SKUPINA DELO PRODAJA. Letno poročilo za leto končano 31. decembra 2014

Transkripcija

1 SKUPINA DELO PRODAJA Letno poročilo za leto končano 31. decembra 2014

2 KAZALO 1 UVOD Splošni podatki Organi družb v skupini Dejavnost družb v skupini Podatki o zaposlenih v skupini Pridružene družbe RAČUNOVODSKI IZKAZI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA IZKAZ DENARNIH TOKOV IZKAZ GIBANJA KAPITALA V LETU IZKAZ GIBANJA KAPITALA V LETU POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM Izjava poslovodstva Povezane družbe Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev Podlaga za sestavo računovodskih izkazov Spremembe računovodskih usmeritev in ocen ter popravki napak Skupinski računovodski izkazi Tečaj in način preračuna v domačo valuto Poročanje po področnih in območnih odsekih Neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Oslabitve dolgoročnih sredstev, razen finančnih naložb Finančne naložbe Izpeljani finančni inštrumenti Sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo Zaloge Terjatve Denarna sredstva Kapital Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Dolgovi Prihodki Odhodki Davek od dohodka POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Finančne naložbe Nekratkoročne finančne naložbe Kratkoročne finančne naložbe Poslovne terjatve Nekratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Zaloge Denarna sredstva Kratkoročne časovne razmejitve... 38

3 14.1 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve Kratkoročne pasivne časovne razmejitve Kapital Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Finančne obveznosti Nekratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Poslovne obveznosti Nekratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Zunajbilančna sredstva in obveznosti Poslovni prihodki Poslovni odhodki in stroški Finančni prihodki Finančni odhodki Drugi prihodki Drugi odhodki Davek iz dobička in odloženi davki Poročanje po odsekih Ustavljeno poslovanje Obvladovanje finančnih tveganj Prejemki uprave in nadzornega sveta Posli s povezanimi osebami Potencialne obveznosti in sredstva Pomembni poslovni dogodki po datumu bilance stanja Izjava o upravljanju Revizorjevo poročilo... 52

4 1. del POSLOVNO POROČILO 2014 Skupina Delo Prodaja _ 1

5 1 UVOD Sestava skupine Delo Prodaja na dan : - Delo Prodaja, d.d. - DIS21, d.o.o. - AB Sistemi, d.o.o. 1.1 Splošni podatki Delo Prodaja, d.d. Firma: Skrajšana firma: Sedež: Matična številka: Delo Prodaja, družba za razširjanje in prodajo časopisov, d.d. Delo Prodaja, d.d. Davčna številka: Dunajska cesta 5, Ljubljana Šifra dejavnosti: Trgovina na drobno s časopisi, revijami: DIS21, d.o.o. Firma: Skrajšana firma: Sedež: DIS21, Podjetje za distribucijo in dostavo, d.o.o. DIS21, d.o.o. Matična številka: Davčna številka: Dunajska cesta 5, Ljubljana Šifra dejavnosti: Trgovina na drobno s časopisi, revijami: AB SISTEMI, d.o.o. Firma: AB Sistemi, družba za podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o. Skrajšana firma: AB Sistemi, d.o.o. Sedež: Dunajska cesta 5, Ljubljana Matična številka: Davčna številka: Šifra dejavnosti: Drugo podjetniško in poslovno svetovanje:

6 1.2 Organi družb v skupini Organi družbe Delo Prodaja, d.d. Uprava Družbo vodi uprava v sestavi: - g. Rok Gorjup Nadzorni svet Nadzorni svet družbe je tričlanski, ki ga sestavljajo: - g. Vladimir Bangiev, predsednik - ga. Tamara Groznik, namestnica predsednika - g. Marko Cimperman, član, predstavnik zaposlenih Organi družbe DIS21, d.o.o. Družbo vodi direktor družbe: - ga. Darinka Mazora Stopar Organi družbe AB Sistemi, d.o.o. Družbo vodi direktor družbe: - g. Nataša Gornik 1.3 Dejavnost družb v skupini Delo Prodaja, d.d. Družba Delo Prodaja, d.d. pretežno opravlja dejavnost distribucije ( prevzem, priprava paketov, vlaganje, ovijanje, lepljenje, prevoz ) in prodaje tiskanih edicij (časopisov in revij) slovenskih in tujih. Prodajo tiskanih edicij v tuji prodajni mreži dopolnjuje s prodajo v lastni prodajni mreži, ki ob koncu leta šteje 98 prodajnih mest. V lastni prodajni mreži prodaja tudi trgovsko blago (tobačni izdelki, vozovnice, galanterija, prehrambni izdelki, virtualne storitve). Družba je v smislu Zakona o gospodarskih družbah razvrščena v velike družbe. DIS21, d.o.o Dejavnost DIS 21, d.o.o. je vpisana v sodni register, pretežno pa družba opravlja dejavnost distribucije in dostave naslovljenih in nenaslovljenih tiskovin. Družba od dalje poslovno miruje in nima zaposlenih. Družba je v smislu Zakona o gospodarskih družbah razvrščena v mikro družbe. AB Sistemi, d.o.o. Dejavnost AB Sistemi, d.o.o. je vpisana v sodni register, pretežno pa družba opravlja dejavnost podjetniškega in poslovnega svetovanja. Družba nima zaposlenih. Družba je v smislu Zakona o gospodarskih družbah razvrščena v mikro družbe. 3

7 1.4 Podatki o zaposlenih v skupini V Delo Prodaji d.d. je bilo na dan zaposlenih 94 delavcev. Število zaposlenih se je v primerjavi s koncem leta 2013 povečalo za 2 delavca. Največje število zaposlenih je na področju Veleprodaje (77 zaposlenih), sledita ji področje Maloprodaje (8 zaposlenih) in uprava s podpornimi službami (9 zaposlenih). Povprečna starost zaposlenih v družbi je 44 let, od tega jih je 33% starejših od 50 let. Od vseh zaposlenih je 38% žensk (36 delavk) in 62% moških (58 delavcev). Družba DIS21 d.o.o. na dan nima zaposlenih, prav tako ne tudi družba AB Sistemi d.o.o.. Skrb za zaposlene Razvoj kadrov V družbi posebno pozornost namenjamo razvoju naših zaposlenih. Zato pri zaposlenih stalno spremljamo njihovo znanje in usposobljenost ter ga povezujemo z aktualnimi potrebami družbe. Pri tem, kolikor se le da, upoštevamo želje zaposlenih po osebnem in poklicnem razvoju, ki v družbi poteka tako vertikalno kot horizontalno. V letu 2014 se je različnih programov usposabljanja udeležilo 5 zaposlenih. na zunanjih institucijah (seminarji, tečaji) Izobrazbena struktura po oddelkih Veleprodaja Maloprodaja Podporne službe Skupaj I II III IV V VI VII VIII Skupaj Zaposlovanje invalidov V družbi je bilo konec leta 2014 zaposlenih 12 invalidov katerih invalidnost je bila večinoma posledica bolezni, ena invalidnost pa je posledica poškodbe na delu. Število invalidov se je glede na leto 2013 povečalo za 3 osebe. Na delo s polovičnim delovnim časom je razporejenih pet invalidov. Družba presega kvoto zaposlenih invalidov določeno s predpisi, zato je upravičena do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter do izplačila nagrade za preseganje kvote. Skrb za varno in zdravo delovno okolje Delo Prodaja d.d. namenja posebno pozornost ustvarjanju pogojev za varno in zdravo delovno okolje. Tako podjetje redno spremlja dejavnike tveganja, ki vplivajo na varno in zdravo delo, z vlaganjem v posodobitev delovne opreme in sredstev pa ustvarja boljše pogoje za delo zaposlenih. 4

8 Pogodbeni sodelavci Prodajna mesta Dela Prodaje d.d. predaja družba v upravljanje franšizojemalcem na podlagi franšizne pogodbe. Tako je konec leta 2014 preko franšiznih pogodb družba sodelovala s 94 franšizojemalci, ki imajo v upravljanju 98 prodajnih mest. 1.5 Pridružene družbe Konsolidirano letno poročilo skupine DZS, d.d. je mogoče pridobiti na sedežu obvladujočega podjetja DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana. Povezano skupino podjetij, v katerih ima podjetje DZS, založništvo in trgovina, d.d. svoje finančne naložbe, sestavljajo na dan naslednja podjetja: Sedež podjetja Odstotek udeležbe v kapitalu Velikost lastnega kapitala Poslovni izid leta Matična družba DZS, založništvo in trgovina, d.d. Ljubljana 91,643,286 (14.822,086) Odvisna podjetja Dnevnik, d.d. Ljubljana ,147, ,017 DZS Investicije, d.o.o. Ljubljana ,088 (167,005) Triplus, d.o.o. Ljubljana (1,688,783) (45,102) Suprima, d.o.o. Krško ,573 (93,219) Terme Čatež, d.d. Brežice ,261, ,318 Uni Založba, d.o.o. Maribor ,100 (545) EOL Grupa, d.o.o. Karlovac (440,682) 33,666 Pridružena podjetja Delo Prodaja, d.d. Ljubljana ,947,276 ( ) Imovation, d.o.o. Ljubljana , ,408 TEB Inženjering, d.d. Zagreb ,369 (15,633) DIS 21, d.o.o. Ljubljana ,106 (420) Intara, d.d. Ljubljana ,633, Margento Tehnologije, d.o.o. Zagreb ,164 (208,461) DZS, d.d. je imetnik 27,97% deleža družbe Delo Prodaja, d.d., Delo Prodaja, d.d. pa je imetnik 29,97% družbe DZS, d.d. Poleg navedenih neposrednih naložb ima družba DZS, d.d. posredno preko odvisne družbe DZS Investicije, d.o.o. v lasti še 15.94% delež družbe Dnevnik, d.d. Sedež podjetja Odstotek udeležbe v kapitalu Velikost lastnega kapitala Poslovni izid leta Dnevnik, d.d. Ljubljana ,147, ,017 Poleg navedenih neposrednih naložb je družba DZS, d.d. posredno preko hčerinske družbe Dnevnik, d.d. povezana z naslednjimi družbami, ki sestavljajo Skupino Dnevnik: 5

9 Sedež podjetja Odstotek udeležbe v kapitalu Velikost lastnega kapitala Poslovni izid leta Podjetje za informiranje, d.o.o. Murska Sobota ,992 23,453 DZS Grafik, d.o.o. Ljubljana ,792, ,295 Pridružena podjetja Sinhro, d.o.o. Ljubljana , DIS 21, d.o.o. Ljubljana ,106 (420) Poleg navedenih neposrednih naložb je družba DZS, d.d. posredno preko hčerinske družbe Terme Čatež, d.d. povezana z naslednjimi družbami, ki sestavljajo Skupino Terme Čatež: Sedež podjetja Odstotek udeležbe v kapitalu Velikost lastnega kapitala Poslovni izid leta Marina Portorož, d.d. Portorož ,590,102 1,073,053 M Kapital, d.d. Portorož ,332, ,165 M Naložbe, d.d. Portorož ,300,896 (2,959) Termalna riviera Ilidža, d.o.o. Sarajevo (6,109,642) (2.037,343) Del Naložbe, d.d. Brežice ,601,611 (196,642) Poleg navedenih neposrednih naložb je družba DZS, d.d. posredno preko hčerinske družbe Suprima, d.o.o. povezana z naslednjimi družbami, ki sestavljajo Skupino Suprima: Sedež podjetja Odstotek udeležbe v kapitalu Velikost lastnega kapitala Poslovni izid leta GoodSelect, d.o.o. Beograd ,718 11,423 Poleg navedenih neposrednih naložb je družba DZS, d.d. posredno preko hčerinske družbe EOL Grupa,d.o.o. povezana z naslednjo družbo, ki sestavljajo Skupino EOL Grupa: Sedež podjetja Odstotek udeležbe v kapitalu Velikost lastnega kapitala Poslovni izid leta Margento Tehnologije, d.o.o. Zagreb ,164 (208,461) 6

