemben je tudi čas novinarske konference naj ne bi priredili pred 10. uro zjutraj in po 13. uri popoldne. Izbira in oprema prostora Prostor, kjer prirejamo novinarsko konferenco, rezerviramo vsaj teden dni prej, če to ni v naši organizaciji. Velikost prostora naj ustreza številu udeležencev, zagotovimo tudi prosta parkirna mesta. Prostor opremimo z govorniško mizo in poskrbimo za ustrezno ozvočenje. Pred govorce postavimo tablice z imeni, promocijske zastavice in pijačo. Pomembno je, da v ozadju izpostavimo logotip organizacije. Adrema novinarjev Adrema je seznam novinarjev in urednikov. Je najpomembnejše orodje v odnosih z mediji. S pomočjo dobre adreme lahko namreč informacije posredujemo ciljno in hitro. Poleg imena medija vsebuje še njegov naslov, ime, priimek novinarja in urednika, telefonske številke, naslov elektronske pošte in številko faksa. Adremo moramo redno ažurirati. Vsebuje vse najpomembnejše medije v Sloveniji (tako za nas kot tudi za ciljne javnosti). V kolikor delujemo v lokalnem okolju, tudi lokalne medije. Pomembno je tudi, da smo pri pošiljanju obvestil in sporočil za javnost selektivni, kar pomeni, da če se dogodek zgodi v Mariboru, o tem ne obveščamo medijev na Primorskem. Urednikov s sporočili ne obremenjujemo po nepotrebnem. Dovolj je, če obvestilo pošljemo novinarju, ki naše

67 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 58 področje pokriva, in na skupni elektronski naslov uredništva. Slednje nam pride prav v primeru, če je novinar odsoten [6]. Novinarska mapa V novinarski mapi pripravimo gradivo o organizaciji (osebna izkaznica podjetja) in aktualno gradivo za novinarsko konferenco, tj. sporočilo za javnost, promocijske in predstavitvene tiskovine (zloženke, letaki, predstavitvena brošura), po potrebi tudi fotografije govorcev. Scenarij novinarske konference Pripravimo ga pred novinarsko konferenco. Najprej določimo govorce in povezovalca. Slednji mora govorce in obravnavano vsebino poznati, saj bo tako po koncu novinarske konference vprašanja novinarjev znal pravilno usmerjati. Nato vsebinsko in časovno določimo potek novinarske konference. Zaželeno je, da je dogodek kratek, jedrnat in da ne traja več kot pol ure. Za vsakega govorca določimo čas, ki ga ima na voljo, in opredelimo, kaj natančno bo povedal. Priročnik vprašanj in odgovorov Ta je namenjen govorcem v primeru neprijetnih novinarskih vprašanj. Skupaj z govorci pripravimo seznam takih vprašanj, ki bi se lahko pojavila na novinarski konferenci, in poiščemo primerne odgovore. Vabila za medije Glede na adremo novinarjev pripravimo vabila za medije. Pošljemo jih najmanj pet delovnih dni pred novinarsko konferenco. Vabilo mora vsebovati čas in kraj novinarske konference, kratko vsebino, govorce in kontaktno osebo ime, priimek, funkcijo in telefonsko številko. Preverjanje udeležbe Dva ali tri dni pred novinarsko konferenco novinarje pokličemo in preverimo njihovo navzočnost na novinarski konferenci. Lista navzočih

68 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 59 Pripravimo listo prisotnosti za novinarje, ki nam olajša pošiljanje sporočila za medije tistim, ki se novinarske konference niso udeležili. Generalka Najmanj 24 ur pred dogodkom odigramo namišljeno novinarsko konferenco, na kateri pripravimo sogovornike na nastop ter vadimo odgovore iz priročnika vprašanj in odgovorov. Snemanje Snemanje novinarske konference nam omogoči kasnejšo analizo in s tem poveča možnosti za izboljšave pri naslednjih dogodkih. Predstavljeno teorijo o pripravah novinarske konference bomo na konkretnem primeru podrobneje predstavili v poglavju Sporočilo za javnost Sporočilo za javnost je klasično glavno orodje odnosov z mediji in najpogostejša oblika posredovanja informacij javnostim preko medijev. Njegov namen je obvestiti medije o novicah v povezavi z našim podjetjem [17]. Sporočilo za javnost mora biti kratko in jedrnato. Pišemo ga na A4-format in v prid boljše berljivosti z razmikom najmanj 1,5 med vrsticami. Dolgo naj bi bilo največ eno do dve tipkani strani. V primeru, da se nadaljuje na drugo stran, na dnu prve strani označimo, da se nadaljuje, in prvo stran sklenemo kot celoto. Obstaja namreč možnost, da novinar sporočila za javnost ne bo prebral v celoti [17]. Sporočilo za javnost pišemo v obliki narobe obrnjene piramide, kar pomeni, da od bistva prehajamo k podrobnostim. Izogibamo se presežnikom, pretiranemu hvaljenju in kraticam. Pozorni smo tudi na slovnično brezhibnost.

69 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 60 V prilogi 10.5 je primer konkretnega sporočila za medije s tiskovne konference 23. septembra 2010, na kateri smo javnosti predstavili spletno učno mesto za gluhe in naglušne. Več o tem v poglavju 7.2. V nadaljevanju predstavljamo strukturo tipičnega sporočila za javnost [17], ki jo bomo podkrepili z omenjenim primerom: Glava organizacije Na vrhu vstavimo logotip organizacije. Kraj in datum Zapišemo ga na vrhu pod glavo organizacije. V našem primeru je to Maribor, 23. september Opis namembnosti Ob datumu pripišemo»sporočilo za javnost«in navedemo, kdaj je sporočilo namenjeno objavi, na primer»za takojšnjo objavo«ali za objavo na kateri drug datum. Naslov V naslovu povemo bistvo, vključimo lahko tudi nadnaslov in podnaslov. Izogibamo se pretekliku, vprašalnim stavkom, kraticam, žargonu in trpniku. V našem primeru smo v nadnaslov napisali»na FERI-ju predstavili prvi celoviti e-izobraževalni sistem, prilagojen za gluhe in naglušne«, za naslov pa izbrali»inovativno spletno učno mesto za gluhe in naglušne«, saj smo s tem zajeli bistvo celotnega sporočila za medije. Uvod Uvod je najpomembnejši del sporočila za javnost. Ne sme biti predolg, ne spuščamo se v podrobnosti, odgovorimo le na pet osnovnih vprašanj: kdo, kaj, kje, kdaj in zakaj (lahko tudi kako). V jedru sporočila za javnost o spletnem učnem mestu smo tako zapisali, da je konzorcij projekta DEAFVOC 2 (kdo) na današnji dan, 23. septembra 2010, predstavil na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (kje) spletno učno mesto za gluhe in naglušne (kaj). Kot odgovor na vprašanje»zakaj«smo zapisali, da ga bodo za potrebe zaposlovanja gluhih in naglušnih odslej lahko uporabljali na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana ter v Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor.

70 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 61 Osnovno sporočilo V naslednjih odstavkih pojasnimo zgodbo iz uvoda po vrstnem redu iz uvoda, kronološkem zaporedju ali pomembnosti informacij. V našem primeru smo se odločili, da zgodbo uredimo po pomembnosti informacij. Najprej predstavimo spletno učno mesto, njegov namen, nato glavne zaključke novinarske konference in odzive prejemnikov brezplačne uporabe sistema. Zaključek V sklepnem odstavku podamo ozadje zgodbe, sklepe in citate pomembnih posameznikov, vpletenih v zgodbo. V našem primeru smo se osredotočili na to, kaj bo nov sistem doprinesel gluhim in naglušnim. Kontaktna oseba Na dnu sporočila za medije navedemo ime, priimek, telefonsko številko, številko telefaksa in naslov elektronske pošte kontaktne osebe v podjetju. To je največkrat vodja odnosov z javnostmi, oddelka za marketing ali pri pomembnejših dogodkih izvršni in generalni direktor Kliping Izsledki letne raziskave o trendih na področju upravljanja komuniciranja in odnosov z javnostmi v prihodnosti Evropski komunikacijski monitor 2010, so pokazali, da se 82 % strokovnjakov na področju komuniciranja pri ocenjevanju svojega dela zanaša na kliping in medijski odziv, 70 % pa na uporabo interneta/intraneta [10]. Kliping (angl. clipping) je zbiranje objav v medijih. Gre za izrezovanje člankov iz tiskanih publikacij, kar se danes pogosto nadomešča s shranjevanjem objav v elektronskih medijih. V slovenskih agencijah je mogoče naročiti objave v tiskanih (časopisi), elektronskih (radio in televizija) in spletnih medijih, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Podjetja se z agencijo dogovorijo, katerim temam in v katerih medijih naj objavam v zvezi z njimi sledijo. Agencije jim dnevno, tedensko ali mesečno pošiljajo izrezke oz. skene iz tiskanih in internetnih medijev ter magnetograme iz elektronskih medijev [52].

