PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Sandra Hozjan Maribor, 2009

2 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo IGRE IN IGRAČE SKOZI GENERACIJE Mentor: višji predavatelj, mag. Krušič Zvone Kandidatka: Sandra Hozjan Maribor, 2009

3 Lektor: Drago Meglič, prof. Prevajalka: Jožica Puconja, prof.

4

5 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA ZAHVALA Pri pripravi diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorju, mag. Zvonetu Krušiču, ki mi je omogočil izvedbo diplomske naloge in mi pri tem pomagal s strokovnimi nasveti. Zahvala gre tudi vsem tistim, ki so pripomogli k temu, da sem dobila potrebne podatke, s tem, da so izpolnili anketne vprašalnike. Zahvaljujem se tudi profesorju slovenščine Dragu Megliču, ki si je vzel čas in diplomsko delo lektoriral in profesorici angleškega jezika Jožici Puconja, ki je povzetek in ključne besede prevedla v angleški jezik. Hvala vsem domačim, ki so mi ves čas študija stali ob strani in me pri tem spodbujali.

6 POVZETEK Ključne besede: otroška igra in igrača danes nekoč. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela so opredeljene igre in igrače danes in nekoč. Predstavljeno je tudi, kdaj in kako so se igrali v otroštvu naši starši ter stari starši. Velik poudarek sem namenila igram in igračam nekoč, ki sem jih zbrala in opisala. Empirični del diplomskega dela pa je namenjen analizi podatkov. S pomočjo anketnega vprašalnika sem skušala ugotoviti, koliko (če sploh) so imeli prostega časa naši starši in stari starši, kaj so takrat počeli, katere igre so se igrali, kakšne igrače so imeli, kdo jim jih je izdelal. S pomočjo drugega anketnega vprašalnika pa sem skušala pri otrocih ugotoviti, kaj počnejo v prostem času oni, katere igre se igrajo in med drugim tudi to, ali poznajo kakšno igro iz otroštva svojih staršev. Moja predvidevanja so se ob zaključku analize anket potrdila, saj sem ugotovila, da so se otroške igre od generacije do generacije spreminjale. Igre so tesno povezane z načinom življenja, ki se je od prve generacije anketirancev do danes zelo spremenilo. Nekoč so imeli otroci malo prostega časa, saj so živeli na kmetijah, kjer so morali veliko delati, so pa vsako priložnost izrabili za igro in zabavo. Takrat je bilo v družinah več otrok, zato je pri igri sodelovalo veliko otrok.

7 ABSTRACKT Key words: children's game and a toy in the present and in the past. The Diploma paper consists of theoretical part and empirical part. The theoretical part of my Diploma paper defines games and toys in the present and in the past. I also introduce when and how our parents and grandparents played in their childhood. I emphasize the games and toys in the past that I selected and described. The empirical part of my Diploma paper is the analysis of the data. Using the first questionnaire I wanted to find out how much free time (if any) had our parents and grandparents, what they did then, what games they played, what toys they had and who made their toys. Using the second questionnaire I wanted to find out what children do today in their free time, what games do they play, do they know any other game from their parent's childhood. According to my previsions, which were confirmed, I found out that children's games were changing from one generation to another. Games are closely related with the life style that is very different from the first generation of questioners up till now. In the past, children had little free time, because they lived on the farms where they must work a lot. Anyway, every opportunity was used for a game and fun. Then, there were lots of children in a family; therefore the games consisted of many children.

8 KAZALO VSEBINE 1 UVOD 1 2 TEORETIČNI DEL Opredelitev in klasifikacija iger danes Opredelitev in klasifikacija igrač danes Kako so se igrali nekoč Kdaj so igre nastale Opredelitev in klasifikacija iger nekoč Prisotnost igre pri vsakdanjih opravilih Opredelitev in klasifikacija igrač nekoč 47 3 EMPIRIČNI DEL NAMEN RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV RAZISKOVALNE HIPOTEZE METODOLOGIJA RAZISKOVALNE METODE RAZISKOVALNI VZOREC POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV VSEBINSKO-METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI INSTRUMENTOV POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV 58

9 3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA SKLEP 79 LITERATURA 82 PRILOGE 84

10 KAZALO SLIK Slika 1: Mp3-predvajalnik 13 Slika 2: Play station 13 Slika 3: Mobilni telefon 14 Slika 4: Gameboy 14 Slika 5: Tetris 15 Slika 6: Računalniška igrica Sims 15 Slika 7: Družabna igra Monopoly 15 Slika 8: Žoga je med otroke prinesla veliko veselja 17 Slika 9: Lovljenje otrok 27 Slika 10: Pesem Ringa raja 33 Slika 11: Pesem Bela, bela lilija 34 Slika 12: Pesem Abraham 'ma sedem sinov 35 Slika 13: Pesem Jaz sem muzikant 36 Slika 14: Punčka iz cunj 46 Slika 15: Piščalke 47 Slika 16: Metuljček iz lesa 47 Slika 17: Leseno kladivce 48 Slika 18: Ptiček iz lesa 48 Slika 19: Mlinsko kolo iz koruznega stebla 49 Slika 20: Račka iz ločka (cmüdja) 49 Slika 21: Troblja iz vrbovega lubja 50 Slika 22: Venček iz marjetic 50 Slika 23: Frača 51 Slika 24: Vrtavka (»frnkač«) 51 Slika 25: Hodulje 52

11 KAZALO SKIC Skica 1: Fuč, ristanc 21 Skica 2: Mlin 22 Skica 3: Zemljo krast 23 Skica 4: Rinčke talat 24 Skica 5: Slepe miši 25 Skica 6: Skrivanje in pofočkanje 26 Skica 7: Ali je kaj trden most 29 Skica 8: Birkice in vuk 38 Skica 9: Delanje senene kopice 40 Skica 10: Eden čez drugega 41 Skica 11: Metanje v košaro 44

12 KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Prosti čas anketirancev 61 Grafikon 2: Kaj so anketiranci počeli v prostem času 62 Grafikon 3: Katere igre so se igrali anketiranci 63 Grafikon 4: Ali so anketiranci imeli igrače 64 Grafikon 5: Igrače, ki so jih imeli anketiranci 65 Grafikon 6: Ali imajo anketiranci katero igračo še danes 66 Grafikon 7: Ali so si anketiranci sami izdelali igrače 67 Grafikon 8: Ali znajo anketiranci še danes izdelati igrače 68 Grafikon 9: Ali so si anketiranci izmislili katero igro 69 Grafikon 10: Igre, ki so si jih izmislili anketiranci 70 Grafikon 11: Ali imajo anketiranci kakšno fotografijo iger 71 Grafikon 12: Prosti čas anketirancev 2. ankete 72 Grafikon 13: Igre, ki se jih igrajo anketiranci med odmorom 73 Grafikon 14: Pripomočki, ki jih uporabljajo anketiranci med igro 74 Grafikon 15: Igre, ki se jih igrajo anketiranci pri športni vzgoji 75 Grafikon 16: Najljubše igre anketirancev 76 Grafikon 17: Najljubše družabne igre anketirancev 77 Grafikon 18: Ali anketiranci igrajo računalniške igrice 78 Grafikon 19: Najljubše računalniške igrice 79 Grafikon 20: Ali anketiranci poznajo igre svojih staršev 80