10 2. del RAČUNOVODSKO POROČILO 2014 Skupina Delo Prodaja 7

11 2 RAČUNOVODSKI IZKAZI 2.1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE (v EUR) SREDSTVA Dolgoročna sredstva Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Nekratkoročne finančne naložbe Nekratkoročne poslovne terjatve - - Odložene terjatve za davek Kratkoročna sredstva Zaloge Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne poslovne terjatve Denarna sredstva Kratkoročne aktivne časovne razmejitve SKUPAJ SREDSTVA

12 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE - nadaljevanje (v EUR) OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Kapital Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Preneseni čisti poslovni izid ( ) - Čisti poslovni izid poslovnega leta ( ) ( ) Kapital neobvladujočih lastnikov (14.802) (14.566) Rezervacije in nekratkoročne pasivne časovne razmejitve Nekratkoročne obveznosti Nekratkoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Odložene obveznosti za davek Kratkoročne obveznosti Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne pasivne časovne razmejitve SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

13 2.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (v EUR) Čisti prihodki od prodaje Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo) oziroma nabavna vrednost prodanega blaga Kosmati poslovni izid od prodaje Stroški prodajanja (z amortizacijo) Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) Drugi poslovni prihodki (s prevrednot. prihodki) Poslovni izid iz poslovanja Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni odhodki iz finančnih naložb Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Poslovni izid iz financiranja ( ) ( ) Drugi prihodki Drugi odhodki Davek iz dobička Odloženi davki Čisti poslovni izid obračunskega obdobja ( ) ( ) Čisti poslovni izid obvladujočih lastnikov ( ) ( ) Čisti poslovni izid neobvladujočih lastnikov Čisti poslovni izid ( ) ( ) 10

14 2.3 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA (v EUR) Čisti poslovni izid obračunskega obdobja ( ) ( ) Drugi vseobsegajoči donos v obdobju ( ) ( ) Spremembe rezerv za prevrednotenje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev Spremembe rezerv za prevrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Druge sestavine vseobsegajočega donosa ( ) Delež drugega vseobsegajočega donosa pridruženih družb ( ) ( ) Vpliv odloženih davkov (80.620) ( ) Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja ( ) ( ) Izkaz vseobsegajočega donosa obvladujočih lastnikov ( ) ( ) Izkaz vseobsegajočega donosa neobvladujočih lastnikov (236) (169) 11

15 2.4 IZKAZ DENARNIH TOKOV (v EUR) Denarni tokovi pri poslovanju Postavke izkaza poslovnega izida Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti ( ) ( ) Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih (4.257) (29.183) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja Začetne manj končne poslovne terjatve ( ) Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve (84.237) Začetne manj končne odložene terjatve za davek ( ) ( ) Začetna manj končna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo - - Začetne manj končne zaloge ( ) Končni manj začetni poslovni dolgovi ( ) Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije Končne manj začetne odložene obveznosti za davek 40 (82.629) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju Denarni tokovi pri naložbenju Prejemki pri naložbenju Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev - - Prejemki od odtujitve opredmetenih sredstev Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitve neopredmetenih sredstev (19.556) (20.020) Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev ( ) (73.487) Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb (40) - Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb ( ) ( ) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju ( )

16 IZKAZ DENARNIH TOKOV - nadaljevanje (v EUR) Denarni tokovi pri financiranju Prejemki pri financiranju Prejemki od vplačanega kapitala - - Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje ( ) ( ) Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti (39.104) ( ) Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti (40.896) ( ) Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku (126) (25.720) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju ( ) ( ) Končno stanje denarnih sredstev Denarni izid v obdobju (5.808) Začetno stanje denarnih sredstev

17 2.5 IZKAZ GIBANJA KAPITALA V LETU 2014 Skupaj Rezerve za Lastne Skupaj Rezerva Prenesena Čista Čisti kapital Kapital Osnovni Kapitalske Zakonske lastne deleže deleži in rezerve iz za čista izguba posl. izid obvladujočih neobvla. Skupaj (v EUR) kapital rezerve rezerve in delnice delnice dobička prevred. izguba leta leta lastnikov lastnikov kapital Stanje na dan 31. decembra ( ) ( ) (14.566) Preračuni za nazaj ( ) ( ) - ( ) Stanje na dan 1. januarja ( ) ( ) ( ) (14.566) Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev ( ) ( ) ( ) ( ) Izplačilo dividend - - ( ) ( ) ( ) ( ) Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja ( ) ( ) (236) ( ) Sprememba presežka iz prevred. opredmetenih osn. sredstev (31.828) (31.828) (31.828) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb ( ) ( ) ( ) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja (12.722) (12.722) (12.722) - - ( ) - ( ) - ( ) (236) ( ) Premiki v kapitalu Razporeditev dela ČD poročevalskega obdobja na druge sestavine sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora ( ) Oblikovanje rezerv za LD in lastne posl. deleže iz dr. sestavin kapitala ( ) ( ) ( ) Stanje na dan 31. december ( ) ( ) ( ) (14.802)

18 2.6 IZKAZ GIBANJA KAPITALA V LETU 2013 Rezerve za Lastne Skupaj Rezerva Preneseni Čista Čisti Skupaj Kapital lastne kapital Osnovni Kapitalske Zakonske deleže deleži in Dr.rezerve rezerve iz za čisti izguba posl. izid obvladujočih neobvla. (v EUR) kapital rezerve rezerve in delnice delnice iz dobička dobička prevred. posl. izid leta leta lastnikov lastnikov Skupaj kapital Stanje na dan 31. decembra ( ) (14.397) Stanje na dan 1. januarja ( ) (14.397) Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev ( ) ( ) ( ) ( ) Izplačilo dividend (28.647) (28.647) (28.647) Druge spremembe lastniškega kapitala ( ) ( ) (28.647) ( ) ( ) Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja ( ) ( ) (169) ( ) Sprememba presežka iz prevred. opredmetenih osn. sredstev Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb ( ) ( ) ( ) ( ) - ( ) - ( ) (169) ( ) Premiki v kapitalu Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala ( ) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala ( ) Oblikovanje rezerv za LD in lastne posl. deleže iz dr. sestavin kapitala ( ) ( ) - - ( ) ( ) ( ) ( ) - - Stanje na dan 31. december ( ) ( ) (14.566)

19

20 4 Povezane družbe Družba ima neposredne naložbe v naslednje povezane družbe: - Odvisne družbe: DIS 21, Podjetje za distribucijo in dostavo, d.o.o., Dunajska c. 5, Ljubljana, v kateri ima družba Delo Prodaja, d.d. 43,81 % delež, Dnevnik, d.d. 33,89 %, DZS, d.d. 13,78 % in Pristop skupina d.o.o. 8,52 %. V letu 2014 je družba DIS 21 d.o.o. realizirala 420 izgube in leto zaključila z lastniškega kapitala. Upoštevajoč skupno izjavo družbenikov, da največji lastnik obvladuje družbo, Delo Prodaja d.d. odvisno družbo DIS 21, d.o.o. konsolidira in zaradi tega pripravlja konsolidirane računovodske izkaze Skupine Delo Prodaja. V konsolidiranih izkazih se za odvisno družbo uporablja popolna konsolidacija. - AB Sistemi, Družba za podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o., Dunajska 5, Ljubljana, v kateri ima družba Delo Prodaja, d.d. 100 % delež. Delo Prodaja d.d. odvisno družbo AB Sistemi, d.o.o. konsolidira. V konsolidiranih izkazih se za odvisno družbo uporablja popolna konsolidacija. V letu 2014 je družba AB Sistemi, d.o.o. realizirala čistega dobička in leto zaključila z lastniškega kapitala. - Pridružene družbe: DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana, v kateri ima družba Delo Prodaja, d.d. 29,97 % delež v kapitalu oziroma delnic. Zaradi lastnih delnic pridružene družbe je dejanski upravjalski delež 59,65 %. DZS d.d. ima na dan lastnega kapitala in je v letu 2014 dosegla čiste izgube. Delo Prodaja, d.d. je skupaj z družbami Tehniška založba Slovenije, d.d. Ljubljana, M1 finančna družba, d.d. Ljubljana in Fond Invest družba za ustanavljanje, financiranje in upravljanje družb, d.d. Ljubljana uspešno zaključila prevzem družbe DZS, d.d Prevzemne družbe na podlagi sporazuma o skupnem nastopanju ne obvladujejo in ne izdelujejo popolne konsolidacije, ampak v konsolidiranih izkazih uporabljajo kapitalsko metodo ter se tako prevzemna družba obravnava kot pridružena družba. 5 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev 5.1 Podlaga za sestavo računovodskih izkazov Konsolidirani računovodski izkazi za leto končano ter pojasnila k izkazom v tem poročilu so sestavljeni na osnovi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja ( MSRP ), kot jih je sprejela Evropska unija in upoštevajo določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Prav tako so tudi posamični računovodski izkazi sestavljeni na podlagi MSRP, zato v konsolidiranih računovodskih izkazih ni bilo potrebno dodatno opraviti prilagoditve in preračune postavk. Upoštevata se temeljni računovodski predpostavki in sicer nastanek poslovnih dogodkov ter časovna neomejenost delovanja. Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v evrih brez centov. Pripravljeni so ob upoštevanju izvirnih vrednosti, medtem ko se upošteva nabavna vrednost v skladu z MRS 28 po kapitalski metodi pri za prodajo razpoložljivih finančnih sredstvih za pridruženo družbo, medtem ko se pri naložbah v družbe na borzi upošteva poštena vrednost, poleg tega se upošteva poštena vrednost tudi pri vrednosti zemljišč. Poslovodstvo pri sestavi računovodskih izkazov poda presoje, ocene in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev, na izkazane vrednosti sredstev in na obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene in predpostavke temeljijo na prejšnjih izkušnjah in drugih dejavnikih, ki se v danih okoliščinah smatrajo kot utemeljeni in na podlagi katerih lahko podamo presoje o knjigovodski vrednosti sredstev in obveznosti. Ocene in navedene predpostavke je potrebno 17