71 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 62 Z razmahom Interneta se vse bolj uveljavlja internetni kliping (angl. e-clip, web clippping). Naročniki lahko preko interneta pregledujejo že pripravljena sporočila ali brskajo po arhivu klipingov [46]. Merjenje izpostavljenosti v medijih se uporablja z namenom ugotoviti, ali so bili cilji doseženi v skladu s časovnim in stroškovnim načrtom. Ločimo: kvantitativno merjenje (število objav v medijih časovno ali po zvrsteh, delež objav po medijih in avtorjih), kvalitativno merjenje (primerjava objav po pozitivni oz. negativni oceni). Podjetja, specializirana za spremljanje in analizo medijev, ponujajo različne storitve na področju klipinga. Eno izmed podjetij ponuja naslednje storitve [59]: Analiza s kvantitativnimi značilnostmi medijskega poročanja, kjer se prikažejo osnovni kazalci medijskega poročanja. Velja za najhitrejšo, najkrajšo in cenovno najugodnejšo analizo. Analiza medijskih objav s pregledom nad glavnimi medijskimi temami in opredeljeno količino naklonjenih, nenaklonjenih in nevtralnih prispevkov. Primerna je še zlasti za krizne situacije. Izčrpna vsebinska analiza, ki pokaže prednosti in slabosti v očeh medijev, svetuje, katere vsebine naj se poudarijo, zajema število ljudi, ki je določeno objavo videlo, in vključuje oceno objektivnih vidikov objav (prisotnost v naslovu, slika ob prispevku, velikost objave). Celovita analiza poleg analize novinarskih prispevkov vključuje tudi merjenje učinkovitosti oglaševalskih aktivnosti.

72 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Praktični del V praktičnem delu se bomo osredotočili le na novinarsko konferenco kot medijsko komunikacijsko orodje, saj bi sicer presegli okvir diplomskega dela. Da bi javnosti predstavili spletno učno mesto za gluhe in naglušne, smo pripravili novinarsko konferenco, saj menimo, da gre v našem primeru za najbolj učinkovito komunikacijsko orodje. Javnosti smo namreč želeli predstaviti ne le končni izdelek, ampak tudi delo v projektu, katerega rezultat je bilo spletno učno mesto. Novinarska konferenca je potekala v četrtek, 23. septembra 2010, ob 10. uri v prostorih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Pri izbiri datuma in ure smo pazili, da se ni skladal s katerim drugim dogodkom, zaradi katerega bi lahko bilo zanimanje novinarjev za dogodek manjše. Izbrali smo 10. uro zjutraj, s čimer smo se prilagodili urnikom medijskih hiš. Teden dni pred dogodkom smo v medije poslali vabilo na novinarsko konferenco. Pri pošiljanju smo se osredotočili na Slovensko tiskovno agencijo, nacionalne, lokalne (mariborske) medije in medije, katerih ciljna publika so gluhi in naglušni. Da bi vabilo doseglo čim večjo učinkovitost, smo pred pošiljanjem pripravili ažurno adremo. Uporabili smo selektivnost, osredotočili smo se na urednike in novinarje, ki pokrivajo tematsko področje novinarske konference. Priprava vabila za medije (priloga 10.4) je zahtevala komunikacijo s konzorcijem projekta. Med posvetovanjem smo se osredotočili na odgovore na pet glavnih vprašanj: Kdo, Kaj, Kje, Kdaj in Zakaj. Določili smo, kaj bo glavna tema tiskovne konference, kdo bo sodeloval kot govorec, kdaj, kje in kako dolgo bo dogodek potekal ter kaj je njegov namen. Prišli smo do zaključkov, da je potrebno poudariti, da gre za prvi celoviti e-izobraževalni sistem, prilagojen za gluhe in naglušne, da je celotno gradivo prilagojeno v slovenski znakovni jezik in vse inovacije, ki sistem razlikujejo od konkurenčnih. Prav tako je bil naš namen javno predati sistem v uporabo Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje,

73 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 64 Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana ter Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor, s katerimi smo v času priprave in izdelave sistema oz. gradiva sodelovali. Predstavnike omenjenih zavodov smo se odločili povabiti kot govornike. Na koncu vabila za medije smo omenili, da bomo ob koncu dogodka prvim udeležencem tečaja»kako do zaposlitve?«in s tem tudi prvim uporabnikom novega sistema podelili potrdila o uspešno opravljenem tečaju. Preden smo vabilo za medije razposlali, smo preverili prisotnost povabljenih gostov, s čimer smo zmanjšali možne nepredvidljivosti dogodka. Nekaj dni pred dogodkom smo preverili prisotnost novinarjev, navzočih na tiskovni konferenci. Na dogodek smo se pripravili tako, da smo izdelali natančen scenarij dogodka. Ker menimo, da bi lahko šlo za občutljive informacije, ga v diplomsko delo nismo vključili. V okviru scenarija smo načrtovali oz. določili: pripravo prostora in načrtovanje drugih aktivnosti (ozvočenje, diaprojekcija, cvetlični aranžma, tablice za govorce, pogostitev), termin in lokacijo dogodka, govorce in goste (pošljemo jim vabila in preverimo prisotnost), moderatorja tiskovne konference, gradivo za novinarje, aktivnosti tiskovne konference (prihod govorcev, novinarjev in udeležencev tečaja, smernice za pripravo govora govorcev, aktivnosti, kot so, kdaj gostje govorijo sede ali stoje, predviden čas za vprašanja in izjave za medije). Tiskovna konferenca se je začela s pozdravnim govorom dekana Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, prof. dr. Igorja Tičarja. Nato je prof. dr. Matjaž Debevc predstavil projekt DEAFVOC 2, delo v projektu in spletno učno mesto za gluhe in naglušne. Tehnični vidik in delovanje portala je predstavil Primož Kosec, nato so mag. Dorotea Verša v imenu ZRSZ, Katja Krajnc v imenu Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana in Milan Kotnik v imenu Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor predstavili sodelovanje in poglede na skupno sodelovanje v projektu. V nadaljevanju je

74 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 65 projektni konzorcij podelil omenjenim zavodom v uporabo spletno učno mesto za gluhe in naglušne. V prilogi 10.8 je slika table, ki smo jo pripravili kot simbol predaje, in fotografija predaje Društvu za gluhe in naglušne Podravja Maribor. Na koncu tiskovne konference smo podelili potrdila o uspešno opravljenem tečaju»kako do zaposlitve?«prvim udeležencem tečaja. Na koncu smo predvideli čas za izjave in intervjuje medijem. Za novinarje smo pripravili novinarsko mapo, v kateri smo novinarjem z namenom boljšega informiranja dali zloženko o tehnologiji transparentnega videa znakovnega jezika (priloga 10.6) in spletnem učnem mestu (priloga 10.7). Priložili smo sporočilo za javnost, ki smo ga po koncu konference poslali tudi tistim predstavnikom medijev, ki na konferenci niso bili prisotni. Odločitev se je izkazala za učinkovito, saj smo zabeležili objave o spletnem učnem mestu tudi v medijih, katerih predstavniki se niso udeležili novinarske konference. Tabela 7.1 prikazuje objave dogodka v medijih, razvrščene po skupinah medijev z naslovom novice oz. mestom objave in datumom objave. Celotne kliping analize ne bomo opravili, saj bi presegala okvir diplome. V prilogi 10.9 prikazujemo medijske objave. Če jih analiziramo, ugotovimo, da so novinarji večinoma izpostavljali problematiko brezposelnosti in slabe izobrazbene strukture gluhih in naglušnih v Sloveniji. Spletno učno mesto so obravnavali kot rešitev, kar je s stališča organizatorjev novinarske konference uspešno.

75 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 66 Tabela 7.1: Objave o spletnem učnem mestu za gluhe in naglušne v medijih Št. Medij Naslov Datum Slovenska tiskovna Na voljo spletno učno mesto za gluhe in 1 agencija (STA) naglušne z nasveti o iskanju dela 23. september 2010 Tiskani mediji 2 Večer (spletna stran) Za manj ovir za gluhe in naglušne 23. september Večer (tiskana izdaja) Za manj ovir za gluhe in naglušne 24. september 2010 Slabo izobraženi, z ozkim naborom 4 Večer (spletna stran) možnosti 19. oktober 2010 Slabo izobraženi, z ozkim naborom 5 Večer (tiskana izdaja) možnosti 19. oktober 2010 Brezposelnost med gluhimi je čedalje 6 Delo (spletna stran) večja 5. oktober 2010 Brezposelnost med gluhimi je čedalje 7 Delo (tiskana izdaja) večja 5. oktober Žurnal Za lažjo zaposljivost gluhih in naglušnih 24. september Mariborski utrip Inovativno spletno učno mesto za gluhe in (spletna stran) naglušne 23. september Naš glas Spletno učno mesto za gluhe in naglušne 28. oktober Naš glas Svečana predaja»spletno učno mesto za gluhe in naglušne«28. oktober 2010»Kako do zaposlitve«izobraževanje na 12 Naš glas FERI, intervju: Andreja Kovjanić 28. oktober 2010 Televizija RTV SLO, RC Maribor, 13 TV Maribor V informativnem programu 23. september RTS E-izobraževanje za gluhe in naglušne 23. september 2010 Radio 15 Radio 1 Program za gluhe 23. september Radio Maribor V oddaji Tematsko popoldne 28. september Radio City V informativnem programu 23. september Radio City V informativnem programu 23. september Radio Ognjišče V informativnem programu 25. september 2010 Internet 20 Spletna televizija za gluhe Spletno učno mesto za gluhe in naglušne 18. oktober 2010 SIO Slovensko 21 izobraževalno omrežje Spletno mesto za gluhe in naglušne 6. oktober 2010 Raba interneta v E-izobraževanje za gluhe in naglušne 22 Sloveniji (STA, RTS) 5. oktober 2010 E-izobraževanje za gluhe in naglušne 23 Portal Siol (RTS) 24. september 2010 Na voljo spletno učno mesto za gluhe in 24 Portal Planet naglušne (STA) 23. september 2010