13 1 UVOD An, ban, pet podgan, štiri miši, v uh me piši, vija, vaja, ven. Take in podobne izštevanke je bilo nekoč vsakodnevno slišati med bloki v mestih ali pa na travnikih in vrtovih po vaseh. Danes jih na žalost slišimo prav redko, saj se otroci ne družijo in ne igrajo več v večjih skupinah kot nekoč. Življenje se je spremenilo tudi pri nas na vasi. Kmečkega življenja ni več in naše življenje je vse bolj podobno mestnemu. Otroštvo danes preživljamo povsem drugače, kot so ga naši dedki in babice. Igre so bile nekoč družabne, z veliko gibanja in doma narejenimi igračami. Čas teče in z njim prihajajo tudi velike spremembe. Naše otroštvo in igre so vse bolj omejene na računalnik, televizijo in podobne reči. Da pa ne bodo vse igre, ki so se jih igrale naše babice in dedki, mame in očetje, utonile v pozabo, sem se odločila, da poizvem in zapišem najbolj priljubljene igre. Menim, da bi vsaka vzgojiteljica morala kdaj pa kdaj vzeti v roke literaturo o teh starih igrah. Otroci v današnjih vrtcih namreč nimajo predstave o tem, kaj so se igrali njihovi starši v otroštvu in kakšne igrače so si izdelovali dedki in babice. Poleg vsega pa je najbolj pomembno to, da igre ohranjamo, prenašamo na najmlajše in s tem pripomoremo, da ta del kulturne dediščine ne zamre. 1

14 Igra je bistvenega pomena, saj je najpomembnejši element, preko katerega otrok spoznava in dojame večino stvari. Otrokom moramo omogočiti, da preko igre spoznajo tudi kulturno dediščino naših prednikov. Zgodovinski viri navajajo, da so o igri razmišljali že stari Grki. Tako je pisatelj Plutarh (1. stol. n. št.) razglabljal o igri kot o»pogoju za zdravo življenje«. Platon je trdil, da morajo otroci že zgodaj»skozi igo spoznavati zakone družbe«. Aristotel piše, da mora biti igra taka, da»spodbudi aktivnosti, ki jih bo otrok kasneje potreboval v življenju.«v srednjem veku je pomembno razmišljanje o igri J. J. Rousseauja, ki trdi, da ima igra pedagoški učinek, da se»otrok v igri uči«. (Šugman, 2004) Pomen igre otrok se je skozi zgodovino spreminjal. Najprej je prevladovalo mnenje, da je igra otrok izguba časa. Med prvimi, ki so izpostavili pomen igre, je bil Friderich Fröbel:»Igra je najvišja stopnja otrokovega razvoja, je spontan izraz misli in občutkov, je najčistejša stvaritev otrokovega uma.«(videmšek, 2002) Igra in igrače so stare toliko kot človeštvo. Otrok dela, ko se igra, in se igra, ko dela. V glavni igralni dobi je otrok v igranju nenasiten, igra je zanj to, kar je za ribo voda. V igro zatopljen otrok presliši celo opomin lastnega želodčka. Želja po igri ostane živa tudi v vsakem normalnem odraslem človeku ali, kot pravi Nietzsche:» v vsakem moškem se skriva otrok in otrok se hoče igrati.«igra je za vsa višje razvita bitja, za človeka pa sploh nekaj nujno potrebnega. (Šugman, 2004) 2

15 Otroci povsod po svetu se radi igrajo. Igranje je zabavno, vznemirljivo, otrokom predstavlja izziv, jih na najrazličnejše načine razvija, združuje in ustvarja prijateljstva. Najraje se otroci igrajo tam, kjer se v tistem trenutku nahajajo: preprosto, brez pripomočkov ali s predmeti iz vsakdanjega življenja ali narave. Večina igrač in igral, ki so jih nekdaj uporabljali pri igri otroci, je bila skrajno preprosta, izdelana iz odpadnih ali drugih manj obstojnih materialov. Pogosto to niti niso bile prave igrače, ampak zgolj priložnostna igrala, kot so kamenčki, veje, kosi blaga ali predmeti, ki so sicer služili drugemu namenu in so jih otroci uporabljali za sprotno igro. Za to raziskovalno nalogo sem se odločila, ker sem želela raziskati in primerjati prosti čas otrok danes in nekoč. Danes je verjetno veliko otrok v prostem času pred računalnikom ali televizijo. Nekoč pa tega ni bilo, ne računalnika ne televizije, zato predvidevam, da so svoj prosti čas preživljali drugače. Da bi od starejših izvedela, kaj so počeli v prostem času, ali so se igrali, kakšne igrače so imeli, kdo jim je izdelal igrače, sem izdelala anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik sem sestavila za tri različne skupine anketirancev: za dedke in babice, starše in nato tudi za otroke stare, od 10 do 14 let, ki sem spraševala po igrah, ki se jih igrajo danes. Moje delo je tako potekalo tudi na terenu, saj sem zraven anketnih vprašalnikov zbirala tudi stare fotografije iger in igrač. V knjižnici pa sem pobrskala tudi po literaturi, kjer sem se seznanila z zgodovino iger. Preskakovanje kolebnice na šolskem igrišču in igranje šaha imata nekaj skupnega oboje je igra. Nekatere igre so podobne organiziranemu športu in tako kot šport pomenijo zadovoljstvo, sprostitev, izziv. Obstaja na tisoče različnih iger. Nekatere imajo povsod enaka pravila, druga pa se s kraji spreminjajo. Za vse igre ne potrebuješ posebne opreme. 3

16 V nekaj minutah lahko pripraviš različne pripomočke iz vrvice, paličic ali kamenčkov. Pri nekaterih igrah moraš razmišljati, za druge so pomembne telesne spretnosti, za nekatere pa oboje. Nekatere lahko igraš sam, za druge sta pomembna dva ali cela skupina. IGRAČE so namenjene razvedrilu in zabavi, vendar imajo v otrokovem življenju pomembno vlogo. Z njimi si ustvarja domišljijski svet, pri nekaterih pa najde zavetje. Igrače se skozi stoletja spreminjajo. V srednjem veku so bile priljubljene vrtavke in ropotulje. Igrače so lahko kupovale le bogatejše družine. Zdajšnji otroci imajo obilico igrač. Trgovine ponujajo industrijsko izdelane igrače iz plastike, vendar pa so izdelane tudi preprostejše igrače iz lesa ali blaga. Igrač, ki jih poznamo danes, naši starši in stari starši v otroštvu niso imeli. Deklice so se igrale s punčkami, ki so jim jih mame naredile iz cunj. Nekoliko večje deklice pa so si jih naredile same in zanje naredile tudi oblekice in copatke. Fantje so se radi igrali z žogami, ki so bile narejene iz cunj, saj kupljenih igrač niso imeli. Predvidevam, da kakšnih drugih igrač niso poznali. Z raziskavo pa bom skušala ugotoviti tudi to. 4