21 stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo le za obdobje, v katerem se ocena popravi, če vpliva zgolj na to obdobje, lahko pa se pripoznajo za obdobje popravka in prihodnja leta, če popravek vpliva tako na tekoče kot na prihodnja leta. Sešteli smo posamične računovodske izkaze družb skupine in nato opravili postopke konsolidiranja. Računovodski izkazi družb v skupini so pripravljeni na isti poročevalni datum. Upoštevane so poenotene računovodske usmeritve za podobne transakcije in druge dogodke v podobnih okoliščinah. Konsolidirani izkazi so pripravljeni ob predpostavki časovne neomejenosti delovanja skupine družb. Skupina je obravnavana kot delujoče podjetje. Podjetje je pripravilo svoje računovodske izkaze po načelu upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov ob upoštevanju doslednosti prestavljanja. 5.2 Spremembe računovodskih usmeritev in ocen ter popravki napak Spremembe računovodskih usmeritev Skupina vsa leta stremi k temu, da uporablja iste računovodske usmeritve. V letu 2014 skupina ni spreminjala računovodskih usmeritev. Spremembe računovodskih ocen Skupina v poslovnem letu ni spreminjala računovodskih ocen, ki bi pomembno vplivale na tekoče in prihodnje obdobje. Popravki napak Skupina v poslovnem letu ni odkrila ali popravljala napake v računovodskih izkazih, ki bi pomembno vplivali na tekoče in preteklo poslovanje. 5.3 Skupinski računovodski izkazi Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi izvirnih računovodskih izkazov skupine, ki jo sestavljajo obvladujoči družbi in družba, odvisna zaradi deleža v kapitalu. Vse medsebojne transakcije, stanja in nerealizirani dobički in izgube, ki so rezultat navedenih transakcij, so v skupinskih računovodskih izkazih izločeni. V skupinskih računovodskih izkazih so bile vse pomembnejše računovodske usmeritve odvisne družbe usklajene z usmeritvami obvladujoče družbe. Neobvladujoči deleži so bili v skupinskih računovodskih izkazih razkriti posebej. Delo Prodaja, d.d. je velika družba, z njenimi vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in je zato tudi kot skupina zavezana k reviziji. Razkrivamo posamezne kategorije v skladu z MSRP, v katerih so razkritja predpisana. Razkrivamo vse pomembne zadeve. V konsolidiranih izkazih se za pridruženo družbo uporabijo izkazi Skupine DZS, d.d. na dan V izkazih Skupine DZS, d.d. na dan so izkazana sredstva in obveznosti skupine v višini , kapital skupine , večinski kapital , prihodki ugotovljeni po računovodskih predpisih , odhodki ugotovljeni po računovodskih predpisih , čista izguba obračunskega obdobja , od tega na večinskega lastnika odpade V postopku konsolidiranja Skupine DZS po kapitalski metodi v konsolidirane izkaze Skupine Dela Prodaje je bila opravljena korekcija izkazov Skupine DZS v višini kot izločenega poslovnega izida. 18

22 5.4 Tečaj in način preračuna v domačo valuto V konsolidiranih računovodskih izkazih ni postavk, ki bi bile navedene v tuji valuti. Sredstva in obveznosti, ki so nominirana v tujih valutah, so na dan 31. december 2014 preračunana v evre po referenčni tečajni listi Evropske centralne banke. Tečajne razlike, pozitivne in negativne iz tega naslova so izkazane v izkazu poslovnega izida kot finančni prihodki ali finančni odhodki. 5.5 Poročanje po področnih in območnih odsekih V skladu z naravo poslovanja skupina nima določenih področnih in območnih odsekov. 5.6 Neopredmetena sredstva Neopredmeteno sredstvo se na začetku izmeri po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju skupina neopredmetena sredstva vodi po modelu nabavne vrednosti, pri čemer je njegova nabavna vrednost zmanjšana za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Neopredmetena sredstva se razvrščajo na tista s končnimi dobami koristnosti in tista z nedoločenimi dobami koristnosti. Knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje z amortiziranjem ter z oslabitvami, kadar obstajajo vzroki za to. Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev se prične obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Ustreznost uporabljene dobe in metode amortiziranja se pregleda najmanj konec poslovnega leta. Morebitne potrebne prilagoditve so obravnavane kot sprememba računovodske ocene. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ki se prične, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti so naslednje (po pomembnejših vrstah): - računalniški programi: 5 10 let - licence: 5 10 let Neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti in dobro ime skupina najmanj na dan bilance stanja preizkusi ali je potrebna oslabitev. Ta sredstva se ne amortizirajo. Prav tako se doba koristnosti ponovno oceni in presodi ali sredstva ni potrebno obravnavati s končno dobo koristnosti, učinek pa obravnava kot spremembo računovodske ocene. Skupina nima neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti. 5.7 Opredmetena osnovna sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo nakupna cena, nevračljive dajatve, neposredni stroški usposobitve ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve. Za kasnejše merjenje opredmetenih sredstev družba uporablja model nabavne vrednosti, razen za funkcionalni del zemljišč. Pri tem so opredmetena osnovna sredstva izkazana po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Za kasnejše merjenje dela opredmetenih osnovnih sredstev, to je za funkcionalni del zemljišč, družba uporablja model prevrednotenja, ki so izkazana po pošteni vrednosti. Povečanje poštene vrednosti skupine opredmetenih osnovnih sredstev se pripozna v kapitalu, razen, če je bilo predhodno zmanjšanje poštene vrednosti pripoznano v poslovnem izidu. Zmanjšanje poštene vrednosti skupine 19

23 opredmetenih osnovnih sredstev se pripozna v poslovnem izidu ob predhodni odpravi v kapitalu oblikovane rezerve za pošteno vrednost. Družba najmanj na vsakih 10 let preveri in prevrednoti pomembna opredmetena osnovna sredstva, oziroma praviloma takoj, sicer pa najmanj takrat, ko njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo za več kot 20 %. Če je nabavna vrednost osnovnega sredstva visoka, skupina razporedi nabavno vrednost osnovnega sredstva na njegove pomembnejše dele, ki imajo lahko različno življenjsko dobo in posebej amortizira vsak tak del. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se prične obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Ustreznost uporabljene dobe in metode amortiziranja se pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Morebitne potrebne prilagoditve so obravnavane kot sprememba računovodske ocene. Ocenjene dobe koristnost so naslednje (po pomembnejših vrstah): - zgradbe: let - transportna sredstva: 5 8 let - proizvajalne naprave in stroji: 9 11 let - računalniška oprema: 2 3 leta - druga oprema: 4 10 let - naložbe v tuja osnovna sredstva 5 10 let Če ni zanemarljiva, se preostala vrednost pregleda na letni osnovi. Najem, pri katerem skupina prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Sredstva v finančnem najemu se izkazujejo ločeno od drugih istovrstnih sredstev. Predvideni stroški popravil večjih vrednosti se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev in se amortizirajo po stopnji, ki zagotavlja, da bo ocenjeni znesek nadomeščen do časa, ko bodo stroški popravil večjih vrednosti dejansko nastali. Stroški, ki povečajo prihodnje koristi ali podaljšajo dobo koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, povečajo njegovo nabavno vrednost. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki takoj, ko nastanejo. Stroški izposojanja se pripoznajo kot odhodki ob nastanku. 5.8 Naložbene nepremičnine Naložbena nepremičnina je posedovana, da bi prinašala najemnino ali povečala vrednost dolgoročne naložbe ali oboje. Na začetku je naložbena nepremičnina pripoznana po nabavni vrednosti, stroški posla so vključeni v vrednost. Za kasnejše merjenje naložbenih nepremičnin družba uporablja model nabavne vrednosti, kjer so naložbene nepremičnine pripoznane po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Obračunana amortizacija je izkazana med stroški amortizacije, slabitve ali izgube pri prodaji pa kot prevrednotovalni poslovni odhodki. Uporabljena stopnja amortizacije znaša 2,50%. 20

24 5.9 Oslabitve dolgoročnih sredstev, razen finančnih naložb Skupina na dan vsakega poročanja oceni, ali je kako znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če je kakršnokoli tako znamenje, mora skupina oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega ocenjevanje prejemkov in izdatkov, ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstva in njegove končne odtujitve, ter uporabo ustrezne razobrestovalne (diskontne) mere pri teh prihodnjih denarnih tokovih. Vrednost pri uporabi se lahko ugotavlja tudi za denar ustvarjajočo enoto, to je najmanjšo določljivo skupino sredstev, katerih nenehna uporaba je vir denarnih prejemkov, večinoma neodvisnih od denarnih prejemkov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Samo če je nadomestljiva vrednost sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve. Izguba zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida. Izguba zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu prevrednotenja, pa bremeni neposredno vsak presežek iz prevrednotenja, preden se razlika pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve, pripoznane pri sredstvu v prejšnjih obdobjih, je treba razveljaviti, kadar in zgolj kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru je treba knjigovodsko vrednost sredstva povečati na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve. Pri razveljavitvi izgube zaradi oslabitve sredstva pa povečana knjigovodska vrednost ne sme presegati knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena (po odštetju amortizacijskega popravka vrednosti), če pri njem v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve, razen če je takšno povečanje posledica prevrednotenja. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu prevrednotenja, pa je treba pripisati neposredno presežku iz prevrednotenja. Če je bila izguba zaradi oslabitve istega prevrednotenega sredstva pripoznana v izkazu poslovnega izida, je treba razveljavitev takšne izgube zaradi oslabitve prav tako pripoznati v izkazu poslovnega izida Finančne naložbe V skladu z MSRP skupina dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe razvršča v 4 skupine finančnih naložb: 1. skupina: finančne naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid 2. skupina: finančne naložbe v posesti do zapadlosti 3. skupina: posojila in terjatve 4. skupina: za prodajo razpoložljive finančne naložbe Ob zaključku poslovnega leta, če je to dovoljeno in primerno, skupina posamezne dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe ustrezno prerazvrsti v drugo skupino. Za finančne naložbe, ki so uvrščene v: 1. skupino se dosledno uporablja datum poravnave 2. skupino se dosledno uporablja datum poravnave 3. skupino se dosledno uporablja datum poravnave 4. skupino se dosledno uporablja datum poravnave Ob pripoznanju se finančna naložba izmeri po pošteni vrednosti. V kolikor gre za finančno naložbo, merjeno po odplačni vrednosti in finančne naložbe merjene po pošteni vrednosti prek presežka iz 21