76 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 67 S slike 7.1 je razviden trend števila objav v medijih po dnevih od 23. septembra 2010, ko je tiskovna konferenca potekala, do 28. oktobra 2010, ko smo zabeležili zadnjo objavo (do začetka novembra). Največ objav (8) je bilo dnevnoinformativnega značaja, objavljene so bile na dan novinarske konference. Večina objav dan kasneje je bila v dnevnem časopisju. V prvih dveh dneh je bilo 9 od 11 objav s strani medijev, ki so tiskovno konferenco obiskali, kar je pozitivni indikator zanimanja medijev za reševanje problematike gluhih in naglušnih v Sloveniji. Število objav v medijih sep sep sep sep.10 1.okt.10 3.okt.10 5.okt.10 7.okt.10 9.okt okt okt okt okt okt okt okt okt okt.10 Slika 7.1: Trend števila objav v medijih po datumih od 23. septembra 2010 do 28. oktobra 2010 Spletno učno mesto pa se ni omenjalo le v obliki dnevnoinformativnih novic, saj je bila na Radiu Maribor spletnemu učnemu mestu za gluhe in naglušne posvečena celotna oddaja Tematsko popoldne (priloga 10.9). Daljši tematski članek je bil objavljen tudi v Delu, 5. oktobra 2010 (priloga 10.9) in Večeru, 19. oktobra 2010 (priloga 10.9). V mesečniku Naš glas, ki ga izdaja Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor, pa smo zabeležili tri objave. V nadaljevanju na kratko analiziramo pojav besednih zvez»spletno učno mesto«in»kako do zaposlitve?«v medijskih objavah. Tako se bomo omejili le na kvantitativno analizo, ki kakovost vključuje le preko lociranja gesel v naslovu, telesu in sliki. S slike 7.2 je razvidno pojavljanje gesla»spletno učno mesto«v posameznih objavah v medijih. Geslo se

77 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 68 največkrat (petkrat) pojavi v objavi v Mariborskem utripu. Izstopa tudi pojavljanje v prispevku Spletne televizije za gluhe, kjer se geslo pojavi enkrat v naslovu in trikrat v prispevku. Objave v časniku Delo kažejo na najbolj raznoliko pojavljanje gesla. Pojavi se po enkrat v podnaslovu, jedru oz. telesu novice in v napisu pod sliko. Pri pojavljanju gesla»spletno učno mesto«smo bili najmanj uspešni v Večerovi objavi z dne 19. oktobra 2010, saj se ni pojavilo niti enkrat, čeprav govori o sistemu. Dober pokazatelj je tudi to, da se kar v šestih objavah geslo pojavi v naslovu. To bi lahko pomenilo večjo razpoznavnost imena sistema. Posamezna objava v medijih Planet Siol RIS SIO Spletna TV RA Ognjišče RA City RA City RA MB RA 1 RTS RTV SLO Naš glas Naš glas Naš glas Mariborski utrip Žurnal Delo (tisk) Delo (splet) Večer (tisk) Večer (splet) Večer (tisk) Večer (splet) STA Geslo v naslovu Geslo v podnaslovu Geslo v prispevku slika Število pojavljanj gesla "spletno učno mesto" v medijskih objavah Slika 7.2: Pojavljanje gesla»spletno učno mesto«v objavah v medijih Slika 7.3 prikazuje pojavljanje gesla»kako do zaposlitve?«po posameznih objavah v medijih. Tudi tokrat se geslo največkrat pojavi v Delu, tako v samem prispevku kot tudi v

78 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 69 opisu slike. Prav tako se tudi tokrat geslo največkrat pojavi v telesu novice, le enkrat se pojavi v naslovu, in sicer v eni izmed objav v glasilu Naš glas. Na manjšo uspešnost pojavljanja gesla kaže tudi dejstvo, da se v posamezni objavi geslo pojavi največ trikrat. Če se geslo»spletno učno mesto«ni pojavilo v šestih medijskih objavah, pa se tokratno geslo ne pojavi v kar 12 medijskih objavah. Tako je rezultat pojavljanja gesla»kako do zaposlitve?«tudi tokrat slabši. Posamezna objava v medijih Planet Siol RIS SIO Spletna TV RA Ognjišče RA City RA City RA MB RA 1 RTS RTV SLO Naš glas Naš glas Naš glas Mariborski utrip Žurnal Delo (tisk) Delo (splet) Večer (tisk) Večer (splet) Večer (tisk) Večer (splet) STA Geslo v naslovu Geslo v podnaslovu Geslo v prispevku slika 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 Število pojavljanj gesla "Kako do zaposlitve" v medijskih objavah Slika 7.3: Pojavljanje gesla»kako do zaposlitve?«v objavah v medijih Iz analiziranega sklepamo, da je bila predstavitev spletnega učnega mesta»kako do zaposlitve?«na novinarski konferenci 23. septembra 2010 uspešna, saj smo dosegli kar 24 medijskih objav in v kar 75 % objav se je geslo»spletno učno mesto«, ki najbolje opisuje sistem, pojavilo vsaj enkrat.

79 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 70 8 SKLEP Uvodoma smo si v diplomskem delu zastavili več ciljev, ki smo jih tudi dosegli. Izpostavili smo problematiko gluhih in naglušnih v Sloveniji. Gre za populacijo, ki je pogosto odrinjena na socialni rob družbe. Sami problem vidijo v komunikaciji s slišečo družbo, ki jih pogosto ne razume. Slovenski znakovni jezik je njihov materni jezik, kljub temu pa družba tega pogosto ne upošteva. Dostop do osnovnih informacij na področjih, kot so potniški promet, postopki pred državnimi organi in v javni upravi, še vedno ni zagotovljen v znakovnem jeziku. Enaka situacija je na spletu. Čeprav resolucije, deklaracije, konvencije in zakoni na svetovni, evropski in državni ravni (poglavje 2.2) opozarjajo in določajo pravice invalidov sluha, smo pogosto še vedno priča diskriminaciji pravic invalidov. Družbeni problem je tudi brezposelnost invalidov, ki se povprečno iz leta v leto povečuje. V letu 2009 je bilo med vsemi brezposelnimi, registriranimi na ZRSZ, 13,6 % invalidov. Čeprav država z zakoni poskuša izboljšati stanje, skrbi podatek, da je izobrazbena struktura gluhih in naglušnih slaba. Le ozek nabor poklicev je na voljo gluhim in naglušnim in ker med njimi pogosto živi občutek, da so v družbi pozabljeni, ker se vse tisto, kar država določa z zakoni, ne izpolnjuje, je motivacija za učenje in iskanje dela pogosto slaba. E-izobraževanje je zaradi svojih prednosti, kot je neodvisnost od časa in prostora učenja, ena od možnosti za učinkovito izboljšanje stanja za gluhe in naglušne na tem področju. Zaradi potrebe po dostopu do informacij v znakovnem jeziku na čim več področjih, z izjemnim razvojem IKT, še posebej na internetu, potekajo številne raziskave (poglavje 4), kako gluhim in naglušnim omogočiti dostop na njim čim bolj prilagojen način. V diplomskem delu smo tako predstavili inovativne pristope pri izobraževanju z e-gradivi. Pregledali smo najodmevnejšo najnovejšo tehnologijo, ki se v svetu uporablja na področju e-izobraževanja za gluhe in naglušne (projekti esign, VisiLAb, Synote, SignOn, SignSpeak, Signing Savy, Signall II, AILB in ASL forum). Za primerjavo smo predstavili

80 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 71 slovensko rešitev s transparentnim videom. Videoposnetki so namreč v primerjavi z avatarji in umetnimi kretnjami trenutno še vedno v prednosti [21]. Ugotovili smo, da raziskave vedno bolj tečejo v smer, kako zmanjšati visoke stroške klasičnega načina snemanja tolmača znakovnega jezika, obdelave videa in njegove implementacije na splet. Transparentni video tako omogoča, da zagotovimo dostop vsebin za gluhe in naglušne ter hkrati obdržimo obstoječo strukturo spletnih strani, saj je celostno spreminjanje le-teh, da bi jih prilagodili gluhim in naglušnim, pogosto precej drago. Tehnologijo transparentnega videa, videoforuma in v slovenščino prevedene videokonference smo uporabili v spletnem učnem mestu za gluhe in naglušne. V diplomskem delu smo ga predstavili in ocenili z metodo SUS. V uvodu smo si zastavili hipotezo, da je spletno učno mesto za gluhe in naglušne uporabnike prijazen sistem. Izvedli smo dve ocenjevanji. Rezultat prvega, pri katerem so sodelovali gluhi in naglušni uporabniki v starostni skupini od 24 do 57 let, ki so internet v povprečju uporabljali manj pogosto kot skupina drugega ocenjevanja, je znašal 57,19. Rezultat drugega ocenjevanja z uporabniki, starimi od 16 do 24 let, ki so internet uporabljali pogosteje, pa je znašal 70,4. Delo s starejšimi gluhimi in naglušnimi uporabniki, ki slabše obvladajo računalnik, je zahtevalo več posvečanja vsakemu posamezniku. Pri uporabi sistema so bili zaradi nepoznavanja dela z računalnikom nesamozavestni. Največ težav so imeli z razumevanjem navigacije da gumb Naprej (puščica v desno) pomeni prehod na naslednjo učno enoto, gumb Nazaj (puščica v levo) pa nasprotno. Več časa so potrebovali tudi za to, da so razumeli, kje v učnem gradivu se nahajajo in da se s kliki na hiperpovezave poglavij (Domov Življenjepis Znanja in sposobnosti) lahko pomikajo po e-gradivu. Menimo, da je do razlike v rezultatu med prvim in drugim ocenjevanjem prišlo zaradi slabšega računalniškega predznanja uporabnikov, ki internet uporabljajo manj pogosto. Predvidevamo, da se jim je iz tega razloga sistem zdel težji za uporabo. Da bi spletno učno mesto doseglo svoj namen, to je izobraziti gluhe in naglušne o tem, kako iskati zaposlitev, menimo, da bi bilo potrebno za gluhe in naglušne uporabnike s slabšim računalniškim predznanjem na društvih organizirati računalniški tečaj, da bi pridobili osnovno znanje.