17 2 TEORETIČNI DEL 2.1 OPREDELITEV IN KLASIFIKACIJA IGER danes Igra precej vpliva na otrokovo telesno rast, na razvoj njegove inteligence, na pridobivanje izkušenj in znanja, potem na otrokovo čustveno življenje in na njegov razvoj v družbeno bitje. Kadar se otrok igra, vadi in si krepi mišice in živčevje, pridobiva si razne spretnosti, spoznava svoje zmožnosti. V igri spoznava tudi fizično okolje in pravila, ki vladajo v njem. Na podlagi pridobljenih izkušenj ustvarja pojme, uči se mišljenja in poskuša reševati probleme, s katerimi se srečuje. Igra otroku omogoča, da spoznava vrstnike, uči se soočanja z drugimi ljudmi, pridobi si strpnost, tovarištvo, obzirnost, občutek za sodelovanje Igra na otroka vpliva tako, da se preko nje nauči, kaj pomeni poštenost med ljudmi, kako se kaže ta resnica in pogum. Otrok se preko igre vživlja v razne vloge, ki jih opaža pri odraslih osebah, kaže čustva do njih, bodisi pozitivna bodisi negativna. Z otrokovo rastjo pa se spreminja tudi vsebina iger. Tako se pojavijo: prosto igranje, posnemovalno igranje, konstruktivno igranje. PROSTO IGRANJE Opažamo ga pri otroku v prvih dveh letih. Igra se sam, tako da raziskuje svoje telo. S tem si pridobiva temeljne izkušnje o sebi in svojem okolju. Vzgojiteljice ga v tej vrsti igre ne smejo ovirati. Otrokovo razmetavanje, čečkanje, razstavljanje igrač niso znamenja muhavosti, ampak je to otrokova naravna potreba. Nevarne predmete, kot so igle, škarje, noži, je potrebno umakniti iz otrokovega dosega. Malčku je nesmiselno razlagati o nevarnosti, ki mu pri uporabi teh predmetov grozi. 5

18 Šele ko bo sposoben pravilno uporabljati stvar, mu bomo dovolili, da jo uporablja in ga poučili o tem. Najbolje je določiti prostor v stanovanju, kjer se naj otrok igra. Tam naj ima popolno svobodo, da se zabava, kakor hoče. (Debelak, 1999/00) POSNEMOVALNO IGRANJE Pojavi se v tretjem letu. Otrok tu posnema različna dejanja odraslih. Temu pravimo tudi imitativna igra. Otrok v igri aktivira svojo domišljijo in jo projecira v predmete okoli sebe. Za nežive predmete ima živa bitja, negibne stvari ima za gibljive. V lutki vidi svojega otroka in ravna z njo, kakor da je sposobna jesti, govoriti, spati. To vrsto igre imenujemo personifikacija ali poosebljanje. Skozi igro pri otroku lahko ugotovimo, kako se doma do njega obnašajo starši. Npr. otrok, ki ga doma starši pretepajo, bo pretepal svojo lutko, v lutki vidi sebe, v sebi pa starše. Ali pa se dogaja ravno nasprotno: v lutki vidi vzgojitelja, ki se mu maščuje zaradi udarca, ki ga je prejel. To obliko igre imenujemo dramatizacija ali uprizarjanje. Otroku ni potrebno kupovati dragocenih igrač za igranje. Take dragocene igrače so v hiši samo za okras, ne pa za igranje. Npr. bogato okrašena lutka otrok postane pasiven do nje in se z njo noče več igrati. (Debelak, 1999/00) KONSTRUKTIVNO IGRANJE Pojavi se proti koncu predšolske dobe, ko ima otrok 5, 6 let in se igra čedalje bolj ustvarjalno. To se pravi, da rad sestavlja, gradi razne predmete, zida hišo, šiva oblekice za lutke. Zunanji videz tistega, kar je naredil, postaja čedalje pomembnejše, kaže se občutek za lepoto in do svojih izdelkov je vedno bolj kritičen. Otroci se v tem obdobju radi igrajo družabne igre. Pri tem se lovijo, igrajo skrivalnice, žogajo. Poleg tega se začnejo zanimati za otroško tombolo, domino, karte Črni Peter in človek, ne jezi se. (Debelak, 1999/00) 6

19 V Sloveniji je najbolj razširjena klasifikacija otroške igre Ivana Toličiča (1961), ki jih razdeli v: funkcijske igre, domišljijske igre, dojemalne igre, ustvarjalne igre. Funkcijska igra obsega prakticiranje določenih funkcij (zlasti občutenja in zaznavanja ter gibanja) in ni povezana z značilnostmi gradiva ali izrazno vsebino igrač. Tipične take igre so: najrazličnejše vrste gibanja (plazenje, plezanje, guganje ), tipanje in okušanje predmetov, vlečenje in prenašanje stvari, odpiranje in zapiranje, presipanje in pretakanje snovi, gnetenje, mečkanje, trganje, čečkanje... Za simbolno (domišljijsko) igro je značilno, da si otrok predstavlja (mentalno reprezentira) stvari, ljudi ali dogodke, ki dejansko niso prisotni uporablja torej simbole (Marjanovič Umek in Kavčič, 2001). To so lahko npr. igre vlog, v katerih se otrok pretvarja (»se dela, da...«) oz. se postavlja v vloge različnih oseb ali živali (mamica, ki hrani punčko; zdravnik, ki pregleduje bolnika; pes, ki hodi po vseh štirih in laja ). V domišljiji svobodno spreminja tako vloge sebe in svojih soigralcev, kot tudi pomen predmetov (npr. škatla je lahko ladja, avto; postelja, če jo obrnemo, pa postane miza ). Pri tem posnema osebe ali živali iz realnega življenja, a njihove vloge kombinira na svojstven način in jim dodaja tudi domišljijske elemente. Ta igra zrcali otrokova izkustva, želje, pa tudi stiske in napetosti, ki jih sprosti prek igre. Toličič (1961) pravi, da dojemalna igra zajema poslušanje in opazovanje (npr. slik, zgodb, filmov, predstav) pa tudi posnemanje in branje. Izkustva, ki jih otrok v naštetih dejavnostih dobi, uporablja v domišljijski in ustvarjalni igri. 7

20 Ustvarjalne igre zajemajo konstruiranje (npr. graditi s kockami, sestavljati sliko iz delov), obdelovanje materialov (peska, gline, plastelina ), risanje, slikanje, pisanje, ročna dela, pripovedovanje, dramatiziranje, gibalno in glasbeno ustvarjanje Igra pospešuje ne samo otrokove intelektualne funkcije, zlasti predstavljivost in domišljijo, temveč ugodne vpliva tudi na razvoj njegovih socialnih emocij, kajti v socialnih igrah se razvije tudi emocija obzirnosti do drugega človeka. Pri družabni igri se otrok uči obvladati svoje egoistične težnje in brzdati samovoljo, ko se mora ozirati na druge osebe, ki z njim sodelujejo v igri. Tako se igra izkaže kot izdatno sredstvo za vzgojo otrokovega moralnega značaja, pravi Sabina Debelak (1999/00), ki igre deli na: IGRE ZA BOJŠI SPOMIN DOMINE Na otroka vplivajo tako, da se otrok uči števil in začne primerjati enako z enakim. ČAJ IN KLEPET Z otrokom se pogovarjamo o preživetem dnevu. Kaj si počel danes zjutraj? S kom si se igral? Koga si videl v parku? Ta navada otroka vzpodbuja, da načrtuje, kaj bo povedal, dejanja pa prevede v besede. S to igro si otrok širi besedni zaklad. DVOJICE Na mizo položimo karte z enakimi slikami. Na začetku so vse karte razporejene z hrbtno stranjo navzgor. Igralec vzame dve karti in če sta enaki ju vzame in igra se nadaljuje, dokler ne zmanjka kart. Dvojice krepijo otrokov spomin in pomagajo razvijati prostorsko domišljijo. 8