25 prevrednotenja in naložbe merjene po nabavni vrednosti, se pošteni vrednosti prištejejo še stroški posla, ki so neposredno povezani s pridobitvijo finančne naložbe. Vrednotenje finančne naložbe je odvisno od tega, v katero skupino je posamezna finančna naložba razvrščena: Finančne naložbe, razvrščene v 1. in 4. skupino so vrednotene po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je tržno oblikovana vrednost (enotni borzni tečaj delnic, objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, enotni tečaj obveznice,...). Sprememba poštene vrednosti za finančne naložbe v 1. skupini se pripozna v izkazu poslovnega izida kot finančni prihodek oziroma odhodek. Sprememba poštene vrednosti za finančne naložbe v 4. skupini se pripozna v presežku iz prevrednotenja. Finančni prihodek kot posledica odprave presežka iz prevrednotenja za finančne naložbe v 4. skupini se pripozna ob prodaji finančne naložbe oziroma odpravi pripoznanja le te. Finančne naložbe, razvrščene v 2. in 3. skupino so vrednotene po odplačni vrednosti. Odplačna vrednost je znesek, s katerim se finančna naložba izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačila glavnice, povečan oz. zmanjšan za amortizacijo diskonta oz. premije (po metodi veljavnih obresti) ter zmanjšan za morebitne oslabitve. Finančne naložbe v netržne vrednostne papirje, uvrščene v četrto skupino, so merjene po nabavni vrednosti. Razen pri naložbah, kjer je možno določiti pošteno vrednost s cenitvijo in so izmerjene po pošteni vrednosti ( takšno usmeritev skupina uporablja za vrednotenje svojih naložb v pridružene družbe ). Skupina vrednoti finančne naložbe v vrednostne papirje, uvrščene v četrto skupino, to je za prodajo razpoložljive finančne naložbe, bodisi po nabavni vrednosti, bodisi v skladu z MRS 39 po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je tržno oblikovana vrednost ali pa je poštena vrednost ugotovljena z uporabo modela vrednotenja na podlagi cenitve pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti. Spremembe poštene vrednosti se pripoznajo neposredno v kapitalu. Ko se taka naložba odpravi, se odpravijo tudi nabrane izgube ali dobički, ki so bili predhodno evidentirani v okviru kapitala, ter se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Pripoznanje finančne naložbe je odpravljeno, kadar potečejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz naslova finančne naložbe. Na datum vsakega poročanja skupina oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. V kolikor taki razlogi obstajajo, jih je potrebno oceniti in določiti vrednost izgube zaradi oslabitve. Izguba kot posledica prevrednotenja zaradi oslabitve, ki je ni mogoče poravnati s presežkom iz prevrednotenja, se pripozna kot finančni odhodek v izkazu poslovnega izida. Pri finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo ter posojilih in terjatvah, ki so izkazane po odplačni vrednosti, se izguba zaradi oslabitve odpravi, če je naknadno povečanje nadomestljive vrednosti sredstva mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Izguba zaradi oslabitve se odpravi prek poslovnega izida. Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), ki so diskontirani po izvirni veljavni obrestni meri finančnega sredstva (to je, po veljavni obrestni meri, izračunani pri začetnem pripoznanju). Izgube zaradi oslabitve, ki je pripoznana za finančno naložbo, razpoložljivo za prodajo, ki je merjena po nabavni vrednosti, ni mogoče odpraviti. Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontirani po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva. Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane za finančno naložbo v kapitalski instrument, razvrščen kot razpoložljiv za prodajo, ni mogoče razveljaviti prek poslovnega izida. Če se poštena vrednost dolgovnega instrumenta, razvrščenega kot razpoložljivega za prodajo, poveča in je mogoče povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v poslovnem izidu, je potrebno izgubo zaradi oslabitve razveljaviti prek poslovnega izida kot finančni prihodek. 22

26 Znesek izgube pri za prodajo razpoložljivih finančnih naložbah po pošteni vrednosti se izmeri kot razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšana za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila prej pripoznana v poslovnem izidu Izpeljani finančni inštrumenti Skupina ne uporablja izpeljanih finančnih inštrumentov za varovanje pred tveganjem spremembe tečajev tujih valut in spremembe obrestne mere, kot so rokovne pogodbe in obrestne zamenjave Sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo Če se bo knjigovodska vrednost sredstva zagotovila predvsem s prodajo, in ne z nadaljevanjem uporabe, se to sredstvo opredeli kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrsti v skupino za odtujitev za prodajo. Sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrščeno v skupino za odtujitev za prodajo. Takšno nekratkoročno sredstvo ali skupina za odtujitev za prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša. Pravila o oslabitvah sredstev (skupin za odtujitev) za prodajo veljajo v enaki meri, kot za dolgoročna sredstva, razen finančnih naložb Zaloge Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti in sicer po manjši izmed njiju. Skupina nima zalog nedokončane proizvodnje in končanih proizvodov. Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Skupina za zmanjševanje količin materiala v zalogi na skladišču uporablja metodo zaporednih cen FIFO. Za zmanjševanje količin trgovskega blaga v zalogi skupina uporablja metodo drsečih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, skupina prenese takoj med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo čisto iztržljivo vrednost. Vrednost zalog je treba odpisati pri vsaki postavki ali skupini podobnih postavk posebej. Popravki vrednosti zalog so obračunani zaradi zmanjšanja vrednosti zalog na njihovo iztržljivo vrednost Terjatve Terjatve se glede na zapadlost razčlenjujejo na nekratkoročne in kratkoročne terjatve. Nekratkoročne terjatve se pojavijo v zvezi s prodajo na up (kredit) z dolgoročnim odplačevanjem, kot odložene terjatve za davek ali kot dolgoročne varščine. Vsebujejo terjatve do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov, do dobaviteljev prvin poslovnega procesa (predujmi), terjatve do zaposlencev, do udeležencev pri razporejanju poslovnega izida, do financerjev in terjatve do uporabnikov finančnih naložb. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo plačane. 23

27 Skupina je za varovanje pred tveganji določila varščino kot inštrument za varovanje terjatev za veleprodajne kupce. Na podlagi izkušenj skupina pripozna kot dvomljive tiste terjatve, ki so starejše od 60 dni od roka zapadlosti. Odstotek (mera) za izračun pavšalnega popravka vrednosti terjatev je izračun: razmerje med stanjem toženih terjatev oziroma terjatev danih v pravno službo in stanjem vseh terjatev na dan bilanciranja. Upošteva se stanje na kontih skupine 12 kratkoročne terjatve. Za leto 2014 je bil uporabljen delež 2,22 % za izračun pavšalnega zneska popravkov vrednosti spornih terjatev v tožbi oziroma terjatev danih v pravno službo, izračunan po stanju na dan Po preizkusu uporabljenega % glede na stanje vseh terjatev na dan bi z oblikovanim popravkom vrednosti v višini pokrili vse sporne terjatve v znesku in 33 % vseh dvomljivih terjatev, kar pa je tudi usmeritev in namen, da se z oblikovanim popravkom pokrije najprej vse sporne terjatve in v čim večji meri tudi dvomljive. Dejansko oblikovana višina popravka pa od zapisanega % izjemoma odstopa zaradi sporne terjatve strateškega poslovnega partnerja, katerega sporna terjatev znaša 6,39 % vseh terjatev na dan Odstotek, uporabljen za leto 2013 je znašal 2,22 %. Skupina ločeno izkazuje dvomljive in sporne terjatve. Dokončen odpis terjatve se opravi na osnovi ustrezne knjigovodske listine po predhodni odobritvi uprave Denarna sredstva Denarna sredstva so gotovina, knjižni denar in denar na poti. Denarne ustreznike predstavljajo depoziti pri bankah z rokom zapadlosti do 12 mesecev, sredstva na bankah na vpogled ter takoj udenarljivi dolžniški vrednostni papirji Kapital Celotni kapital skupine je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če družba preneha poslovati. Opredeljen je z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Celotni kapital skupine sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, zadržani dobički ali izguba iz prejšnjih let, rezerve za pošteno vrednost in čisti poslovni izid ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta. Osnovni kapital se pojavlja kot delniški kapital (kapital z deleži ali kapitalska vloga). Deli se na vpoklicani osnovni kapital in ne vpoklicani osnovni kapital. Ne vpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala. Kapitalske rezerve sestavljajo zneski, ki jih skupina pridobi iz vplačil, ki presegajo nominalne zneske deležev, zneske, ki presegajo knjigovodske vrednosti pri odtujitvi predhodno pridobljenih lastnih delnic oziroma deležev, zneski, ki jih skupina pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic, zneski, ki jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deležev, zneski drugih vplačil družbenikov na podlagi statuta, zneski na podlagi enostavnega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom deležev in zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Rezerve iz dobička so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti. Obvezno se razčlenjujejo na zakonske rezerve, rezerve za lastne deleže, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička. Preneseni čisti dobiček oziroma zadržani dobiček je ostanek tedanjega čistega dobička, ki ni bil v obliki dividend ali drugih deležev razdeljen lastnikom kapitala pa tudi ne namensko opredeljen kot 24

28 rezerva. Prenesena čista izguba iz prejšnjih let je izguba, ki ni bila poravnana s čistim dobičkom poslovnega leta in z nabranimi drugimi sestavinami kapitala in zmanjšuje celotni kapital. Rezerve za pošteno vrednost se nanašajo na povečanje knjigovodske vrednosti sredstev po modelu prevrednotenja. Glede na njegov prehodni nastanek se razčlenjuje na rezerve za prevrednotenje v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, rezerve za prevrednotenje v zvezi z neopredmetenimi sredstvi in rezerve za prevrednotenje v zvezi z nekratkoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami. Pridobljene lastne delnice ali poslovni deleži se odštevajo od kapitala. V poslovnem izidu se ob nakupu, prodaji, izdaji ali umiku ne pripozna dobiček ali izguba iz tega posla oziroma se vse razlike poračunavajo s kapitalom. Dividende se pripoznajo kot obveznosti v obdobju, v katerem skupščina sprejme sklep o njihovi delitvi Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Skupina v bilanci stanja izkaže rezervacije, če ima zaradi preteklega dogodka sedanjo pravno ali posredno obvezo in če obstaja verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Kjer je učinek časovne vrednosti denarja bistven, se znesek rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po obrestni meri pred obdavčitvijo. Ta odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost. Učinek iz naslova diskontiranja se izkazuje kot finančni odhodek oziroma prihodek. Če skupina z veliko gotovostjo pričakuje, da bo nekatere ali vse izdatke, potrebne za poravnavo rezervacije, povrnila druga stranka, se povračila pripoznajo kot posebno sredstvo, ki ne presega zneska rezervacije. Pri tem se odhodki za rezervacije poračunajo s prihodki od pripoznanja sredstva. Rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane, kar pomeni, da se v izkazu poslovnega izida ne pojavljajo več, razen v primeru rezervacij za kočljive pogodbe in dolgoročno odloženih prihodkov, katerih poraba se prenaša med poslovne prihodke Dolgovi Dolgovi so glede na zapadlost v plačilo lahko nekratkoročni ali kratkoročni. Dolgovi so lahko finančni ali poslovni. Finančni dolgovi so dobljena nekratkoročna ali kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani nekratkoročni ali kratkoročni dolžniški vrednostni papirji, razen čekov, ki se štejejo kot odbitna postavka pri denarnih sredstvih. Podvrsta dobljenih posojil so tudi dobljene vloge, pa tudi dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema. Nekratkoročni poslovni dolgovi so nekratkoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve. Sem spadajo tudi nekratkoročni dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema in obveznosti za odložene davke ter obveznosti do kupcev iz naslova prejetih nekratkoročnih varščin. Kratkoročni poslovni dolgovi so kratkoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, kratkoročne obveznosti do zaposlencev za opravljeno delo, kratkoročne obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, kratkoročne obveznosti do države iz naslova davkov, tudi obračunanega davka na dodano vrednost, ter kratkoročne obveznosti iz naslova razdelitve poslovnega izida. 25