81 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 72 Pedagoško bogatost in uporabnost učnega sistema smo ocenili s prilagojenim pedagoškim indeksom učinkovitosti. V uvodu smo si zastavili trditev, da uporaba večmodalnega pristopa na spletnem učnem mestu izboljšuje pedagoško bogatost sistema. Trditev lahko potrdimo, saj smo s pomočjo vprašalnika ugotovili, da je uporabnikom pomemben tako video kot tudi podnapisi. Najbolje in tudi nadpovprečno so namreč ocenili video (3,3), nič slabše pa niso ocenjeni podnapisi (3,2), ki jih sistem ponuja kot večmodalni element. Analizirali smo tudi medijski pristop predstavitve spletnega učnega mesta javnosti. Pregledali smo najpogostejša medijska komunikacijska orodja in se osredotočili na novinarsko konferenco. Trditev, ki smo jo v diplomskem delu skušali dokazati, je narekovala, da predstavlja ustrezna predstavitev spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne javnosti na novinarski konferenci večjo medijsko učinkovitost. Trditev smo dokazali, saj praktični del, v katerem smo predstavili svoj primer novinarske konference, potrjuje teorijo o pripravi novinarske konference. Prav tako smo dosegli v medijih kar 24 objav o spletnem učnem mestu in predaji le-tega v uporabo trem zavodom. Geslo»spletno učno mesto«se je pojavilo vsaj enkrat v 8 od 14 objav, od tega v kar petih objavah v naslovu. Vse našteto štejemo za uspešno, saj je v poplavi informacij v medijih danes precej nepredvidljivo dobiti svoj prostor. Na tem mestu izpostavljamo misel Verčiča, Zavrla in Rijavčeve iz knjige Odnosi z mediji [17]:»Dve okoliščini, ki nam zagotavljata srečanje z novinarji sta nesreča in uspeh. Prvič, ljudi nesreče zanimajo, zato novinarji o njih poročajo. Drugič, če nekomu uspe priplezati do vrha, bo tam srečal novinarja. Ta pa ga bo presenetil s tem, da ga ne bo uspeh prav nič prevzel, le še bolj ga bo privijal z vprašanji.«v diplomskem delu smo ugotovili, da je bilo spletno učno mesto dobro načrtovano, izdelano in predstavljeno javnosti. Tudi prvi gluhi in naglušni uporabniki so s sistemom zadovoljni. Vsekakor bodo v prihodnosti potrebne izboljšave, dopolnjevanja in ažuriranje vsebine. Kako je spletno učno mesto za gluhe in naglušne dejansko učinkovito, pa bo pokazal čas.

82 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 73 9 VIRI IN LITERATURA 9.1 Literatura [1] A. Bangor, P. Kortum, J.A. Miller, The System Usability Scale (SUS): An Empirical Evaluation, International Journal of Human-Computer Interaction, 24, (2008), 6, str [2] A. Bera, S. Kraljič, N. Mauko (ur.), Prijazen študij za študente invalide: priporočila za prilagoditev študijskega procesa, Društvo študentov invalidov Slovenije, Ljubljana, [3] A. C. Cavender, D. S. Otero, J. P. Bigham, R. E. Ladner, ASL-STEM Forum: Enabling Sign Language to Grow, Proceedings of ACM CHI 2010: Conference on Human Factors in Computing Systems, New York: ACM, 2010, str [4] A. Cavender, R. Ladner, Hearing Impairments, v: Harper and Yesilada (Eds.), Web Accessibility: A Foundation for Research, New York: Springer, New York, 2008, str [5] A. Holzinger, P. Kosec, G. Schwantzer, M. Debevc, R. Wellenhof, J. Frühauf, Reengineering Workflows: Design, Development and Evaluation of a Mobile Computer Application for Patient Data Input to a Hospital Information System: The MoCoMED-Graz Project (2010). [6] A. Jernejčič, Kaj sestavlja hrbtenico dobrega piarovca, v: Kako uspešno sodelovati z mediji, Planet GV, Ljubljana, 2007, str [7] A. S. Drigas, D. Kouremenos, S. Kouremenos, J. Vrettaros, An e-learning System for the Deaf people, Information Technology Based Higher Education and Training, 6th Annual International Conference, Juan Dolio, Dominikanska republika, julij 2005, str [8] A. Salkič, Pomen in vloga odnosov z javnostmi med uporabniki, magistrsko delo, Ljubljana, 2007.

83 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 74 [9] A. Theaker, Priročnik za odnose z javnostmi, 1. izdaja, GV Založba (Zbirka PR), [10] A. Zerfass, R. Tench, P. Verhoeven, D. Verčič, A. Moreno, European Communication Monitor Status Quo and Challenges for Public Relations in Europe. Results of an Empirical Survey in 46 Countries (Chart Version), Bruselj: EACD, European Public Relations Education and Research Association, [11] B. F. Skinner, The operational analysis of psychological terms, Behavioral and brain sciences, 7 (1984), 4, str [12] B. Gruban, D. Verčič, F. Zavrl, Pristop k odnosom z javnostmi, Pristop, Ljubljana, [13] C. Mazaik, Guidelines for Producing Accessible Multimedia for Deaf and Hard-of- Hearing Students, WGBH Educational Foundation [14] D. Burton, Psycho-pedagogy and personalised learning, Journal of Education for Teaching: International Research and Pedagogy, 33, (2007), 1, str [15] D. Hastings, K. Brecklin, S. Cermak, R. Reynolds, H. Rosen, J. Wilson, Note taking for deaf and hard of hearing students: A report of the National Task Force on Quality of Services in the Postsecondary Education of Deaf and Hard of Hearing Students, Rochester, New York: Northeast Technical Assistance Center, Rochester Institute of Technology. [16] D. Nicholson, Inclusive Learning and Assessment Practice: Feedback from d/deaf and Hard of Hearing Student, Learning and Teaching in Action, 7, (2008), 2, str [17] D. Verčič, F. Zavrl, P. Rijavec, Odnosi z mediji, GV Založba, Ljubljana, [18] E. Efthimiou, S. Fotinea, An Environment for Deaf Accessibility to Educational Content, Institute for Language and Speech Processing, 1st International Conference on Information and Communication Technology and Accessibility, Hammamet, Tunizija, april 2007, Tunizija, 2007, str [19] G. Hellström, Quality Measurement on Video Communication for Sign Language, 16th International Symposium on Human Factors in Telecommunications, Oslo, Norveška, maj 1997, Oslo, Norveška, 1997.

84 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 75 [20] G. Iannizzotto, F. La Rosa, C. Costanzo, P. Lanzafame, A multimodal perceptual user interface for collaborative environments, v: Image Analysis and Processing ICIAP Proceedings 2005, Caligari, Italija, september , str [21] G. J-L. Olivrin, Is Video on the Web for Sign Languages, Meraka Institute, CSIR, W3C Video on the Web Workshop, San Jose, California and Brussels, Belgija, [22] H. Beckett, Blend skills for a better class of E-Learning, Computer Weekly, januar, [23] H. G. Lang, M. LaPorta Hupper, D. A. Monte, S. W. Brown, I. Babb, P. M. Scheifele, A study of technical signs in science: Implications for lexical database development, Journal of Deaf Studies and Deaf Education, 12, (2006), 1, str [24] J. Brooke, (1996) "SUS: a "quick and dirty" usability scale", v: P. W. Jordan, B. Thomas, B. A. Weerdmeester in A. L. McClelland. Usability Evaluation in Industry. London: Taylor and Francis. [25] K. Redžepovič, Vloga organiziranosti gluhih in naglušnih oseb pri razvijanju njihove socialne kompetentnosti, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, [26] L. Savič, Socialne posledice gluhote, v: Klasifikacija in socialne posledice gluhote. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, [27] M. Debevc, M. Zorič Venuti, Načrtovanje in priprava učnih e-gradiv za izobraževanje gluhih in naglušnih, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor, [28] M. Debevc, P. Kosec, A. Holzinger, Improving Multimodal Web Accessibility for Deaf People: Sign Language Interpreter Module (SLIM), v: Multimedia Tools and Applications, Objavljeno: 15. april [29] M. Debevc, P. Kosec, M. Rotovnik, A. Holzinger, Accessible multimodal web pages with sign language translations for deaf and hard of hearing users, 20th International Workshop on Database and Expert Systems Applications, Linz, Avstrija, 31. avgust 4. september 2009, Los Alamitos, Calif.: IEEE Computer Society, 2009, str [30] M. Debevc, Ž. Peljhan, The role of video technology in on-line lectures for the deaf, Disability and Rehabilitation, 26, (2004), 17, str