21 IGRANE RIME Otrokov spomin temelji na dejanju in rime, ki spodbujajo dejanja in se jih malček igra s starejšimi otroki. So čudovita vaja za spomin. V številnih rimah so besede, ki so otroku morda neznane ali pa jih drugače naglašamo. Rima je pomembna sestavina kasnejše bralne spretnosti, ker spodbuja otroke, da prisluhnejo glasovom, ki sestavljajo besede. Igrane rime so: Barbara, Biba leze, biba gre, En, dva smo doma IGRA Z VODO Igra z vodo je predvsem zabava, otroka pa uči še številne druge stvari. Otrok ugotovi, kako hitro in počasi se kozarec polni, kaj povzroči, da voda steče čez rob, iz katerih predmetov vodo najlažje zlivamo, kako nastanejo mehurčki, zakaj mehurčki izginjajo in zakaj letijo. Seveda vse to spoznaš, če se z vodo igraš. Vse te lastnosti otrok spozna: ob igri v kadi, z igro pomivanja posode, ugotavljanje, kako iz pipe kaplja voda. IGRA Z GLASBILI Otrok ob igri z glasili spozna, kaj je ritem in kaj ton. Otroški ksilofonček je najobičajnejše otrokovo glasbilo. Od otroka ne moremo pričakovati, da bo zaigral prvo skladbo, ampak mu ta igra s ksilofonom omogoča, da spoznava različne tone. Sem spadajo različne igre z ropotuljicami, tamburini, triangli in piščali. Otroku igra z glasbili razvija: sposobnost poslušanja, ljubezen do glasbe, ki bogati kasnejše življenje, ohranjanje ritma za gimnastiko in ples, pesmi, ki se rimajo, širijo otrokovo besedišče in prispevajo k pripravi za razvoj bralnih spretnosti. 9

22 IGRANJE NA PROSTEM Igralne dejavnosti na prostem se radi udeležujejo živahnejši otroci. Najboljša igrača za igranje na prostem je drugi otrok. Vrtovi so pravi raj za živahne igre. Otrok se veliko lažje sprosti če ima ob sebi tovariša, s katerim se skupaj igrata in tovariš ga spodbuja za igranje. Igre na prostem so: bazen za čofotanje, kolesa za na vrt, jahanje konjička, zalivanje vrta, hoja po cvetličnih lončkih. Igre na prostem otroku razvijajo: igra po cvetličnih lončkih izboljšuje otrokovo ravnotežje, sposobnost načrtovanja ter usklajeno gibanje; bazenčki z vodo omogočajo otroku, da premaga strah do vode in si pridobi zaupanje do nje; igranje z blatom nudi otroku odlično zadovoljstvo; otrok z lovljenjem listov začne razlikovati med tistimi vejicami, ki plavajo na vodi in tistimi, ki potonejo; tako si otrok razvija predstavo o predmetu; zalivanje vrta, otrok se ob tem nauči, da je voda dragocena in da brez nje cvetlice ovenijo. GOVORNE IGRE Igre, v katerih je poudarek na govorjenju, izboljšujejo otrokove verbalne spretnosti: pogovor o igri: otroku pove, da se zanimate za to, kar počne; dejavnost od otroka zahteva, da uporablja jezik; pesmi, rime, pravljice otroku pomagajo razstaviti besede na glasove, kar je življenjsko pomembna spretnost za pravilno izgovorjavo in kasnejše branje; 10

23 telefončki: vsakokrat, ko sporočilo prenesemo dalje, pride do manjših sprememb, morda sta drugačna le eden ali dva zloga. Igra otroku pomaga razločiti te glasove, v nizu glasov, kar je pomembno za kasnejše branje; hotel pod stopnicami: ta igra izboljšuje otrokov spomin in spodbuja igranje vlog. Pomaga mu, da uporabi besede, ki jih še ne pozna in redkeje uporablja, npr.: recepcija, dobrodošli, vratar, račun; zgodbe brez knjig: takšne zgodbe izboljšujejo otrokove sposobnosti domišljije in spodbujajo sporazumevanje z besedami. IGRE ZA SNEG, DEŽ, VETER IN SONCE Te igre vplivajo na otroka tako, da opazuje vreme in tako loči letne čase. Nudijo mu oporne točke. Rojstni dan otrok praznuje poleti, za božič običajno sneži, jeseni z drevja odpada listje. Otrok spozna, da se sneg razlikuje od dežja, da sonce dela senco, da veter odpihne stvari proč. Take igre so: sneženi mož, stopinje v snegu, kotaljenje po travniku, sporočilo v steklenici: če smo z otrokom na morju spozna kaj je plima in kaj oseka. SKRIVALNICE To so preproste različice tradicionalnih tem, so najboljši način, kako utrdimo otrokova spoznanja po predmetih. Ku-kuc: ta igra ne potrebuje razlage. Izginete in se ponovno prikažete. Ob tem nekaj rečete, karkoli pač. To je del igre. To je čudovita družabna igra, ki so se jo otroci vedno pripravljeni igrati. Skrivališče za zofo: spodbuja otrokovo domišljijsko igro. Take igre so še : toplo hladno, prazen predal, škatlice za vžigalice. Ta igra razvija otrokove domišljijske spretnosti. (Debelak, 1999/00) 11

24 2.2 OPREDELITEV IN KLASIFIKACIJA IGRAČ danes Igračo v širšem pomenu besede predstavlja vsak predmet, ki ga otrok v svoji igri spremeni v sebi želeno igračo. Igrače so osnova otrokove igre, ki postavi okvirno idejo za igro ter vpliva na posamezne oblike igre (Marjanovič Umek, 1981). Sprva so to deli telesa, kot so prsti, roke in noge, nato obraz in roke osebe, ki otroka neguje, kasneje pa tudi predmeti iz njegovega okolja: odeja, plenice, papir, lončki ter»prave«igrače, ki so izdelane doma ali pa industrijsko. Ljubica Marjanovič Umek (1981) igrače razvrsti glede na osnovno funkcijo, ki jo otrok v igri z igračami razvija: Igrače za razgibavanje vplivajo na razvoj otrokove motorike ter tako omogočajo in pospešujejo razvoj gibalnih spretnosti (npr. vozila, žoge). Ljubkovalne igrače so običajno narejene iz mehkih materialov. Otroci jih lahko ljubkujejo, pestujejo ter v svoji igri oživijo. Te igrače otroka pomirjajo, mu nudijo občutek varnosti, topline ter tako ugodno vplivajo na njegov čustveni razvoj (npr. živali iz pliša, lutke). Igrače, ki spodbujajo konstrukcijsko igro, lahko otrok uporabi za gradnjo različnih konstruktov ter si tako pridobiva tehnične izkušnje (npr. kocke, naravni material: mivka, listje, kamenje). Pripomočki za družabne igre otroka navajajo na upoštevanje pravil igre ter zahtevajo sodelovanje s soigralci (npr. karte, človek, ne jezi se, monopoli). Priložnostne igrače so različne doma izdelane oz. improvizirane igrače. Otroci jih izdelajo sami ali pa s pomočjo odraslih. Te igrače so iz različnih materialov ter služijo najrazličnejšim namenom. Avtorica poudarja, da z izdelavo domačih igrač otrok utrjuje zaupanje v lastne sposobnosti. (Marjanovič Umek, 1981) 12