29 Finančni inštrumenti, ki so povezani z nekratkoročnimi in kratkoročnimi dolgovi, se praviloma pripoznavajo v bilanci stanja. Obstajajo pa tudi finančni inštrumenti, ki so povezani z nekratkoročnimi in kratkoročnimi dolgovi, a se izkazujejo v zunajbilančnem razvidu. Vrednost dolgov je mogoče varovati pred tveganjem z ustreznimi izpeljanimi finančnimi inštrumenti, ki spadajo med kratkoročne finančne naložbe ali kratkoročne finančne obveznosti. Pripoznavanja nekratkoročnih in kratkoročnih dolgov v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto. Del nekratkoročnega dolga, ki je že zapadel v plačilo, in del nekratkoročnega dolga, ki bo zapadel v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja prenese med kratkoročne dolgove Prihodki Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev ali zmanjšanj dolgov. Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Poslovni prihodki: prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko skupina na kupca prenese pomembna tveganja in koristi, povezane z lastništvom proizvodov. Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila. Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum bilance stanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela. Prihodki se ne pripoznajo, če se pojavi negotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov ali pa glede na nadaljnje odločanje o prodanih proizvodih. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežek njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo. Finančni prihodki: prihodki iz obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila. Kot finančni prihodki so v izkazu poslovnega izida izkazane tudi pozitivne tečajne razlike, dobički iz instrumentov za varovanje pred tveganjem in drugi prihodki, ki izhajajo iz finančnih naložb. Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi finančnih naložb, ko se povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več v presežku iz prevrednotenja; takšno naravo ima tudi presežek njihove prodajne cene nad knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za presežek iz prevrednotenja zaradi predhodne okrepitve finančne naložbe. Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid. 26

30 5.20 Odhodki Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev ali povečanj dolgov; prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Odhodki se razčlenjujejo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke. Nabavna vrednost prodanega blaga vsebuje neto fakturno vrednost prodanega blaga, izdatke za carino in druge uvozne dajatve, ki so zaračunane po dobaviteljevi ceni, prevozne stroške, stroške zavarovanja in druge odvisne nabavne stroške. Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri nastajanju poslovnih učinkov in se pojmujejo kot neposredni stroški ter tudi stroški, ki nimajo takšne narave in se pojmujejo kot posredni stroški. Stroški dela se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za obračun plač v kosmatem znesku oziroma upravičenost do nadomestila plač in plačam sorodnih postavk, pa tudi odpravnin in ustreznih dajatev. Prevrednotovalni poslovni odhodki nastajajo zaradi oslabitve osnovnih in obratnih sredstev, pa tudi zaradi izgube pri prodaji neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v primerjavi z njihovo knjigovodsko vrednostjo. Finančni odhodki obsegajo obresti od posojil, ki se izračunavajo po metodi efektivne obrestne mere, negativne tečajne razlike, izgube iz instrumentov za varovanje pred tveganjem in druge odhodke, ki izhajajo iz finančnih naložb. Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala. Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid Davek od dohodka Davek od dohodka oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Odmerjeni davek je tisti, ki bo odveden od obdavčljivega dohodka za poslovno leto, z uporabo davčnih stopenj, uveljavljenih na datum bilance stanja, ob morebitni prilagoditvi davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Pri izkazovanju odloženega davka se uporablja metoda obveznosti bilance stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev ter obveznosti. Odložena obveznost za davek se pripozna za vse začasne razlike, razen: - dobro ime v primeru, da ne gre za davčno priznan odhodek; - začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki ni združitev, delitev, zamenjava kapitalskih deležev ter prenos dejavnosti, in ne vpliva na računovodski niti na obdavčljivi dobiček; - razlike v zvezi z naložbami v odvisne družbe, podružnice in pridružene družbe ter deleži v skupnih podvigih v tisti višini, za katero obstaja verjetnost, da ne bo odpravljena v predvidljivi prihodnosti. Odložena terjatev za davek se pripozna za vse začasne razlike, neizrabljeni davčni dobropisi in davčne izgube v višini, za katero obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odloženo terjatev, razen: - če razlike izhajajo iz začetno pripoznanih sredstev ali obveznosti ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki v času nastanka ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi 27

31 dobiček, razen če gre za terjatve iz poslovne združitve, delitve, zamenjave kapitalskega deleža ali prenosa dejavnosti; - če razlike izhajajo iz finančnih naložb v odvisne družbe, podružnice in pridružene družbe ter deležev v skupnih podvigih in ni verjetno da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti Ob sestavitvi bilance stanja skupina ponovno oceni prej ne pripoznane terjatve za odloženi davek in jih pripozna, če je verjetno, da bo prihodnji obdavčljivi dobiček omogočil uporabo terjatev za odloženi davek. Skupina zmanjša knjigovodsko vrednost terjatev za odloženi davek, če ni več verjetno, da bo na razpolago dovolj obdavčljivega dobička. Vsako takšno zmanjšanje se odpravi, če postane verjetno, da bo na razpolago zadosten obdavčljivi dobiček. Davek od dohodka se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša neposredno na postavke izkazane v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom. Nepomembni zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek niso pripoznani. 28

32 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 6 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve (v EUR) Pravice do ind. Neopredm. Dolgoročno lastnine in sredstva v odloženi Dobro druge pravice pridobivanju stroški ime Skupaj Nabavna vrednost 31. decembra Pridobitve Prenos z investicij v teku Prerazvrstitve - - (424) - (424) 31. decembra Nabrani popravek vrednosti 31. decembra Amortizacija v letu decembra Neodpisana vrednost 31. decembra decembra Med pravice spadajo pravice do uporabe programske opreme. Dolgoročno odloženi stroški so stroški obveznega rezervnega sklada, zaračunani etažnim lastnikom v skladu s Stanovanjskim zakonom, z namenom kritja bodočih stroškov vzdrževanja več stanovanjske stavbe. Vsa neopredmetena sredstva so sredstva s končno dobo koristnosti. Za že pripoznana neopredmetena sredstva skupina ne izkazuje obveznosti do dobaviteljev, ki bi bile poravnane v letu

33 7 Opredmetena osnovna sredstva Proizvajalne Druge Vlaganja Osnovna naprave in naprave in v tuja sredstva v (v EUR) Zemljišča Zgradbe stroji oprema OS pridobivanju Skupaj Nabavna vrednost 31. december Pridobitve Prenos z investicij v teku ( ) - Odtujitve (79.928) - - (79.928) Prerazvrstitve (1.644) decembra Nabrani popravek vrednosti 31. decembra Amortizacija v letu decembra Neodpisana vrednost 31. decembra decembra Naložbe v tuja osnovna sredstva so povezana z uporabo v najem vzetih poslovnih prostorov za namene opravljanja trgovinske dejavnosti. Za zavarovanje dolgoročnega kredita je vknjižena hipoteka in zaznamba na nepremičnini poslovni prostori. Knjigovodska vrednost na dan , izkazana po pošteni vrednosti, znaša za zastavljeno nepremičnino ,49. Sedanja vrednost zastavljene nepremičnine, izkazane po nabavni vrednosti, pa bi na dan znašala ,73, če bi se prevrednoteno sredstvo izkazovalo po modelu nabavne vrednosti. Vrednotenje nepremičnin oziroma preostalega dela zgradb (zemljišče) po pošteni vrednosti na podlagi cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti je bilo opravljeno na dan , uporabljeno za nazaj, na začetek prvega možnega primerjalnega obdobja, v katerem je družba razpolagala s primerljivimi podatki, to je Učinek prevrednotenja je ustrezno izkazan v presežku iz prevrednotenja in obveznostih za odložene davke. Za zavarovanje kratkoročnega kredita je poleg vknjižene hipoteke in zaznambe na nepremičnini poslovni prostori vknjižena tudi hipoteka in zaznamba na nepremičnini proizvodni prostori, katere knjigovodska vrednost, izkazana po pošteni vrednosti, na dan znaša ,33. Sedanja vrednost zastavljene nepremičnine, izkazane po nabavni vrednosti, pa bi dan znašala ,55, če bi se prevrednoteno sredstvo izkazovalo po modelu nabavne vrednosti. Za že pripoznana osnovna sredstva skupina izkazuje ,40 obveznosti do dobaviteljev, ki bodo poravnane v letu

34 8 Naložbene nepremičnine Skupina je na dan prerazvrstila del nepremičnine poslovni prostori v naložbene nepremičnine, zato v letu 2013 ne izkazuje prihodkov in neposrednih stroškov, ki so vezani na naložbeno nepremičnino. (v EUR) Naložbene nepremičnine: Zgradbe s pripadajočim zemljiščem Skupaj (v EUR) Naložbene nepremičnine: Prihodki od najemnin Ni neposrednih odhodkov vezanih na naložbene nepremičnine. Gibanje naložbenih nepremičnin (v EUR) Nabavna vrednost 31. decembra Prerazvrstitve decembra Nabrani popravek vrednosti 31. decembra Amortizacija v letu Prerazvrstitve decembra Neodpisana vrednost 31. decembra decembra Amortizacija naložbene nepremičnine se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti, ki je enaka preostalemu delu zgradbe. Uporabljena amortizacijska stopnja znaša 2,50 %. Zemljišča se ne amortizirajo. Za zavarovanje dolgoročnega kredita je vknjižena hipoteka in zaznamba na naložbeni nepremičnini poslovni prostori, katere sedanja vrednost na dan znaša

35 9 Finančne naložbe 9.1 Nekratkoročne finančne naložbe (v EUR) Nekratkoročne finančne naložbe: Nekratkoročne finančne naložbe, razen posojil Delnice in deleži v pridruženih družbah Druge delnice in deleži Skupaj (v EUR) Finančne naložbe razpoložljive za prodajo: Naložbe v pridružene in skupaj obvladovane družbe izmerjene po nabavni vrednosti Druge naložbe izmerjene po nabavni vrednosti naložbe v delnice in deleže Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala naložbe v delnice in deleže druge finančne naložbe Oslabitev za prodajo razpoložljivih naložb ( ) ( ) - v delnice in deleže drugih družb ( ) ( ) Skupaj Naložbe v pridružene družbe izmerjene po nabavni vrednosti so naložbe v DZS d.d.. V konsolidiranih izkazih je v skladu s kapitalsko metodo naložbi pripisan ustrezni delež čiste izgube poslovnega leta skupine DZS večinskega lastnika ter upoštevana vsa druga gibanja na kapitalu skupine DZS. Dobro ime, ugotovljeno kot razlika med prej navedeno vrednostjo naložbe in zneskom izračunane vrednosti pripadajočega kapitala večinskega lastnika skupine DZS, se ne izkazuje ločeno, ampak je upoštevano znotraj naložbe. Druge naložbe izmerjene po nabavni vrednosti se nanašajo predvsem na naložbe v delnice ČZP Večer kar predstavlja 6,94 % delež in v delnice družbe Dnevnik d.d. kar predstavlja 10,35 % delež v kapitalu. Kot jamstvo za dolgove je skupina, poleg vknjižbe hipoteke na nepremičnini, zastavila finančne naložbe v knjigovodski vrednosti Ocena vrednosti pridružene družbe DZS, d.d. Ljubljana (naložba, izkazana v posamičnih izkazih Dela Prodaje, d.d.) Cenitev je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Predmet vrednotenja je ocena tržne vrednosti lastniškega kapitala družbe DZS, d.d. na dan za namen računovodskega poročanja, to je prevrednotovanja finančnih naložb, kar je po svoji vsebini enako namenu prodaje. Cenitev je zasnovana na metodi neto aktive. Pooblaščeni cenilec vrednosti podjetij je ob predpostavki delujočega podjetja uporabil interne podatke družbe DZS, d.d. kot tudi druge vire informacij, tako javno dostopne informacije kot dokumente posredovane s strani naročnika. 32