85 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 76 [31] M. Hilzensauer, Information Technology for Deaf People, LNCS, 19, Springer, Heidelberg (2006), str [32] M. Hofmann, K. Goslin, B. Nolan, L. Leeson, H. Sheikh. Development of a Moodle VLE Plug-in to Support Simultaneous Visualisation of a Collection of Multi- Media Sign Language Objects, LREC 2010, Malta, maj 2010, [33] M. Juhart, Socialna struktura gluhih članov društev gluhih in naglušnih v Sloveniji za leto 2005, diplomsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, [34] M. Kerres, C. de Witt, Pragmatismus als theoretische Grundlagen zur Konzeption von elearning, v: D. Treichel & H.O. Meyer (Edt.), Handlungsorientiertes Lernen und elearning. Grundlagen und Beispiele, 1. izd., München: Oldenbourg Verlag, [35] M. Marschark, P. Sapere, C. Convertino, R. Seewagen, Educational interpreting: Access and outcomes, v: M. Marschark, R. Peterson, E. Winston, Sign language interpreting and interpreter education: Directions for research and practice, Oxford University Press, New York, 2005, str [36] M. Wald, (2010) Synote: Accessible and Assistive Technology Enhancing Learning for All Students, v K. Miesenberger, J. Klaus, W. Zagler, A. Karshmer, 12th International Conference on Computers Helping People with Special Needs, Part II, Dunaj, Avstrija, julij 2010, Lecture Notes in Computer Science 6180, Springer- Verlag, Berlin Heidelberg, 2010, str [37] N. Sonwalkar, Changing the interface of education with revolutionary learning technologies, Syllabus, November, (2001a), str [38] N. Sonwalkar, Multi-dimensional Pedagogical Framework for the Delivery and Evaluation of Technology Adaptive Education, AACU Conference, oktober in 1. november 2003, University Park Hotel, Cambridge. [39] P. Ašanin Gole, Strateški komunikacijski management, Teorija in praksa, (1998), 4, str [40] P. Kosec, M. Rotovnik, M. Debevc, SLI Modul: Dostopne spletne strani za gluhe in naglušne uporabnike, v zborniku 12. Elektrotehnične in računalniške konference (ERK), Portorož, September 2010, Portorož, vol. B, str

86 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 77 [41] R. Mayer, R. Moreno, A split-attention effect in multimedia learning: Evidence for dual processing systems in working memory, Journal of Educational Psychology, 90, (1998), 2, str [42] S. Košir, Sluh: naglušnost in gluhost, Ljubljana, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, [43] S-E. Fotinea, E. Efthimiou, A platform for sign language content presentation, v zborniku 5th International Conference on Multimedia, Information and Communication Technologies in Education (m-icte2009), Lizbona, Potrugalska, april 2009, Formatex, Badajoz, Španija, 2009, str [44] T. Arh, M. Debevc, T. Kocjan Stjepanović, B. Jerman Blažič, (2005) Testiranje uporabniške prijaznosti na primeru izobraževalnega portala EducaNext. Organizacija (Kranj), 2005, letn. 38, (4), str [45] W. Lan, X. Jiacheng, Q. Xueli, Exploration of Moodle-based collaborative learning for the Deaf, Computer Science-Technology and Applications, IFCSTA, 2, (2009), str Viri [46] Adobe Flash Player Statistics, [47] Akcijski program za invalide Prevzeto s: pdf/api_07 _13.pdf [48] D. Jovič, Spletno mesto za gluhe in naglušne, Slovensko izobraževalno omrežje, Prevzeto s: [49] DEAFVOC 2, Prevzeto s: [50] Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in sveta o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih, 20. oktober 2010, Uradni list Evropske Unije, L 280/1.

87 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 78 [51] Dnevnik. Zveza društev gluhih in naglušnih: Odrinjenost gluhih na rob družbe še vedno ostaja. Dnevnik, Prevzeto s: [52] Ekonomist, Pomen spremljanja medijev. Prevzeto s: [53] European Comission DG Information Society and Media, Measuring progress in e- Inclusion Riga Dashboard Prevzeto s: dashboard.pdf [54] Europa.eu, Ministerial declaration, 11. junij 2006, Riga, Latvija. Prevzeto s: [55] Evropska komisija. Boj proti diskriminaciji v Evropski Uniji. Prevzeto s: [56] Informacijski urad Sveta Evrope v Republiki Sloveniji, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prevzeto s: _varstvu_clovekovih_pravic_in_temeljnih_svoboscin/predstavitev [57] Informacijsko-komunikacijski center za razvojno sodelovanje, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Prevzeto s: [58] J. Mole, D. Peacock, Learning Teaching and Assessment, A guide to good practice for staff teaching d/deaf students in science engineering, University of Wolverhampton, Prevzeto s: [59] Kliping. Prevzeto iz: [60] Listina o temeljnih pravicah Evropske unije. Prevzeto s: stina_o_temeljnih_pravicah_eu.pdf

88 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 79 [61] M. Janićijević, E-izobraževanje za gluhe in naglušne, RTS, Prevzeto s: [62] M. Rubin, ( ). Brezposelnost med gluhimi je čedalje večja. Delo. Prevzeto s: [63] M. Zorič Venutti, Delavnica Moodle kviz. Prevzeto s: [64] Ministrstvo za zunanje zadeve. Splošna deklaracija o človekovih pravicah. Prevzeto s: A_DEKLARACIJA_O_CLOVEKOVIH_PRAVICAH_-_F.pdf [65] Mariborski utrip, Inovativno spletno učno mesto za gluhe in naglušne ( ). Prevzeto s: [66] Moodle. Moodle Statistics. Prevzeto s: [67] Nacionalne usmeritve za izboljšanje dostopnosti grajenega okolja, informacij in komunikacij za invalide, Uradni list št. 113/2005, str [68] Nuance Communications. Dragon Speech Recognition. Prevzeto s: [69] Office of the United Nations High Comissioner for Human Rights. Deklaracija o pravicah invalidov. Prevzeto s: [70] Openmeetings. Moodle. Prevzeto s: [71] P. Drole, Preslišani na družbenem robu. Dnevnik, objavljeno Prevzeto s: [72] Planet, E-izobraževanje za gluhe in naglušne ( ). Prevzeto s: 0/?opts=H2bv/gAAAAL/AAAAAAAAAAAAAAB4AAAAyAAAAAAAAwAAAA M%3D&newsId= [73] Predlog Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, Prevzeto s:

89 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 80 va_zakona_o_izenacevanju_moznosti_invalidov/predlog_zakona_o_izenacevanju_moz nosti_invalidov [74] Program za gluhe ( ), Radio 1, Prevzeto s: [75] Protokol. Kaj je PR. Prevzeto s: [76] Raba interneta v Sloveniji, E-izobraževanje za gluhe in naglušne ( ). Prevzeto s: [77] Recommendation 1598 (2003) of the Parliamentary Assembly of the Council of Europe Protection of sign languages in the member states of the Council of Europe. Prevzeto s: Langue%20signe_GB%20assemble.pdf [78] Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko Prevzeto iz: [79] Signing Savvy for American Sign Language. Prevzeto s: [80] SignOn. Prevzeto s: [81] Signspeak. Prevzeto s: [82] SIOL, E-izobraževanje za gluhe in naglušne ( ). Prevzeto s: aspx [83] Slimodule. UM FERI. Prevzeto s: [84] Slovenska tiskovna agencija, Na voljo spletno učno mesto za gluhe in naglušne z nasveti o iskanju dela ( ). Prevzeto s: [85] Spletno učno mesto za gluhe in naglušne»kako do zaposlitve?«. UM FERI. Prevzeto s: [86] T. Vrbnjak, Za manj ovir za gluhe in naglušne ( ), Večer, Prevzeto s:

90 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 81 [87] Transparentni video znakovnega jezika na spletu (2010). Prevzeto s: [88] UNESCO. The Salamanca Statement and Framework for Action on special needs education. Prevzeto s: [89] Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06. [90] Varuh človekovih pravic, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prevzeto s: [91] Viascribe Prevzeto s: [92] Viavoice. Prevzeto s: 01.ibm.com/software/pervasive/embedded_viavoice/ [93] Vibelle. Prevzeto s: [94] ViSiCAST. Prevzeto s: [95] WHO. Deafness and hearing impairment. World Health Organization, [96] Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, Uradni list RS, št. 96/2002, str [97] Zavod RS za zaposlovanje, Letno poročilo 2009:

91 Načrtovanje in ocenjevanje Spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran PRILOGE 10.1 Vabilo na tečaj VABILO NA TEČAJ KAKO DO ZAPOSLITVE? Maribor, 13. do 17. september 2010 PODROČJE IN CILJI TEČAJA Razvoj računalniške in komunikacijske tehnologije prinaša s seboj možnosti za lažji dostop do informacij in do izobraževanja na daljavo tudi za gluhe in naglušne. Vsi, ki so se že kdaj potegovali za službo, se zagotovo sprašujejo, kako se naj prijavijo na delovno mesto in napišejo svoj življenjepis, da bi delodajalci izbrali prav njih. Ravno zato smo za vse gluhe in naglušne, ki se potegujejo za novo delovno mesto, pripravili sodobna, prilagojena elektronska gradiva na svetovnem spletu, podprta s prevodom v slovenski znakovni jezik. Udeleženci tečaja se bodo s pomočjo tega gradiva seznanili s tem, kako se lahko samostojno ocenijo, poiščejo zaposlitev in se prijavijo na delovno mesto in kje lahko poiščejo dodatne informacije. KOMU JE TEČAJ NAMENJEN? Tečaj je namenjen vsem gluhim in naglušnim osebam, ki se želijo seznaniti s tem, kako priti do zaposlitve. Prav tako je namenjen bodočim mentorjem iz društev gluhih in naglušnih. POVEZAVE Tečaj je bil razvit v okviru evropskega projekta VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE DEAFVOC2 v sodelovanju s koordinatorjem projekta s Finske ter partnerji iz Avstrije in z Irske. Pri razvoju gradiva je sodeloval tudi Zavod RS za zaposlovanje, ki je omogočil uporabo in prevod dela njihovih elektronskih gradiv. POVZETEK VSEBINE TEČAJA Udeleženci tečaja se bodo seznanili z naslednjo vsebino: Kako se ocenimo in opišemo? Kako poiščemo informacije o novih delovnih mestih? Kako napišemo prijavo na delovno mesto?