25 OPIS NOVODOBNIH IGER IN IGRAČ Dandanes se večina večjih otrok ne igra več s prijatelji, temveč prosti čas porabijo za igranje na računalnike ter na podobne predmete, kot so: Mp3- predvajalnik, play station, mobilni telefon, gameboy in tetris. Mp3-predvajalnik se uporablja za poslušanje glasbe. Z računalnika moraš na mp3-predvajalnik naložiti glasbo, ki jo poslušaš s pomočjo slušalk, vključenih v mp3-predvajalnik. Slika 1: Mp3-predvajalnik Preko play station-a se igrajo različne igre na televiziji. Play station je treba priključiti na televizijo, vanj vstaviti zgoščenko in tako lahko na televiziji igraš različne igrice. Play station ima še poseben upravljalnik, ki služi kot tipkovnica računalniku. Slika 2: Play station 13

26 Mobilni telefoni so brez kabla. Na njih otroci radi igrajo različne igre, poslušajo glasbo, uporabljajo splet, ter snemajo različne video posnetke. Mobitel vse bolj izpodriva fotoaparate, gameboye in podobne naprave. Slika 3: Mobilni telefon Gameboy je naprava na baterije, v katero vstaviš posebne diskete, nato pa preko disket igraš igro. Slika 4: Gameboy 14

27 Tetris je naprava podobna gameboyu, le da je malo manj tehnološko razvita. V njo ni treba vstaviti nobene diskete. Določene igrice so že shranjene na tetrisu in samo te lahko igraš. Slika 5: Tetris Na računalniku pa igrajo igrice, kot so sims, FIFA, GTA, Sims je igrica, pri kateri igraš življenje ljudi, kuhaš, hodiš v službo, skrbiš za otroke Vse manj otrok pa poseže po znanih družabnih igrah, kot so monopoly, človek, ne jezi se in še mnoge druge. Monopoly je igra s trgovanjem in kupovanjem zemljišč ter postavljanjem hiš. Slika 6: Računalniška igrica sims Slika 7: Družabna igra monopoly 15

28 2.3 KAKO SO SE IGRALI NEKOČ V razvoju človeka in posledično na vseh stopnjah življenja se kažejo velike spremembe. Igra kot ena od pomembnih funkcij v človeškem življenju, še posebej v otroštvu vsakega posameznika, je s časom dobila popolnoma nove okvire načina igranja in oblike igrač. Vsak posameznik pa mora v družbi, v katero je vpet, igrati 'igro' te družbe, saj ga norme in vrednote družbe 'silijo' v izpolnjevanje in 'pravilno' obnašanje v njej, pa naj bo ta razvidna kot 'igra' posameznika v družbi, ko opravlja svojo nalogo ali pa otroška igra, ki je največkrat prepuščena otroški domišljiji. Igrače in igre so stare skoraj toliko kot prve civilizacije, poznali so jih že Egipčani, stari Grki, Rimljani, že takrat so bile znak bogastva, v starem Egiptu so predstavljale celo kultne predmete in so jih polagali k umrlim v grobnice. Prav tako pa so bile v 19. stoletju igračke zelo dragocene, saj so se otroci z njimi slikali, prav tako pa so jih navajali v oporokah, predvsem punčke. (Ziherl, 1999) Igre se prenašajo iz roda v rod in imajo zelo stare korenine, ki se jih največkrat niti ne zavedamo. V življenju otrok imajo zelo pomembno vlogo, a se sploh ne zavedamo njihovega daljnega izvora: ropotuljice, punčke, miniaturno pohištvo, frnikole, igre z žogo, z vrtavko Otrok se jih začne učiti in spoznavati že v zgodnjem otroštvu in se jih uči skozi celo življenje, kasneje pa to prenese na svoje otroke. V to kulturno dediščino pa so začeli vstopati tudi drugi pojavi. V starih časih ob vsem delu, ki so ga imeli otroci doma in na polju, niso imeli veliko prostega časa. Pravzaprav ga med tednom sploh ni bilo, saj so jih znali starši kaj hitro zaposliti, če so opazili, da so brez dela. Nekaj prostih uric so imeli v nedeljo dopoldne in seveda ob praznikih. Igrali so se večinoma doma, saj je bilo otrok veliko. 16

29 Večkrat so se hodili igrat k sosedovim, niso pa se potepali po vasi. Če je bilo vreme lepo, so se igrali na prostem. Lovili so se okrog hiše, se skrivali, igrali so se slepe miši, igrico»rinčke talat«in druge. Ob potokih so postavljali mlinčke, fantje so si delali vrbove piščalke in nanje piskali. Med fanti je bilo priljubljeno svinjkanje. Čas na paši so si fantje krajšali z zibanjem na gugalnicah, ki so si jih naredili iz srobota. Deklice pa so pletle venčke iz marjetic, regrata in ivanjščic. Pozimi se niso dosti igrali zunaj, saj niso imeli primerne obleke in obutve. Sank in smuči niso imeli, kepali so se in se spuščali po bregu na lesenih dogah od sodov. Kadar je bilo vreme slabo, so otroci ostali v hiši in se igrali razne igrice, ki so se jih lahko igrali na peči ali za mizo. Priljubljena igra je bila»mlin«. Otroci so na list papirja narisali osnovo za igro, potem pa sta igrala po dva igralca vsak s tremi fižolovimi ali koruznimi zrni. Bistvo igre je v tem, da igralec čim prej naredi trojko oziroma s premikanjem zrn prepreči nasprotniku, da bi to storil. Zimske večere so si krajšali tudi s petjem in pripovedovanjem zgodb, saj knjig pri hiši ni bilo veliko, še posebno ne otroških. Včasih je kdo od otrok, ki je že hodil v šolo, prinesel domov kakšno knjigo in jo bral bratom in sestram. Igrač, ki jih poznamo danes, niso imeli. Deklice so se igrale s punčkami, ki so jim jih mame naredile iz cunj. Nekoliko večje deklice pa so si jih naredile same in zanje naredile tudi oblekice in copatke. Fantje so se radi igrali z žogami, ki so bile narejene iz cunj, saj kupljenih igrač niso imeli. Slika 8: Žoga je med otroke prinesla veliko veselja 17