36 Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je v procesu ocenjevanja tržne vrednosti lastniškega kapitala družbe DZS, d.d. analiziral in ocenil vse tiste makro in mikro elemente, ki so za oceno vrednosti najpomembnejši in ki jih je bilo glede na razpoložljive podatke možno upoštevati. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je pri oceni vrednosti izhajal, da je tržna vrednost lastniškega kapitala družbe DZS, d.d. na dan enaka vrednosti, ocenjeni s pomočjo metode neto aktive, ker je DZS, d.d. po svoji vsebini holding. Holdingi se po navadi ocenjujejo s to metodo, ker je bilanca stanja tovrstnih podjetij sestavljena predvsem iz finančnih naložb ( v aktivi ) in finančnih obveznosti ( v pasivi ), ki imajo različna tveganja in zato različne zahtevane stopnje donosa. Zato je treba vsako finančno naložbo oziroma obveznost ocenjevati ločeno. Šele razlika med vrednostjo vseh naložb, z upoštevanjem tudi drugih ( presežnih ) sredstev, in finančnih obveznosti je tržna vrednost holdinga. Če holding opravlja eksterno pridobitno dejavnost, se oceni tudi tržna vrednost te dejavnosti. Dejavnost oziroma naložbe v okviru matičnega podjetja je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij ocenjeval z naslednjimi metodami: Metodo sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez upoštevanja zadolženosti; Metodo kapitalizacije normaliziranega prostega denarnega toka brez upoštevanja zadolženosti; Metoda primerljivih podjetij in transakcij, kot kontrolne metode; Skrajšane metode ( metode čez palec ). Vrednosti pomembnejših finančnih naložb ( Terme Čatež, Delo Prodaja, Dnevnik ) so ovrednotene na tržno vrednost na dan cenitve. Ostale naložbe so zaradi njihovega relativno majhnega vpliva na vrednost družbe DZS, d.d. ocenjene v višini njihove knjigovodske vrednosti kapitala oziroma naložbe na dan cenitve. Finančne obveznosti so upoštevane v višini knjigovodske vrednosti na dan cenitve. Potencialne obveznosti iz naslova danih poroštev in garancij so upoštevane v višini 0 EUR, saj po zagotovilih vodstva ne obstaja tveganje njihove uresničitve. Ker pogosto ne obstaja visoka tržnost, je ocenjevalec pri ocenitvi tržne vrednosti uporabil diskont za pomanjkanje likvidnosti. Ker kontrola nad poslovanjem podjetja običajno omogoča večje koristi od lastniške naložbe v podjetje kot naložba v manjšinski delež lastniškega kapitala podjetja (brez kontrole), je bila zaradi vrednotenja večinskega lastniškega deleža upoštevana tudi premija za kontrolo. Pri vrednotenju Term Čatež, Dnevnika in DZS-ja je cenilec uporabil diskont za manjšinskega lastnika v višini 0 %, ker meni, da skupina DZS preko lastniških povezav obvladuje omenjena podjetja ( to je razvidno iz članstva v organih odločanja in nadzora ) in gre torej vsebinsko gledano za večinske deleže čeprav so formalno pravno manjšinski. V primeru vrednotenja Dela Prodaje, d.d je cenilec zaradi majhnega neposrednega lastništva upošteval diskont za manjšinskega lastnika v višini 5 %. Na osnovi uporabljenih metod vrednotenja je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij ocenil, da je najbolj verjetna tržna vrednost večinskega lastniškega kapitala na delnico ( z upoštevanjem lastnih delnic ) DZS enaka 52,00 EUR z možnim razponom med 45,00 EUR in 59,00 EUR. Na podlagi opravljene cenitve je uprava družbe Delo Prodaja, d.d. ocenila, da je poštena vrednost naložbe v družbo DZS, d.d. na dan ,00 EUR oziroma 50,00 EUR na delnico. Po oceni uprave se poštena vrednost naložbe v letu 2014, glede na poslovno leto 2013, ni bistveno spremenila. 33

37 Gibanje nekratkoročnih finančnih naložb Finančne naložbe Finančne naložbe v posesti razpoložljive (v EUR) do zapadlosti Posojila za prodajo Skupaj Kosmata vrednost Stanje Povečanja Pripis pripadajočega deleža pridružene družbe Zmanjšanja Zmanjšanje pripadajočega deleža pridružene družbe ( ) ( ) Prevrednotenje na pošteno vrednost Stanje Popravek vrednosti Stanje Povečanja Oblikovanje popravka vrednosti v letu Stanje Čista vrednost Čista vrednost Kratkoročne finančne naložbe (v EUR) Kratkoročne finančne naložbe: Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil Druge delnice in deleži Kratkoročna posojila Kratkoročna posojila drugim Skupaj (v EUR) Finančne naložbe razpoložljive za prodajo: Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala naložbe v delnice in deleže Skupaj

38 (v EUR) Posojila: Kratkoročna posojila, dana drugim Oslabitev kratkoročo danih posojil ( ) ( ) - danih drugim ( ) ( ) Skupaj Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala se nanašajo na družbo Terme Čatež d.d. in predstavljajo 9,15 % delež v kapitalu družbe. Kot jamstvo za dolgove ima skupina navedeno finančno naložbo zastavljeno v celoti. Ocena vrednosti družbe Terme Čatež, d.d. Čeprav delnice podjetja Terme Čatež, d.d. kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, smo na podlagi cenitve pooblaščenega cenilca vrednosti podjetij ocenili tržno vrednost delnice za namen računovodskega poročanja. Za vrednotenje na podlagi cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij smo se odločili zaradi nizkega prometa z delnicami Term Čatež na Ljubljanski borzi in neupoštevanja premije za kontrolo v borzni ceni delnice. Prav tako je lastniška sestava podjetja zelo zaprta, saj delničarja, DZS, d.d. in Delo Prodaja, d.d., ki sta izvedla prevzem družbe Terme Čatež, d.d. v letu 2009, obvladujeta več kot 50% lastništva. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je v procesu ocenjevanja tržne vrednosti lastniškega kapitala družbe Terme Čatež, d.d. analiziral in ocenil vse tiste makro in mikro elemente, ki so za oceno vrednosti najpomembnejši in ki jih je bilo glede na razpoložljive podatke možno upoštevati. Za oceno vrednosti celotnega kapitala je bila uporabljena»metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez upoštevanja zadolženosti«, povečana za diskontirano vrednost presežnih finančnih naložb ter poslovno nepotrebnih sredstev in hkrati zmanjšana za tržno vrednost finančnega dolga. Tako ocenjena vrednost velja za lastnike, ki lahko prodajo svoje premoženje brez posebnih stroškov in relativno hitro. Ker pogosto ne obstaja visoka tržnost, je ocenjevalec pri ocenitvi tržne vrednosti uporabil diskont za pomanjkanje likvidnosti. Ker kontrola nad poslovanjem podjetja običajno omogoča večje koristi od lastniške naložbe v podjetje kot naložba v manjšinski delež lastniškega kapitala podjetja (brez kontrole), je bila zaradi vrednotenja večinskega lastniškega deleža, ki skupaj z DZS, d.d. na dan znaša 54,93 % (45,78%+9,15%), upoštevana tudi premija za kontrolo. S pomočjo»metode sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov«, pri čemer so bili upoštevani vsi razpoložljivi podatki in predpostavke, je pooblaščeni cenilec vrednosti podjetij ocenil, da je tržna vrednost lastniškega kapitala družbe Terme Čatež, d.d. na dan za namen računovodskega poročanja med 280 EUR na delnico po pesimističnem scenariju in 340 EUR na delnico po optimističnem scenariju. Na podlagi opravljene cenitve je uprava družbe Delo Prodaja, d.d. ocenila, da je poštena vrednost naložbe v družbo Terme Čatež, d.d. na dan ,30 EUR oziroma 305,10 EUR na delnico. Z ozirom na to, da se je konec leta 2010 s pripojitvijo odvisne družbe Turistično Podjetje Portorož, d.d. k matični družbi DZS, d.d. in v letu 2011 s prevzemom celotnega deleža odvisne družbe Marina Portorož, d.d., bistveno spremenila struktura Skupine Terme Čatež, je družba DZS, d.d. dala ponovno oceniti vrednost 45,48% deleža v družbi Terme Čatež, d.d. na dan

39 Pooblaščeni cenilec vrednosti podjetij je ob predpostavki delujočega podjetja uporabil interne podatke družbe Terme Čatež, d.d. kot tudi druge vire informacij, tako javno dostopne informacije kot dokumente posredovane s strani naročnika. Tudi pri ponovnem vrednotenju je bila uporabljena»metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov«, pri čemer so bili upoštevani vsi razpoložljivi podatki in predpostavke in tako s strani pooblaščenega cenilca vrednosti podjetij podana ocena, da se vrednost večinskega deleža lastniškega kapitala družbe Terme Čatež, d.d. na dan za namen računovodskega poročanja, to je prevrednotovanja finančnih naložb, kar je po svoji vsebini enako namenu prodaje, giblje med 286 EUR na delnico in 356 EUR na delnico. Na podlagi opravljene cenitve in dejstva, da se struktura sredstev Term Čatež, d.d. v letu 2014 ni bistveno spremenila, je uprava družbe Delo Prodaja, d.d. mnenja, da je poštena vrednost 305,10 EUR na delnico d.d. na dan ustrezna. Gibanje kratkoročnih finančnih naložb Finančne naložbe razpoložljive (v EUR) Posojila za prodajo Skupaj Kosmata vrednost Stanje Povečanja Nova posojila, nakupi Zmanjšanja Odplačila, prodaje ( ) - ( ) Stanje Popravek vrednosti Stanje Povečanja Oblikovanje popravka vrednosti v letu Zmanjšanja Dokončen odpis naložb Stanje Čista vrednost Čista vrednost Poslovne terjatve 10.1 Nekratkoročne poslovne terjatve Skupina na dan , kakor tudi na dan nima evidentiranih nekratkoročnih poslovnih terjatev Kratkoročne poslovne terjatve 36

40 (v EUR) Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev: na domačem trgu na tujih trgih Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini Dani kratkoročni predujmi in varščine Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki Druge kratkoročne terjatve Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih terjatev - - Oslabitve ( ) ( ) Starostna struktura terjatev (v EUR) Nezapadlo Zapadlo do: - 30 dni dni dni dni dni nad 360 dni Popravki vrednosti kratkoročnih terjatev (v EUR) Stanje Povečanja Oblikovanje popravkov vrednosti v letu Zmanjšanja Dokončen odpis terjatev (32.047) (51.773) Stanje Oblikovanje popravkov vrednosti je pojasnjeno na strani 24. Kot jamstvo za dolgove ima skupina zastavljene določene kratkoročne poslovne terjatve, ki na dan znašajo Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Skupina na dan bilanciranja nima sredstev za prodajo. 12 Zaloge (v EUR) Material in surovine Trgovsko blago Skupaj