92 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 83 Kako napišemo prošnjo za zaposlitev? Kako napišemo pravilen življenjepis? Kako tudi drugje najdemo nasvete in napotke za iskanje zaposlitve? POTEK TEČAJA Brezplačni tečaj bo trajal pet dni, in sicer: vsak dan od ponedeljka, 13. septembra, do petka, 17. septembra, od do Zbor tečajnikov bo v ponedeljek, 13. septembra, ob v vhodni avli Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Smetanovi ulici 17 v Mariboru. PREDAVATELJI Tečaj bodo vodili sodelavci s fakultete: Primož Kosec, Ines Kožuh in prof. dr. Matjaž Debevc. Prisoten bo tudi tolmač slovenskega znakovnega jezika. DODATNE INFORMACIJE Milan Kotnik Društvo gluhih in naglušnih Podravja Tel: (02) , GSM: 031/ , e-pošta: dgn.maribor@guest.arnes.si Primož Kosec Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Tel: (02) , e-pošta: pkosec@uni-mb.si PRIJAVNICA Ime in priimek: Naslov: GSM: E-pošta:

93 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Vprašalnik testiranja po metodi SUS 1. Zdi se mi, da bi lahko ta sistem uporabljal pogosto. 2. Zdi se mi, da je ta sistem po nepotrebnem kompliciran. 3. Sistem se mi je zdel enostaven za uporabo. 4. Zdi se mi, da bi potreboval pomoč učitelja pri uporabi sistema. 5. Med samo uporabo tega sistema sem se dobro znašel. 6. Zdi se mi, da je bil sistem zelo nelogičen. 7. Predstavljam si, da bi se večina ljudi hitro naučila uporabljati ta sistem. 8. Uporaba tega sistema se mi je zdela zelo težavna. 9. Pri uporabi tega sistema sem se počutil zelo samozavestno. 10. Zdi se mi, da bi se moral veliko naučiti, da bi znal uporabljati ta sistem.

94 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Vprašalnik za merjenje pedagoške bogatosti in uporabnosti spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne VPRAŠALNIK Odgovorite na spodnja vprašanja, tako da pri vsakem vprašanju obkrožite eno številko od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni najslabšo oceno, 5 pa najboljšo. 1. Ali je sistem omogočal, da ste se najprej učili, kako oceniti samega sebe, nato kako napisati prošnjo in prijavo na delovno mesto in na koncu življenjepis? 2. Ali ste se med uporabo sistema naučili še kaj drugega (na primer uporabljati program Word za pisanje prošnje)? 3. Ali je sistem omogočal, da ste najprej izpolnjevali naloge, ne da bi preučili vsebino učne enote? 4. Ali je sistem omogočal, da ste najprej preučili vsebino učne enote (video, podnapisi, zvok in tekst) in nato izpolnjevali naloge? 5. Ali vam je bil slovar v pomoč pri razlaganju pomena besed?

95 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Se vam je zdelo besedilo razumljivo? 7. Se vam je zdela količina besedila primerna? 8. Ste si pri učenju pomagali s slikami? 9. Vam je velikost slik ustrezala? 10. Vam je bil zvok v videu v pomoč pri učenju? 11. Se vam je zdel zvok v videu razločen? 12. Ste razumeli tolmača znakovnega jezika? 13. Vam je kakovost videa ustrezala? 14. So se vam zdeli podnapisi v videu koristni? 15. Se vam je zdela oblika podnapisov primerna? 16. So vam bile naloge v pomoč pri učenju? 17. Se vam je zdela uporaba nalog enostavna?

96 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Vam je pomoč učitelja koristila? 19. Je bila pomoč učitelja primerna? 20. So vam bili kvizi v pomoč pri učenju? 21. So bili kvizi enostavni za uporabo? 22. Vam je bila klepetalnica v pomoč pri učenju? 23. Je bila klepetalnica enostavna za uporabo? 24. Vam je bila videokonferenca v pomoč pri učenju? 25. Je bila uporaba videokonference enostavna? 26. Vam je bil videoforum v pomoč pri učenju? 27. Je bila uporaba videoforuma enostavna?

97 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Vabilo za medije VABILO ZA MEDIJE Maribor, 18. september 2010 Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko smo znotraj Inštituta za avtomatiko in v okviru evropskega projekta DEAFVOC 2 (program Vseživljenjsko učenje) razvili prvi celovit prilagojen e-izobraževalni sistem, prilagojen za gluhe in naglušne. Celotno gradivo je prevedeno v slovenski znakovni jezik in vsebuje številne inovativne prispevke. Gradivo odlikujejo inovacija v svetovnem pogledu prosojni spletni video tolmača za znakovni jezik, preoblikovana e-učilnica (Moodle) z dodanimi videoposnetki tolmača z zvokom in podnapisi ter v slovenščino preveden videokonferenčni sistem. V projektu smo sodelovali tudi z Zavodom RS za zaposlovanje, Zavodom za gluhe in naglušne Ljubljana ter Društvom gluhih in naglušnih Podravja Maribor. Da bi prikazali pomembnost slovenskega znakovnega jezika na spletu in za potrebe zaposlovanja gluhih in naglušnih, smo pripravili e-gradivo z naslovom»kako DO ZAPOSLITVE?«. Zato Vas vabimo, da se nam pridružite pri predstavitvi in predaji gradiva v brezplačno uporabo Zavodu RS za zaposlovanje, Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana ter Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor na tiskovni konferenci, ki bo v četrtek, 23. septembra 2010, ob 10. uri v predavalnici Alfa novega dela FERI (vhod s Koroške ceste) na Smetanovi 17 v Mariboru. Na tiskovni konferenci bodo sodelovali: prof. dr. Igor Tičar, dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko prof. dr. Matjaž Debevc, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Primož Kosec, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko mag. Dorotea Verša, Zavod RS za zaposlovanje Milan Kotnik, Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor Katja Krajnc, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana Po tiskovni konferenci bomo udeležencem prvega tečaja»kako do zaposlitve?«podelili potrdila o uspešno opravljenem tečaju. Vljudno vabljeni!

98 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Sporočilo za medije Maribor, 23. september 2010 Sporočilo za medije Na FERI predstavili prvi celoviti e-izobraževalni sistem, prilagojen za gluhe in naglušne INOVATIVNO SPLETNO UČNO MESTO ZA GLUHE IN NAGLUŠNE Maribor, 23. september 2010 Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru, so danes predstavili zaključni izdelek evropskega projekta DEAFVOC 2 (program Vseživljenjsko učenje) spletno učno mesto za gluhe in naglušne. Ta zajema e-gradivo»kako do zaposlitve?«, ki je v celoti prevedeno v slovenski znakovni jezik, s številnimi inovativnimi prispevki. Tega bodo za potrebe zaposlovanja gluhih in naglušnih odslej lahko uporabljali na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana ter v Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor. Spletno učno mesto za gluhe in naglušne je nastalo znotraj Inštituta za avtomatiko (predstojnik: red. prof. ddr. Denis Đonlagić) in v okviru projekta DEAFVOC 2 v sodelovanju s koordinatorjem projekta Finsko zvezo gluhih, z avstrijskimi in irskimi partnerji. Največja pridobitev je t. i. transparentni video (video s prosojnim ozadjem), ki se prikaže na zahtevo uporabnika preko obstoječe spletne strani. Spletno učno mesto je oblikovano v posebej prilagojenem spletnem učnem okolju Moodle, njegova uporaba je jasna in enostavna. Uporabniki lahko v istem okolju uporabljajo tudi komunikacijska orodja (forum, klepetalnica in v slovenščino prevedena videokonferenca). Spletno učno mesto pa s kvizi in nalogami zagotavlja tudi samopreverjanje znanja. Spletno učno mesto»kako do zaposlitve?«je v osnovi namenjeno poudarjanju pomena uporabe slovenskega znakovnega jezika v učnem okolju ter kot pomoč pri zaposlovanju gluhih in naglušnih. Pri nastajanju e-gradiva je konzorcij projekta sodeloval z Zavodom RS