30 2.4 KDAJ SO IGRE NASTALE Kdaj so opisane igre nastale, je težko reči, še težje pa zapisati. Zlasti težko je to ugotoviti za vsako posamezno igro; lažje je mnoge igre skupaj postaviti v neki čas in prostor. Prve igre pri nas so verjetno še poganskega izvora. Niko Kuret (1989) je zapisal:» tisto, kar je danes igra, je bil nekoč obred «,» so ostanki nekoč žalnih obredov poganskih prednikov v čast svojih rajnih ob nastopu pomladi«. (Šugman, 2004) Mnoge igre so verjetno prenesene, npr. igra»svinjkati«(v Sloveniji se pojavlja pod različnimi imeni), ki naj bi bila stara keltska igra in predhodnica današnjega hokeja na travi. To velja tudi za igro Abraham 'ma sedem sinov, ki so se jo že davno pred nami igrali otroci daleč naokrog. Zanimiva pa je tudi zgodba o igri»fuč«, ki jo pri nas najdemo pod različnimi nazivi (fuč, kamenčkanje, polž, ristanc ). Eden najstarejših zapisov o prvih oblikah iger pri nas (J. V. Valvasor: Slava vojvodine Kranjske, 1689) kaže, da so Slovenci takrat poznali številne (ljudske) igre. Dejstvo je, da so Slovenci v času Valvasorja poznali mnoge igre, ki so jim služile tudi za razvedrilo, sprostitev in zabavo, kot je zapisal Stepičnik:»Kmet je seveda imel manj časa za igre in zabavo, pa tudi manj potrebe po gibanju, saj ga je bil dovolj deležen pri delu, vendar se tudi ni odrekel dejavnosti, v kateri je iskal predvsem razvedrilo.«(šugman, 2004; cit. po Stepičnik, 1968, str. 38) Mnoge igre, ki jih v Sloveniji poznamo še danes in so vendarle naša kulturna dediščina, pa so novejšega izvora. Pomembno je, da ta del kulturne dediščine ne zamre in da ga posredujemo svojim potomcem, otrokom v vrtcu. Zato je potrebno, da jih raziščemo in posredujemo dalje. 18

31 Navsezadnje pa nas zanimajo vsebine iger in ne, kdo si jih je izmislil, kot je rekel znani raziskovalec na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti:»z ljudsko pesmijo je podobno kot s šalami. Zanima nas njihova vsebina in ne, kdo si jih je domislil.«(šugman, 2004; cit. po Terseglav, 2003, str. 38) 19

32 2.5 OPREDELITEV IN KLASIFIKACIJA IGER nekoč Pri otroških igrah so zapisana tudi štetja za izločanje ali določanje prvega tekmovalca, ki so jih uporabljali naši predniki. Poglejmo nekaj pomembnejših: 1. An, ban, pet podgan, štiri miši, v uh me piši, vija, vaja, ven! 2. Pika Nogavička ima rdeča lička, nosek pa rumen, ti pojdeš ven! 5. Avionček gori gre, doli meče bombice. Bombica se razleti, pa povej število ti. 6. Sova, raca, tika, taka, elem, belem, bus, ti si mali rus. 3. En kovač konja kuje, kol'ko žebljev potrebuje, en, dva, tri, pa povej število ti! 7. Eci, peci, pec, ti si mali zec, ti si mala prepelica, eci, peci, pec. 4. Ena račka je umrla, ali pojdeš na pogreb? (ja ne je odgovor) Koliko vencev boš nosila? (pove število!) 8. An, ban, pet podgan, štiri sove, črni vran, zajčkov pet in miške tri, kogar zgrabim, ta lovi. (Šugaman, 2004) Iz lastnih izkušenj bi lahko povedala, da smo te izštevanke uporabljali tudi mi v vrtcu. Starši in stari starši so nas jih naučili in tako so potekale od ust do ust. Priznati moram, da sem se spomnila prav vseh in sem jih pred kratim povedala tudi otrokom v vrtcu. Nekaj izštevank je poznanih tudi v današnjih vrtcih, nekaj pa je tudi spremenjenih. 20

33 Otroci pa jih vedno znova radi ponavljajo in tudi uporabljajo pri izštevanju in določanju tekmovalca. Prav tako jih uporabljam tudi sama, vedno ko je potrebno določiti prvega tekmovalca v igri ali pa tudi pri raznih drugih dejavnostih. Otroško izročilo je zelo pomembno za ohranjanje, saj se igre, izštevanke, posmehljivke, šege, uganke, plesi in pesmi itd., ki so povezane z različnimi igrami, spreminjajo iz dneva v dan. Prav zaradi tega je pomembna ohranitev vsakršnega izročila in proučevanje le-tega. Tu so informacije neizčrpne, saj se skorajda vsak otrok igra drugače, oz. poje ali pleše drugače. Sama sem tako zbrala igre in rajalne igre, za katere menim, da bi jih morali poznati tudi otroci v vrtcu, saj so značilne za naš okoliš. Te igre so se namreč igrali naši starši, stari starši, pradedki in prababice. Za njih pomenijo nekaj neponovljivega in dragocenega, saj so našli le malo časa, da so se jih lahko igrali. 21

34 FUČ, RISTANC Kraj dogajanja: kmečko dvorišče Čas dogajanja: poleti Pravila igre: Na dvorišču je zarisano igrišče, razdeljeno na sedem polj (označimo jih s številkami). Igro začne prvi tako, da postavi kamen v polje 1, vanj skoči na eni nogi in brcne kamen v polje 2, pri čemer stoji na eni nogi. Tako nadaljuje do zadnjega polja. Kamen se ne sme ustaviti na črti ali uiti iz polja. V tem primeru začne znova (to je fuč). V eno stran opravlja nalogo z levo nogo, v drugo stran pa z desno. Med izvajanjem lahko tudi počiva. Zmaga tisti, ki naredi najmanj fučev. Skica: Skica 1: Fuč, ristanc Vir: Šugman, 2004, str. 109 MLIN 22

35 Kraj dogajanja: na peči ali za mizo v hiši Čas dogajanja: pozimi Pravila igre: Na list papirja se nariše osnovo za igro. Potem pa igrata dva igralca vsak s tremi fižolovimi ali koruznimi zrni. Bistvo igre je v tem, da igralec čim prej naredi trojko oziroma s premikanjem zrn prepreči nasprotniku, da bi to storil. Skica: Skica 2: Mlin Vir: babica Marija Hozjan, Hotiza ZEMLJO KRAST 23

36 Kraj dogajanja: ravna površina, posuta s peskom ali z zemljo, domače dvorišče Čas dogajanja: pomlad, poletje in jesen Pravila igre: Igralci (največ šest) si razdelijo enako velika zemljišča. Vsak se poistoveti z določenim krajem, mestom ali številko in se postavi v svoje polje. Eden izmed igralcev (po dogovoru) začne igro tako, da vrže palico v eno izmed zarisanih polj in hkrati glasno zavpije ime/številko polja, v katero je vrgel palico. Vsi, razen novega lastnika palice, bežijo čim dlje. Novi lastnik palice mora, kolikor je mogoče hitro, pobrati palico in zaklicati STOJ. Na znak se morajo vsi ustaviti. Poklicani igralec meče palico v najbližjega soigralca. Če ga zadane, mu lahko ukrade toliko zemljišča, kolikor ga doseže iz svojega polja. Zemljišča ne sme krasti, če soigralca ne zadane in če je črta pri kraji prekinjena. Prav tako kraja ne velja, če pri zarisovanju zemljišča naredi prestop. V takšnem primeru krade nasprotni igralec. Skica: Skica 3: Zemljo krast Vir: Šugman, 2004, str. 181 RINČKE TALAT 24