41 Pri letnem popisu so bili ugotovljeni presežki v višini 356,97 in manki zalog trgovskega blaga v višini 1.629,73, kar je bilo ustrezno razknjiženo. Mesečno se med letom morebitni presežki oziroma manki, ugotovljeni na osnovi mesečnih inventurnih popisov, rešujejo tekoče (npr. obremenitev prodajalcev). Med letom je bilo odpisanega za 3.438,08 trgovskega blaga. Vrednost odpisa ni višja kot je normalni kalo, določen v skladu s Pravilnikom o stopnjah normalnega odpisa blaga Trgovinske zbornice Slovenije. Na dan je stanje zalog trgovskega blaga tobaka in tobačnih izdelkov, ki je dano kot jamstvo (prodaja s pridržkom lastninske pravice) vse do poplačila kupnine, izkazano po nabavni vrednosti, v višini , Denarna sredstva (v EUR) Gotovina v blagajni v domači valuti Denar na poti Denarna sredstva na računih v domači valuti Skupaj Gotovina v blagajni je gotovina v glavni blagajni na sedežu družbe in gotovina v blagajni po posameznih prodajnih mestih. Določen je blagajniški maksimum za glavno blagajno in za prodajna mesta. 14 Kratkoročne časovne razmejitve 14.1 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve (v EUR) Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki Kratkoročno nezaračunani prihodki Skupaj Kratkoročno odloženi stroški se v večini nanašajo na pravna svetovanja, najemnine in takse Kratkoročne pasivne časovne razmejitve (v EUR) Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki Kratkoročno odloženi prihodki DDV od danih predujmov Skupaj Pretežni del vnaprej vračunanih stroškov je nabavna vrednost časopisov za še ne prejete račune založnikov, ki se prodajajo na prodajnih mestih. Prodajni mreži so bili poslani časopisi, korigirani za vrnjene izvode že klicane remitende (ostanek ne prodanih časopisov), zaračunani v naprej po sistemu poslano je prodano. 38

42 15 Kapital Gibanje rezerv za pošteno vrednost Opredmetena Dolgoročne Kratkoročne osnovna finančne finančne (v EUR) sredstva naložbe naložbe Skupaj Začetno stanje na dan 31. decembra Povečanje Uskladitve s pošteno vrednostjo Bruto vrednost Vpliv odloženih davkov (40) (40) Delež rezerv za prevrednotenje pridruženih družb (31.828) ( ) ( ) Bruto vrednost (38.347) ( ) ( ) Vpliv odloženih davkov Zmanjšanje Uskladitve (12.722) (12.722) Končno stanje na dan Nekratkoročne in kratkoročne finančne naložbe, uvrščene v četrto skupino, to je za prodajo razpoložljive naložbe se vrednotijo po nabavni vrednosti v skladu z MRS 28 po kapitalski metodi (velja samo za pridruženo družbo), ostale naložbe se vrednotijo po pošteni vrednosti prek kapitala. Razčlenitev kapitalskih rezerv (v EUR) Vplačani presežek kapitala Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic Splošni prevrednotovalni popravek kapitala Skupaj Kapital odraža lastniško financiranje družbe in je z vidika družbe njegova obveznost do lastnikov. Opredeljen je, ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v družbo, temveč tudi z zneski, ki so nastali pri poslovanju družbe. Kapital skupine na dan znaša , od tega je kapital večinskega lastnika in negativni kapital v višini manjšinskih lastnikov. Čisti poslovni izid skupine leta 2014 je negativen in znaša , od tega je čiste izgube večinskega lastnika in 236 čiste izgube manjšinskih lastnikov. Osnovni kapital družbe Delo Prodaja, d.d. znaša na dan ,66 in je razdeljen na navadnih, imenskih, kosovnih delnic, ki so bile v celoti vplačane. Delnice družbe so bile uvrščene na ljubljansko borzo dne Z njimi se trguje v borzni kotaciji pod oznako DPRG. Družba ni sprejela sklepa o odobrenem kapitalu, oziroma sklepa o pogojnem povečanju kapitala. Družba ima na dan v lasti lastnih delnic. Hčerinska družba ima na navedeni dan v lasti delnic DPRG, za katere je družba Delo Prodaja, d.d. oblikovala rezerve za lastne delnice iz zadržanega dobička. Po 251. čl. ZGD-1 se pri izračunu skupnega deleža delnic v skladu z drugim odstavkom 247. in 250. člena tega zakona tako pridobljene delnice upoštevajo kot delnice družbe. V letu 2014 je skupščina družbe, dne , sprejela sklep o uporabi bilančnega dobička, ki se razporedi v preneseni dobiček družbe. 39

43 Na dan člani nadzornega sveta in predsednik uprave družbe niso imeli delnic družbe. Čista izguba na delnico v letu 2014 znaša 0,56, vseobsegajoči donos na delnico je negativen in znaša 0,56. V letu 2013 je znašala čista izguba na delnico 3,14, negativni vseobsegajoči donos na delnico pa 2,97. Čisti poslovni izid skupine Delo Prodaja, izračunan na podlagi inflacije v letu 2014, bi bil nižji za in bi tako znašala izguba Uporabljeni procent rasti cen življenjskih potrebščin za leto 2014 je znašal 0,2. 16 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Pokojnine, Prejete jubilejne nagrade dotacije za odpravnine pokrivanje (v EUR) ob upok. stroškov Skupaj Stanje 31. decembra Spremembe v letu: Oblikovanje Črpanje (7.812) (40.042) (47.854) Stanje 31. decembra Stanje dolgoročnih rezervacij za bodoče obveznosti do zaposlencev za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi je na dan pripoznano na podlagi mnenja aktuarja. Uporabljene predpostavke: kolektivna pogodba, Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, rast plač v Republiki Sloveniji, fluktuacija zaposlenih po tabeli verjetnosti prekinitve delovnega razmerja po volji zaposlenca, diskontna stopnja vezana na donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v Euro območju, povečana za pribitek za lokalno tveganje, smrtnost zaposlenih je upoštevana z uporabo tablic smrtnosti slovenske populacije v letih 2007, upoštevajoč zaposlene, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravic. Upoštevan je tudi učinek odložene terjatve za davek iz naslova navedenih rezervacij. Prejete donacije predstavljajo podporo za zaposlene invalide v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Njihova poraba je usklajena z navedenim zakonom. 17 Finančne obveznosti 17.1 Nekratkoročne finančne obveznosti (v EUR) Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi Nekratkoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami Kratkoročni del nekratkoročnih finančnih obveznosti ( ) ( ) Skupaj Pojasnilo je podano pri točki

44 Gibanje nekratkoročnih finančnih obveznosti do bank in drugih Glavnica Glavnica Del, ki Nekrat- Obrestne dolga dolga zapade koročni (v EUR) mere Zapadlost Zavarovanje 1. januarja 31. decembra 2015 del Posojilodajalec Banke v državi 5,9%-5,8% nepremičnine delnice premičnine Skupaj banke v državi Druga posojila obveznice 2,26-0,918% podjetja delnice Skupaj druga posojila Skupaj nekratkoročna dobljena posojila Kratkoročne finančne obveznosti (v EUR) Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v tujini Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo posl. izida Druge kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročni del nekratkoročnih finančnih obveznosti Skupaj Pojasnilo je podano pri točki 33. Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti do bank in drugih 41

45 Glavnica Nova Glavnica Obrestne dolga posojila Odplačila dolga (v EUR) mere Zapadlost Zavarovanje 1. januarja v letu v letu 31. decembra Posojilodajalec Banke v državi 5,9% - 5,7% junij 2015 menice (80.000) delnice terjatve Prenos iz nekratkoročnega dela nepremič./premič Skupaj banke v državi (80.000) Drugi posojilodajalci podjetja 6,00% april2015 menice Prenos iz dolgoročnega dela Skupaj drugi posojilodajalci Skupaj kratkoročno dobljena posojila (80.000) Poslovne obveznosti 18.1 Nekratkoročne poslovne obveznosti (v EUR) Dolgoročne poslovne obveznosti do drugih domačih dobaviteljev Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti - (84.452) Skupaj Kratkoročne poslovne obveznosti (v EUR) Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev na domačem trgu na tujih trgih Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov, varščin Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun Kratkoročne obveznosti do zaposlencev Kratkoročne obveznosti do države in drugih inštitucij Kratkoročne obveznosti do financerjev Druge kratkoročne poslovne obveznosti Skupaj

46 19 Zunajbilančna sredstva in obveznosti V zunajbilančni evidenci je izkazana zaloga trgovskega blaga v komisijski prodaji v višini Sredstva, dana za zavarovanje finančnih obveznosti, so razkrita pod tabelami ustreznih sredstev. 20 Poslovni prihodki Čisti prihodki od prodaje (v EUR) Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujih trgih Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujih trgih - - Prihodki od najemnin Skupaj Drugi poslovni prihodki (v EUR) Prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij Zavarovalniške odškodnine Subvencije, dotacije Prevrednotovalni poslovni prihodki Prodaja opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev Skupaj Prihodki po vrstah proizvodov in storitev (v EUR) Prodaja tiska Prodaja trgovskega blaga Prodaja trgov.storitev Prodaja storitev distribucije Oglaševanje Najemnine Ostalo blago ali storitve (tudi material) Skupaj Prihodki po prodajnih trgih (v EUR) Prihodki iz prodaje v Sloveniji: drugim kupcem Prihodki iz prodaje v EU drugim kupcem Prihodki iz prodaje izven EU drugim kupcem Skupaj

47 21 Poslovni odhodki in stroški Analiza stroškov (v EUR) Stroški blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala Stroški porabljenega materiala Stroški storitev Stroški dela Stroški plač Stroški socialnih zavarovanj od tega pokojninskih zavarovanj Stroški dodatnih pokojninskih zavarovanj Drugi stroški dela Odpisi vrednosti Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih osnovnih sredstvih in naložbenimi nepremičninami Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami Drugi poslovni odhodki Skupaj Stroški po funkcionalnih skupinah Stroški Stroški splošnih (v EUR) prodajanja dejavnosti Skupaj Stroški blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala Stroški porabljenega materiala Stroški storitev Stroški dela Odpisi vrednosti Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih osnovnih sredstvih in naložbenimi nepremičninami Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela Drugi poslovni odhodki Skupaj v letu Skupaj v letu Od tega nabavna vrednost prodanega blaga v letu Stroški revidiranja letnega poročila so v letu 2014 znašali ,00. 44

48 22 Finančni prihodki (v EUR) Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah - - Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz posojil, danih pridruženim družbam - Finančni prihodki iz posojil, danih drugim Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Skupaj Finančni odhodki (v EUR) Finančni odhodki iz finančnih naložb pridruženih družb-pripis izgube Finančni odhodki iz drugih finančnih naložb Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Finančni odhodki iz posojil, prejetih od pridružrnih družb - Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank Finančni odhodki iz izdanih obveznic Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti Skupaj Drugi prihodki (v EUR) Prejete kazni 20 - Ostali prihodki Skupaj Drugi odhodki (v EUR) Denarne kazni Odškodnine Ostali odhodki Skupaj Davek iz dobička in odloženi davki 45