99 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 90 za zaposlovanje, Zavodom za gluhe in naglušne Ljubljana ter Društvom gluhih in naglušnih Podravja Maribor. Na današnji tiskovni konferenci je dekan prof. dr. Igor Tičar v imenu Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko predal spletno učno mesto za gluhe in naglušne v uporabo omenjenima zavodoma in društvu. Člani slednjega so sistem že preizkusili in po besedah Milana Kotnika, sekretarja Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor, so gluhi in naglušni nad sistemom navdušeni in so ga dobro sprejeli. V preteklem tednu je namreč na fakulteti potekal prvi petdnevni preizkusni tečaj na temo»kako do zaposlitve?«z uporabo novega spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne. V pričakovanju uporabe so tudi na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana. Katja Krajnc, pomočnica ravnateljice za tamkajšnjo osnovno šolo in vrtec, vidi sistem kot odlično priložnost za lažje vključevanje mlade gluhe in naglušne populacije na trg delovne sile. V okviru projekta so po finskem vzoru sestavili tudi nov učni načrt za predmet slovenski znakovni jezik na srednji šoli. Tega bodo zdaj poslali v potrditev na Zavod RS za šolstvo. Novega sistema se veselijo tudi na Zavodu RS za zaposlovanje. Mag. Dorotea Verša je poudarila, je zanimanje za e-svetovanje med iskalci zaposlitve precejšnje. V zadnjih dveh letih je dosedanjo obliko e-svetovanja uporabljalo nekaj deset tisoč uporabnikov. Spletno učno mesto za gluhe in naglušne bo tako pripomoglo k temu, da bo v prihodnje slovenski znakovni jezik na spletu dobil pravo mesto, s čimer bi se pismenost gluhih in naglušnih oseb lahko izrazito izboljšala, njihovo vključevanje v družbo pa bi bilo lažje. Več informacij: Ines Kožuh, tel., elektronska pošta

100 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Zloženka za transparentni video znakovnega jezika na spletu Vir:

101 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Zloženka za spletno učno mesto za gluhe in naglušne Vir:

102 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Simbolična predaja spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne (primer za Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor tabla in fotografija s tiskovne konference) Slika 10.1: Tabla za simbolično predajo Slika 10.2: Fotografija s tiskovne konference. Na fotografiji: Milan Kotnik, Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor in prof. dr. Igor Tičar, dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. (Foto: Metka Zemljič)

103 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran Objave v medijih Slovenska tiskovna agencija (STA),»Na voljo spletno učno mesto za gluhe in naglušne z nasveti o iskanju dela«, objavljeno 23. septembra 2010 na spletni strani in kot agencijska novica. Vir: STA (2010)

104 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 95 Večer,»Za manj ovir za gluhe in naglušne«, objavljeno 23. septembra 2010 na spletni strani in 24. septembra v tiskani izdaji. Vir: Večer (2010)

105 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 96 Večer,»Slabo izobraženi, z ozkim naborom možnosti«, objavljeno 19. oktobra 2010 na spletni strani in v tiskani izdaji. Vir: Večer (2010)

106 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 97 Delo,»Brezposelnost med gluhimi je čedalje večja«, objavljeno 5. oktobra 2010 na spletni strani in v tiskani izdaji. Vir: Delo (2010)

107 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 98 Mariborski utrip,»inovativno spletno učno mesto za gluhe in naglušne«, objavljeno 23. septembra Vir: Mariborski utrip (2010)

108 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 99 Naš glas,»kako do zaposlitve«izobraževanje na FERI, intervju: Andreja Kovjanić, objavljeno oktobra Vir: Naš glas (2010)

109 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 100 Naš glas, Svečana predaja»spletno učno mesto za gluhe in naglušne«, objavljeno oktobra Vir: Naš glas (2010)

110 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 101 Naš glas,»spletno učno mesto za gluhe in naglušne«, objavljeno v oktobrski številki. Žurnal,»Za lažjo zaposljivost gluhih in naglušnih«, objavljeno 24. septembra Vir: Žurnal (2010)

111 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 102 TV Maribor, objavljeno v informativnem programu 23. septembra OFF: Večina gluhih ima le poklicno izobrazbo, zanje je težaven dostop do mnogih informacij. Slovenski znakovni jezik, s katerim se sporazumevajo v učnih gradivih, ni uporabljan. IZJAVA (prof. dr. Matjaž Debevc)»Malo ljudi ve, da je gluhim slovenski znakovni jezik prvi jezik, nacionalni jezik pa je njim drugi materni jezik.«off: Mnogi gluhi imajo težave s pismenostjo. Dostop do informacij bi jim radi olajšali s prilagojenim spletnim učnim mestom, ki s posnetki tolmača za znakovni jezik z zvokom in napisi ponuja napotke, kako do zaposlitve. Storitev bodo vključili tudi na spletno stran Zavoda za zaposlovanje. IZJAVA (mag. Dorotea Verša, Zavod RS za zaposlovanje)»dobijo lahko informacije, ki jih potrebuje vsak iskalec zaposlitve, kot na primer, kje poiskati podatke o prostih delovnih mestih, kako se predstaviti delodajalcu, kako napisati prošnjo ob prijavi na delovno mesto in kako pripraviti svoj življenjepis.«off: Spletno učno mesto pa so že uspešno preizkusili člani Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor, ki so s sistemom zadovoljni. IZJAVA (udeleženka tečaja)»bistveno lažje je za nas, saj so besede, ki so vsebovane v programu, so bile podnaslovljene in za mene bistveno lažje in smo lažje potem napisali tudi življenjepis.«off: Program bodo uporabljali tudi v zadnjih letnikih izobraževalnega Zavoda za gluhe in naglušne, kjer si želijo tudi nov učni načrt z več urami slovenskega znakovnega jezika.

112 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 103 IZJAVA (Katja Krajnc, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana)»Bi si želeli tudi v osnovno šolo dobiti predmet za gluhe kot materni znakovni jezik, da bi se močneje zgradil in na njem gradil potem tudi pisni jezik.«off: Za boljšo informiranost pa se bodo potem vsi skupaj še naprej trudili, da bo slovenski znakovni jezik pravo mesto dobil tudi na spletu. Vir: RTV Slovenija, RC Maribor, TV Maribor

113 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 104 RTS,»E-izobraževanje za gluhe in naglušne«, objavljeno 23. septembra 2010 v informativnem programu in na spletni strani. Vir: RTS (2010)

114 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 105 Radio 1,»Program za gluhe«, objavljeno 23. septembra 2010 v informativnem programu in na spletni strani. Vir: Radio 1 (2010)

115 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 106 Radio Maribor, objavljeno 28. septembra 2010 v živo v oddaji Tematsko popoldne. OFF: Projekt Kako do zaposlitve je mednarodni, nastal je v sodelovanju s Finsko zvezo gluhih z avstrijskimi in irskimi partnerji. Njegovo srce in duša je tudi zaradi lastnih težav s sluhom tudi prof. dr. Matjaž Debevc s FERI-ja. IZJAVA (prof. dr. Matjaž Debevc)»Mi smo pa le ugotovili skupaj s Finci, da bi bilo potrebno narediti neko učno mesto, gradivo; in to je bila naša iniciativa, mi smo želeli namreč narediti takšno spletno učno mesto, ki bi bilo zelo prijazno, uporabno, hitro razumljivo in pa prilagojeno posebej gluhim in naglušnim. To pomeni, da bi morali dati zraven video slovenskega znakovnega jezika, prevod celotnega gradiva, kajti vedeti moramo, da je gluhim slovenski znakovni jezik prvi jezik, medtem ko je pisni jezik drugi jezik in zato gluhi najprej pogledajo video tolmača in zraven potem pogledajo še besedilo. To dvoje skupaj je zelo pomembno in potrebno za gluhe in naglušne. Pri tem pa smo tudi veliko novih in inovativnih zadev naredili sami. In te inovativne zadeve, to so transparentni video, poslovenjen videokonferenčni sistem, komunikacijski sistem, predstavitev celotnega gradiva, so čisto naša unikatna zadeva, ki smo jo mi potem predstavili Fincem. In to naše znanje bomo potem skupaj z ostalimi partnerji razširili tudi v druga evropska okolja. Pričakujemo namreč nadaljevanje tega projekta, in sicer zopet z našimi partnerji s finskim koordinatorjem (Finska zveza gluhih), bomo ponovno kandidirali za evropska sredstva in poskušali še naprej delati na tem projektu.«off: Zdaj ste začeli s to pomočjo pri zaposlovanju, pri iskanju zaposlitve. Zakaj ste se odločili ravno za tega in s katerim boste potem nadaljevali? IZJAVA (prof. dr. Matjaž Debevc)»Tematika, kako priti do zaposlitve, je najbolj žgoča tematika v tem trenutku. Naša želja je bila, skupaj s finskimi partnerji smo se ravno pogovarjali o tem, kaj bi bilo najboljše narediti kot učno gradivo. Naš predlog je bil seveda s tem, ko smo videli, da je velika