37 Kraj dogajanja: kjerkoli Čas dogajanja: kadarkoli Pravila igre: Igralci sedijo v krogu tesno skupaj z zaprtimi dlanmi; eden deli»rinkico«, drugi jo išče tako, da najprej opazuje delo tistega, ki deli, in potem po opazovanju poskuša ugotoviti, pri katerem igralcu je»rinkica«. Igralci imajo sklenjene roke (kot pri molitvi) in igralec z»rinkico«(ki jo deli) gre k vsakemu, s svojimi rokami razklene roke drugega in vmes govori»rinkico talati«ali»rinkico talam«. Enemu»rinkico«res spusti v roke. Če igralec, ki išče»rinkico«, ugotovi, kje je, zamenja mesto z deliteljem. Skica: Skica 4: Rinčke talat Vir: Šugman, 2004, str. 326 SLEPA MIŠ 25

38 Kraj dogajanja: travnik, dvorišče Čas dogajanja: od pomladi so jeseni Pravila igre: Vsi sodelujoči se postavijo v krog, le eden se postavi na sredino in ima z ruto zavezane oči, da nič ne vidi»slepa miš«. Slepo miš zavrtijo in jo nato pustijo, da lovi druge, ki se razpršijo. Ko slepa miš ulovi enega od igralcev, jo ta zamenja in postane slepa miš. Skica: slepa miš Skica 5: Slepe miši Vir: Šugman, 2004, str

39 SKRIVANJE IN POFOČKANJE Kraj dogajanja: dvorišče Čas dogajanja: kadarkoli Pravila igre: Eden je izvoljen, da stoji ob zidu in drži glavo med rokami; miži. Drugi sodelujoči se skrijejo. Ko mižeči prešteje do 10 in reče»okrog mene ne velja«, začne iskati soigralce. Če koga najde, steče k zidu in reče:»en, dva tri ime pofočkan si!«pove ime tistega, ki ga je našel. Če je najdeni hitrejši od iskalca, se ta sam pofočka in iskalec mora ponovno šteti do 10. Drugi, ki se skrivajo, lahko ob odsotnosti mižečega sami stečejo k zidu in se pofočkajo. Če mižeči koga pofočka, mora tisti naslednji mižati. Skica: Skica 6: Skrivanje in pofočkanje Vir: Šugman, 2004, str

40 LOVITI SE / TI LOVIŠ Kraj dogajanja: kjerkoli Čas dogajanja: kadarkoli Pravila igre: Z izštevanko določimo prvega lovilca. Ta lovili ostale sodelujoče. Ko katerega ujame ga udari po rami in pove:»ti loviš!«tako se določi novi lovilec, ki love ostale. Slika 9: Lovljenje otrok Vir: babica, Marija Hozjan, Hotiza 28

41 PETELINJI BOJ Kraj dogajanja: dvorišče, travnik Čas dogajanja: od pomladi do poletja Pravila igre: Tekmujeta dva med seboj. Lahko je tudi več parov. Nasprotnika morata imeti roke prekrižane na prsih. Poskakovati morata na eni nogi; če z drugo nogo stopita na tla, sta izločena iz igre. Tekmovalca se morata zaletavati drug v drugega. Prostor ni omejen. Nogo, po kateri poskakujejo, si tekmovalci izberejo sami. Zmaga tisti, ki je partnerja prej spravil na obe nogi. Vir: Šugman, 2004, str

42 ALI JE KAJ TRDEN MOST Kraj dogajanja: travnik, dvorišče, pašnik Čas dogajanja: vse leto Pravila igre: Dva se držita za roke in sta obrnjena drug proti drugemu. Pred sklenjenimi rokami stoji kolona igralcev (poljubno število), ki se držijo za ramena. Prvi v koloni (vodja kolone A) sprašuje, eden v koloni B, ki predstavlja most, pa odgovarja: A:»Ali je kaj trden most?«b:»kakor kamen, skala, kost.«a:»ali lahko gre naša četa skoz?«b:»če nam zadnjega spustite?«a:»če ga le ulovite.«kolona hiti pod sklenjenimi rokami (pod mostom) in zadnji se skuša izmuzniti. Če»most«ulovi zadnjega, se ta postavi za enim od držečih in igra se ponovi. Igra se konča, ko»most«ulovi vse igralce. Skica: Skica 7: Ali je kaj trden most Vir: Šugman, 2004, str

43 GNILO JAJCE Kraj dogajanja: igrišče Čas dogajanja: kadarkoli Pravila igre: Sodelujoči počepnejo (ali sedejo) v velik krog. Eden izmed igralcev ima v roki robec in hodi okoli kroga ter govori:»gnilo jajce nosim, nihče ga ne dobi, kdo se pa nazaj ozira, jih po puklu dobi.«po nekaj krogih robec, ki ga nosi, nevidno vrže enemu za hrbet in hojo nadaljuje. Če igralec, ki ima za hrbtom robec, tega ne opazi, ga nosilec gnilega jajca ujame in ta postane gnilo jajce. Usede se v sredino kroga. Vsi se norčujejo iz njega, kako smrdi. V krogu ostane tako dolgo, dokler nekdo drug ne postane gnilo jajce in ga zamenja. Če pa igralec ugotovi, da ima za hrbtom gnilo jajce, ga pobere in steče za igralcem, ki ga je nosil, in skuša pred njim nazaj zasesti svoje mesto. Če to stori pravočasno, postane nastavljavec gnilega jajca gnilo jajce in mora v krog. Vir: Šugman, 2004, str

44 KDO SE BOJI ČRNEGA MOŽA Kraj dogajanja: igrišče, dvorišče Čas dogajanja: vse leto Pravila igre: Število igralcev je neomejeno. Eden predstavlja»črnega moža«, ki se postavi na eno stran igrišča, drugi pa mu stojijo nasproti. Črni mož vpraša:»kdo se boji črnega moža?«vsi odgovorijo:»nihče!«črni mož vpraša:»kaj pa, če pride?pa zbežimo!«odgovorijo ostali. V tem trenutku stečejo proti črnemu možu do označene meje, ki je ne smejo prestopiti. Črni mož jih skuša čim več ujeti. Dovolj je že dotik. Vsi ulovljeni se pridružijo črnemu možu in polovijo druge. Zmaga tisti, ki ga zadnjega ulovijo in je potem črni mož. Vir: Šugman, 2004, str

45 POTAČI Kraj dogajanja: kjerkoli Čas dogajanja: kadarkoli Pravila igre: Igro morata igrati najmanj dva igralca, čeprav je zanimiveje, če se jih igra več. Takrat je igra tudi zahtevnejša, saj proti nasprotnikom potakajo igralci več potačev (iz lesa narejeni krogi). Če igrata dva igralca, se postavita eden proti drugemu z razdaljo 10 metrov. En igralec ima potače in jih zakotali proti drugemu. Drugi igralec jih čaka s palico. Njegova naloga je, da s palico zbije potače. Ko to stori, se lahko premakne za en korak naprej. Če ne, pa gre nazaj do mesta, kjer se je ustavil potač, ki ga ni zbil. Igra se konča takrat, ko en igralec pride do drugega. Vir: babica Marija Hozjan, Hotiza 33