49 DAVEK IZ DOBIČKA (v EUR) Poslovni izid pred obdavčitvijo ( ) ( ) Davek po obračunu davka od dohodkov pravnih oseb Odloženi davki Efektivna stopnja obdavčitve po davčnem obračunu Efektivna stopnja obdavčitve po odhodkih za davek ODLOŽENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK Popravki odloženih (v EUR) davkov Odloženi davki preko rezerv za prevred Prevred. neopredmetenih sredstev na pošteno vrednost Prevred. Opredmet. Osnov. sredstev na pošteno vred Prevrednotenje finan. naložb - prenos na terjatve za odložene davke Odlož.obvez.za davek pridružene družbe-kapita. metoda (80.660) Skupaj (80.660) Poročanje po odsekih Skupina ne poroča po odsekih. 28 Ustavljeno poslovanje V letu 2014 skupina ni imela ustavljenega poslovanja. 29 Obvladovanje finančnih tveganj Usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredelitve in analize tveganj, ki pretijo družbi, na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole ter spremljajo tveganja in upoštevanje omejitev. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo in tako sproti posredujejo informacije o spremenjenih tržnih razmerah ter dejavnostih družbe. Obrestno tveganje Obrestna tveganja so povezana s spremembo višine obrestnih mer na trgu. Skupina ima najeta posojila, ki vključujejo spremenljivo obrestno mero (EURIBOR), zato je tem tveganjem izpostavljena. Gibanja obrestnih mer spremljamo in se pogajamo s kreditnimi institucijami o višini le-teh. Ocenjujemo, da zaradi finančne krize, občutljivosti celotnega evropskega gospodarstva na to obrestno mero in robustnosti celotne evropske ekonomije v kratkem ne bo prišlo do večjega povečanja EURIBOR-a. Izpostavljenost obrestnim tveganjem je po naših ocenah zmerna. Valutno tveganje Skupina ni izpostavljena valutnemu tveganju. Cenovno tveganje Skupina ni izpostavljena pomembnemu cenovnemu tveganju prodajnih proizvodov ali nakupnih surovin in materialov. Cenovno tveganje na strani prodaje na eni strani obvladuje s skrbnim 46

50 načrtovanjem prodajnih cen in s pogodbami do kupcev. Na strani nabave pa stroške obvladuje s pogodbami do pomembnih dobaviteljev, skrbnim izborom dobaviteljev. Kreditno tveganje Skupina posluje le s priznanimi in kreditno sposobnimi tretjimi osebami. Skupina pred izvedbo posla preveri kreditno sposobnost vseh kupcev z odloženim plačilom. Nadalje terjatve skupine se redno spremljajo z namenom, da izpostavljenost skupine slabim terjatvam ni pomembno velika. Kot inštrument za varovanje terjatev pred tveganjem je družba določila varščino. Likvidnostno tveganje Skupina se ne poslužuje prekoračitev na transakcijskem računu izven odobrenega limita, prednostnih delnic, finančnih najemov, da zadosti potrebi po neprekinjeni plačilni sposobnosti in prilagodljivosti. Poslužuje pa se bančnih posojil za primere nakupov finančnih naložb v skladu s soglasjem nadzornega sveta. Likvidnostno tveganje uspešno obvladuje z načrtovanjem denarnega toka ob upoštevanju pričakovanih standardnih denarnih prilivov in odlivov, kakor tudi predvidenih nestandardnih. Prilivi in odlivi so v okviru koledarskega meseca časovno usklajeni v največji možni meri. Gibanje denarnega toka spremlja uprava. Ovrednotena tveganja: Likvidnostno tveganje Pogodbeni Knjigovodska denarni Zapadlost Zapadlost (v EUR) vrednost tokovi do 1 leta nad 1 leto Prejeta posojila Obveznice Obveznosti do dobaviteljev Druge poslovne obveznosti Kreditno tveganje Knjigovodska (v EUR) vrednost Kratkoročno dana posojila Terjatve do kupcev Druge kratkoročne terjatve Dolgoročne poslovne terjatve - Skupaj Obrestno tveganje Spremeba samo posojila+obveznice odhodkov (v EUR) za obresti Povečanje povprečne obrestne mere za 1 % Povečanje povprečne obrestne mere za 1,5 % Zmanjšanje povprečne obrestne mera za 1% ( ) Zmanjšanje povprečne obrestne mere za 1,5 % ( ) 30 Prejemki uprave in nadzornega sveta 47

51 Zaposleni po Nadzorni individualni (v EUR) Poslovodstvo svet pogodbi Skupaj Prejemki V letu V letu Prejemki: skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v poslovnem letu prejeli člani poslovodstva, drugi delavci skupine, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta. Glede na nove zahteve zakona o gospodarskih družbah ( ZGD 1C ) so ločeno, za vsakega člana razkriti posamezni prejemki. bruto plača z plačilo za opravljanje sejnine povračila Skupaj regresom funkcije stroškov (v EUR) za leto 2014 Rok Gorjup Vladimir Bangiev Tamara Groznik Marko Cimperman Skupaj Posli s povezanimi osebami PRODAJA POVEZANIM DRUŽBAM (v EUR) Povezane družbe: DZS d.d Dnevnik d.d Terme Čatež d.d Suprima d.o.o Skupaj NABAVA PRI POVEZANIH DRUŽBAH (v EUR) Povezane družbe: DZS d.d Dnevnik d.d Terme Čatež d.d Suprima d.o.o Skupaj ODPRTE POSTAVKE IZ PRODAJE/NABAVE PRI POVEZANIH DRUŽBAH (v EUR) Terjatve iz poslovanja do povezanih družb Povezane družbe: DZS d.d Dnevnik d.d Terme Čatež d.d Skupaj

52 Obveznosti iz poslovanja do povezanih družb Povezane družbe: DZS d.d Dnevnik d.d Terme Čatež d.d Suprima d.o.o Skupaj POSOJILA, PRIDOBLJENA OD POVEZANIH DRUŽB (v EUR) Povezane družbe: DZS d.d Skupaj Potencialne obveznosti in sredstva V skupini ne obstajajo potencialne obveznosti in sredstva, ki niso pripoznana. 33 Pomembni poslovni dogodki po datumu bilance stanja Družba Delo Prodaja, d.d. je finančne obveznosti do upnikov prestrukturirala s podpisom Okvirne pogodbe o prestrukturiranju bančnega in finančnega dolga (MRA) dne z zapadlostjo To je pomenilo, da so vse dolgoročne finančne obveznosti postale kratkoročne. Tako kot v letu 2014 se tudi v letu 2015 dosledno izvajajo vse ključne zaveze, določene z navedeno pogodbo, torej plačevanje obresti, zmanjševanje glavnic in odprodaja presežnega premoženja. Dogodki v l Družba Delo Prodaja d.d. nadalje izvaja vse obveznosti družbe zapisane v MRA. Odgovorno in aktivno pristopa k aktivnostim vezanim na odprodajo presežnega premoženja in je tudi po obdobju bilanciranja že izvedla eno od planiranih dezinvestiranj presežnega premoženja družbe. S ciljem podaljšanja veljavnega MRA je poslovodstvo bankam upnicam v sodelovanju z zunanjimi neodvisnimi svetovalci pripravilo in tudi že predstavilo dopolnitve Načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja družbe, ki se nanašajo na obdobje po in so temelj za podaljšanje obstoječe pogodbe MRA. Uprava družbe tako vlaga vse napore in intenzivno izvaja aktivnosti, da se pogodba MRA podaljša. Pogovori z bankami upnicami potekajo konstruktivno, s ciljem realizacije poslovne rešitve sprejemljive za vse vpletene poslovne deležnike. V izogib morebitnim ukrepom, ki jih predvideva zakon o gospodarskih družbah, poslovodstvo sprejema vse ukrepe v povezavi z izpolnjevanjem zavez do bank upnic in si aktivno prizadeva za podaljšanje navedene pogodbe. Svet delavcev družbe Delo Prodaja, d.d. je na seji razrešil g. Marka Cimpermana z mesta člana nadzornega sveta, kot predstavnika zaposlenih, in za dobo štirih let imenoval novo članico nadzornega sveta, ga. Ružo Auda. 34 Izjava o upravljanju 1. Družba Delo Prodaja, d.d. je javna družba, katere delnice so uvrščene v borzno kotacijo Ljubljanske borze. Družba posluje skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah ter upošteva določila 49

53 Zakona o trgu finančnih instrumentov in na njihovi podlagi sprejetih podzakonskih aktih. Spoštuje tudi Pravila Ljubljanske borze ter druge predpise regulatorjev trga vrednostnih papirjev. Družba Delo Prodaja, d.d. v letno poročilo, skladno s 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1; Ur.l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.) s spremembami) vključuje izjavo, da spoštuje standarde upravljanja in vodenja javnih delniških družb, vsebovane v Kodeksu upravljanja javnih delniških družb z dne s spodaj navedenimi odstopanji. Kodeks je na vpogled na spletnih straneh Ljubljanske borze, v sklopu sistema elektronskega obveščanja SEOnet. K spoštovanju Kodeksa sta se zavezala uprava in nadzorni svet družbe. 2. Družba javno, skupaj z razlogi, razkriva odstopanja od priporočil Kodeksa : Tč. 5.8 Družba bo pri odločanju o bilančnem dobičku in razrešnici organom vodenja in nadzora upoštevala zakonska določila. Tč. 7.1 Družba ne bo zahtevala listine o strokovni usposobljenosti članov nadzornega sveta. Tč. 8.1 Nadzorni svet ni sprejel poslovnika o svojem delu, ker so o delovanju nadzornega sveta ustrezne določbe opredeljene v Statutu družbe. Tč. 8.7 Nadzorni svet nima poslovnika. Tč Nadzorni svet ne bo imenoval kadrovske komisije in komisije za imenovanja, te naloge bo opravljal sam. Tč. 15 Družba bo imela enočlansko upravo. Tč Družba bo glede imenovanja revizijske družbe upoštevala zakonska določila in odločitev skupščine. Tč Glede na velikost družbe, majhnega števila članov organov vodenja in nadzora poseben pravilnik ni potreben. Tč Družba upošteva zakonska določila, posebna pravila o omejitvah trgovanja z delnicami niso potrebna. Tč Družba ne bo zagotavljala, iz razloga racionalnosti, pretežnega domačega lastništva in majhnega prometa z njenimi delnicami, javne objave in letna poročila tudi v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih. Tč Pri razkrivanju pridobitve ali odsvojitve lastnih delnic bo družba upoštevala zakonska določila. 50

54 Tč Pri razkritju prejemkov organov vodenja in nadzora družba upošteva zakonska določila. 3. Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja Notranje kontrole so vzpostavljene, v letu 2008 je bila imenovana 3-članska revizijska komisija. Tveganja so opredeljena v letnem poročilu. 4. Podatki iz 3., 4., 6., 8. in 9. točke šestega odstavka 70 čl. ZGD Ti podatki so prikazani v nadaljevanju. 5. Podatki o delovanju skupščine družbe in njenih ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in načinu njihovega uveljavljanja Skupščina družbe se skliče z objavo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ali v časopisu Dnevnik. Sklic se objavi tudi na spletnih straneh družbe in SEOnet. Pristojnosti skupščine so določene v ZGD-1 in Statutu Dela Prodaje, d.d., ki je javno objavljen na spletni strani družbe. Vsaka delnica daje po en glas. Skupščine se lahko udeležijo in na njej glasujejo delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v Centralnem registru KDD konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine. Delničarji uresničujejo svoje pravice z glasovanjem. Način predčasnega glasovanja na Skupščini je urejen v Statutu Dela Prodaje, d.d. Delničarji imajo v skladu z ZGD-1 pravico do informacij, pravico, da so jim informacije zagotovljene, pravico predlagati dopolnitev dnevnega reda in vlagati predloge, na kar bodo ob samem sklicu Skupščine posebej opozorjeni. 6. Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij Sestava uprave in nadzornega sveta je opisana v uvodu letnega poročila. Nadzorni svet posebnega poslovnika nima, so pa postopkovne določbe nadzornega sveta določene v Statutu Dela Prodaje, d.d. Nadzorni svet je imenoval 3 člansko revizijsko komisijo, katere predsednica je namestnica predsednika nadzornega sveta. 51

55