116 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 107 problematika glede zaposljivosti, da naredimo takšna gradiva, pri katerih bodo gluhi lahko dobili informacijo o tem, kako napisati prijavo za delovno mesto, kako napisati prošnjo, življenjepis, kako najti zaposlitev, kje najti informacije; in zato smo se tudi odločili skupaj z Zavodom za gluhe in naglušne, da pripravimo najprej osnutek gradiva in potem smo skupaj z ostalimi avtorji tega gradiva pripravili najprej vsebino, to prevedli in vstavili v spletno učno okolje.«off: Kako pa naprej? Katera tema? Že razmišljate? IZJAVA (prof. dr. Matjaž Debevc)»Nam je želja, da naprej v naslednjem delu, se pravi, če nam bo uspelo pridobiti dodatna sredstva, da bi to gradivo, ki smo ga mi pripravili, prevedli v različne jezike, najprej seveda v angleški jezik in našo tehnologijo, to inovativno tehnologijo, ki smo jo razvili v okviru tega projekta, tudi razširili na druga spletna mesta. Mnenja smo namreč, da vsa ta gradiva, ki so trenutno na voljo, na primer s strani ministrstev, kot so gradiva e-uprava, e-davki in druga podobna gradiva, da bi morala imeti še prevod v slovenski znakovni jezik. Ampak problem do zdaj je bil ta, da se ni dalo spreminjati oblike. Z našo tehnologijo pa ostane ta tehnologija takšna, kot je, ampak samo preko te spletne strani se pa pojavi video tolmača. To tehnologijo bi radi predstavili in prenesli v ostale države, ostala ministrstva in pričakujemo tudi predstavitev v Bruslju.«Profesor Debevc je še povedal, da imajo na fakulteti nekaj gluhih in naglušnih študentov, ki jim pri študiju pomagajo, kolikor zmorejo. Da pa so še vedno težave pri zagotavljanju tolmačev v znakovni jezik, sekretar Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor, Milan Kotnik ugotavlja, da vrzeli v izobraževanju slušno oviranih vodijo v začaran socialni krog. IZJAVA (Milan Kotnik)»Ker gluhi čutimo izredno pomanjkanje v izobraževanju, v našem šolskem sistemu, saj nam trenutno vodi le pet različnih poklicev. To je katastrofalno, glede na to, da nam ustava Republike Slovenije nudi neomejeno možnost izbire. Gluhi so omejeni na pet različnih

117 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 108 poklicev, kot so zidar, šivilja, v zadnjem času so uspeli tudi z enim novim poklicem, in sicer medijski tehnik, ampak to ni tisto, kar gluhi pričakujejo, ker imajo v sebi izredno velik talent. Kljub gluhoti oni želijo in znajo biti marsikje drugje ustvarjalni, ampak ker izobraževalni sistem ni tako dorečen, da bi lahko učitelji v njegovem maternem jeziku, v slovenskem znakovnem jeziku, ga poučevali, se ta skriti intelekt nekako uničuje in ne pride do izraza. Žalostno je, da je potem življenjski krog na koncu sklenjen z izredno nizkimi osebnimi dohodki, kar potem vodi populacijo gluhi in naglušnih na sam rob dogajanja v družbi.«off: Kakšna pa je izobrazbena struktura vaših članov? IZJAVA (Milan Kotnik)»Izredno nizka, pa ne govorim samo za situacijo v Podravju, ampak tudi na sploh v celotnem območju Slovenije. Kot sem prej že omenil, je približno 23 odstotkov tistih, ki imajo dokončano osnovno šolo, ali pa še to ne. 23 odstotkov je tistih, ki imajo poklicno izobraževanje, mislim da 24 odstotkov tistih, ki imajo srednješolsko izobrazbo, kar je glede na razmerje ostale polnočutne populacije ali ostale invalidne populacije izredno slaba izobrazbena struktura. Jaz sem pred dvema letoma rekel, da je država pogosto bolj gluha kot pa mi sami. Opažam, da je danes še vedno tako.«off: Ob predstavitvi programa so večkrat poudarili, da je znakovni jezik slušno oviranemu prvi jezik. Slišeči si to težko predstavljamo. Tolmačica v slovenski znakovni jezik Marija Koser, ki jo je videti tudi na spletnem učnem mestu»kako do zaposlitve?«. IZJAVA (Marija Koser, tolmačica slovenskega znakovnega jezika)»znakovni jezik je ena specifika jezika. Kako se ga naučiti, je odvisno od vsakega posameznika, tako kot se ljudje naučimo govoriti angleško, nemško in ostale jezike. To je jezik, pri katerem uporabljamo govorico telesa, mimiko obraza, uporabljamo roke, malo je potrebno motorike, veliko je logičnih dejstev. Znakovni jezik je pomoč gluhemu, da si lažje predstavlja določeno besedo, ki je njemu teže razumljiva. Dnevno slišimo veliko

118 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 109 informacij, se pogovarjamo in se nam besede nekako usedejo v naš um, medtem ko gluhi besedo preberejo, si jo lahko drugače predstavljajo in pride do napačnega razumevanja besede. Zato je znakovni jezik tako bistveno pomemben za njih, da dobijo pravo informacijo, da vsekakor tudi razumejo tisto, kar je bilo povedano.«off: Ste si od nekdaj želeli biti tolmačica znakovnega jezika? IZJAVA (Marija Koser, tolmačica slovenskega znakovnega jezika)»to mi je bilo v zibko dano zaradi staršev. Oba sta gluha, tako da sem se jaz s tem jezikom hitro srečala, tako da je bil dejansko tudi to moj materni jezik, ne samo njihov. Tako da sem se naučila najprej njihovega jezika in šele kasneje govorjene besede.«off: Na republiškem Zavodu za zaposlovanje je registriranih 36 oseb s 70- ali večodstotno okvaro sluha. Od tega jih je na območju mariborske službe 7. Zavod jih bo najprej ustno obvestil o novem programu, do konca leta pa ga bodo lahko uporabljali tudi sami.

119 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 110 Radio City, objavljeno v informativnem programu 23. septembra Napoved: Gluhi in naglušni se skozi življenje prebijajo z veliko ovirami, predvsem pri izobraževanju. Tehnologija ni težava, težko pa je najti učno gradivo. Teh težav bo sedaj manj, saj jim je dostopen prvi celoviti e-izobraževalni sistem. Več o tem Janez Krušič Sterguljc. OFF: Eno leto so na mariborski Fakulteti za elektrotehniko razvijali program spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne in razvili sistem, preko katerega lahko uporabniki dostopajo do informacij o iskanju zaposlitve, kako napisati prijavo in življenjepis, in to na več načinov: IZJAVA (Primož Kosec)»Od zvoka, videa znakovnega jezika in pa podnapisov, ki so integrirani v ta naš prilagojen Flash predvajalnik.«off: Pravi Primož Kosec s FERI-ja. A vseh težav ta sistem vendarle ne bo rešil. Slovenski znakovni jezik kot materni jezik gluhih namreč v državi še vedno nima svojega pravega mesta, tudi pri izobraževanju to pomeni, da ne prejmejo enakovredne izobrazbe in imajo posledično slabše možnosti pri iskanju dela. IZJAVA (Milan Kotnik)»Obstaja pet izobrazbenih programov: zidar, šivilja, strojnik, slaščičar in medijski tehnik.«off: Razlaga Milan Kotnik iz Društva gluhih in naglušnih Podravja:»In za svojo identiteto se moramo boriti, želimo biti razumljeni in razumeti.«izjava (Milan Kotnik)»Gluhi zmorejo in znajo veliko več kot vse to ponujeno,«

120 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 111 OFF: še pravi Kotnik. Radio City, objavljeno v informativnem programu 23. septembra OFF: Gluhi in naglušni so celovitega izobraževanja od vrtca pa do srednje šole v celotni državi deležni v Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, potem pa so bolj ali manj prepuščeni svoji iznajdljivosti in nadarjenosti. Tudi zato ne preseneča podatek, da ima v Podravju nekaj več kot 20 odstotkov gluhih in naglušnih končano poklicno šolo. In tu bi jim morala priti naproti država Ministrstvo za šolstvo in visoko šolstvo s prilagojenimi učnimi programi tudi po osnovnem izobraževanju. IZJAVA (Milan Kotnik)»Ker v gluhih se skrivajo neodkriti talenti in ker ne morejo izpeljati svojega življenjskega cilja, postanejo zaprti v svojem okolju, ne morejo se vključiti v socialno in v družbeno okolje.«off: Pravi Milan Kotnik iz Društva gluhih in naglušnih Podravja. Vir: Radio City

121 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 112 Radio Ognjišče, objavljeno v informativnem programu 25. septembra Na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so predstavili spletno učno mesto za gluhe in naglušne, ki med drugim zajema nasvete za iskanje zaposlitve, prevedene v slovenski znakovni jezik. Pripomoček so že preizkusili v Društvu gluhih in naglušnih Podravja, veselijo pa se ga tudi na zavodu za zaposlovanje. Več o spletnem učnem mestu pa Matjaž Debevc. (IZJAVA prof. dr. Matjaž Debevc) Vir: Radio Ognjišče

122 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 113 Spletna televizija za gluhe,»spletno učno mesto za gluhe in naglušne«, objavljeno na spletni strani 18. oktobra Vir: Spletna televizija za gluhe (2010)

123 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 114 Slovensko izobraževalno omrežje,»spletno mesto za gluhe in naglušne«, objavljeno 6. oktobra Vir: SIO (2010)

124 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 115 Raba interneta v Sloveniji,»E-izobraževanje za gluhe in naglušne«, objavljeno 5. oktobra Vir: RIS (2010)

125 Načrtovanje in ocenjevanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne Stran 116 Portal SIOL,»E-izobraževanje za gluhe in naglušne«, objavljeno 24. septembra Vir: Siol (2010)