46 RINGA RAJA Kraj dogajanja: kjerkoli Čas dogajanja: kadarkoli Pravila igre: Otroci hodijo v sklenjenem krogu, se držijo za roke in pojejo: Slika 10: Pesem Ringa raja Vir: Vogelnik, 1990, str

47 BELA, BELA LILIJA Kraj dogajanja: kjerkoli Čas dogajanja: prosti čas Pravila igre: Otroci se primejo za roke in sklenejo krog. Eden je na sredini in se vrti, otroci pa pojejo: BELA, BELA LILIJA, V KROGU PLEŠE DEKLICA, DEKLICA SE ZAVRTI IN SI DRUGO IZVOLI. Slika 11: Pesem Bela, bela lilija Takrat enega prime za roko in ta ga na sredini zamenja. Vir: - babica Marija Hozjan, Hotiza - Vogelnik, 1990, str

48 ABRAHAM 'MA SEDEM SINOV Kraj dogajanja: dvorišče, travnik, igrišče Čas dogajanja: kadarkoli Pravila igre: Otroci se postavijo v kolono tako, da držijo prednjega z eno roko za rame. Tisti, ki vodi kolono, ob petju pesmi pokaže neko kretnjo/gib, ki jo morajo drugi ponoviti. Pojejo: Slika 12: Pesem Abraham 'ma sedem sinov Ob napevu»vsi tako«vodja pokaže gib, ki ga morajo drugi ponoviti (npr. skoči, ploska, dvigne roko, posnema kakšno opravilo ipd.). Vir: - babica Marija Hozjan, Hotiza - Vogelnik, 1990, str

49 JAZ SEM MUZIKANT Kraj dogajanja: kjerkoli Čas dogajanja: ob zabavah Pravila igre: Najprej izberemo dobrega pevca za prvega pevca ali predpevca. Vsi drugi so posnemovalci in zbor. Predpevec zapoje svoje sporočilo, ki ga ostali takoj povzamejo in mu z njim razložijo, da niso nič slabši od njega. Posebnost in pravzaprav najpomembnejši del igre pa je to, da prepevanje poteka v svojski povezani litaniji, kjer v skupnem končnem odpevu vsakokrat preletijo vse instrumente ali njihovo»ozvočitev«s pantomimsko ponazoritvijo vred. Slika 13: Pesem Jaz sem muzikant 37

50 Petje in posnemanje muziciranja teče naprej skozi najrazličnejše instrumente, ki si jih prvi pevec lahko tudi izmišljuje:» znam igrati!mi znamo igrati!na to harmoniko!na te harmonike!didl, didl, didl, didl, didl, didl, din!«vir: Vogelnik, 1990, str

51 BIRKICE IN VUK Kraj dogajanja: travnik, sadovnjak, hišno dvorišče Čas dogajanja: poleti Pravila igre: V igri so sodelovali gospodinja, volk in birkice (to so ovčke, v primeru igre pa so to otroci). Ovčke so bile v igri na eni strani, gospodinja na drugi, volk pa na tretji (trikotnik). Gospodinja (A) je poklicala otroke (B) domov in medtem ko so tekli, jih je poskušal volk uloviti: A:»Birkice, birkice ote dumau!«b:»nemremo zaradi vuka!«a:»ge je vuk?«b:»za grmom«a:»ka pa dela?«b:»mujvle se!«a:»s ken se brijše?«b:»z zlato brisačo!«a:»birkice, birkice ote dumau!«nato steče in lov se začne. Po vnaprej dogovorjenem številu ponovitev se udeleženci preizkušajo še v vlečenju dveh kolon za roke. Na eni strani so volk in njegove ulovljene ovce, na drugi strani pa gospodinja in njene preostale ovčke. Močnejša ekipa zmaga. volk gospodinja birkice Vir: - babica Marija Hozjan, Hotiza - Šugman, 2004, str. 442 Skica 8: Birkice in vuk 39

52 2.6 PRISOTNOST IGRE PRI VSAKDANJIH OPRAVILIH V času otroštva naših dedkov in babic ni bilo veliko časa za igranje, saj so jih starši kaj kmalu zaposlili z različnimi opravili. Nekaj prostih uric za igranje so imeli ob nedeljah in praznikih. Zato so se največkrat igrali kar med delom. Igra je bila prisotna pri večini dejavnostih, kjer so bili prisotni otroci, pa naj je bilo to na travniku med pašo, na polju ali doma med luščenjem koruze. Nekaj teh iger bom v nadaljevanju tudi predstavila. METANJE BALE Kraj dogajanja: travnik, pašnik Čas dogajanja: med pašo Pravila igre: Igralci se razporedijo v dve skupini (v vsaki jih je po 10 do 12). Z dvema kamnoma na vsaki strani označimo prostor, dolg od 6 do 7 metrov, drug od drugega pa sta oddaljena do 10 metrov. Z metanjem bale (žoga iz cunj) poskuša ena ekipa dati določeno število golov; spraviti balo med dva kamna. Ena ekipa meče, druga pa brani svoja»vrata«(med dvema kamnoma). Zmaga ekipa, ki prva da 10 zadetkov, ali ekipa, ki v 15 minutah da več»golov«. Vir: babica Marija Hozjan, Hotiza 40

53 DELANJE SENENE KOPICE Kraj dogajanja: travnik Čas dogajanja: kadarkoli Pravila igre: Dva igralca (v paru) morata čim prej zgrabiti seno in ga postaviti v kopico. Širina kopice je spodaj označena s krogom, višina pa je označena na drogu. Igra se konča, ko je kopica postavljena v označenem prostoru. Za kopico je potrebno uporabiti vse raztreseno seno. Čas za igro je omejen, lahko pa se igra tako dolgo, dokler delo ni opravljeno. Skica: Skica 9: Delanje senene kopice Vir: - babica Marija Hozjan, Hotiza - Šugman, 2004, str

54 EDEN ČEZ DRUGEGA Kraj dogajanja: travnik Čas dogajanja: med pašo Pravila igre: Otroci pokleknejo na tla (ali čepijo). Z rokami se oprimejo tal. Tisti, ki je zadnji v vrsti, začne preskakovati druge pred seboj. Ko preskoči vse, tudi sam poklekne. Igra se nadaljuje. Skica: Skica 10: Eden čez drugega Vir: - babica Marija Hozjan, Hotiza - Šugman, 2004, str

55 IGRA S KLOBUKI Kraj dogajanja: večja soba Čas dogajanja: po kmečkih opravilih Pravila igre: To je igra fantov, pri kateri gre za ritmično usklajenost. Fantje v krogu klečijo na eni nogi. Vsi imajo na glavi klobuke. Vsak tekmovalec prime klobuk fanta pred seboj. Po ritmu glasbe vzame klobuk s sosedove glave in ga natakne na svojo. Izpade igralec, ki mu klobuk pade na tla ali če zamudi ritem, ki se ves čas stopnjuje. Zmagovalec zapleše z izbranim dekletom. Vir: Šugman, 2004, str

56 LUPANJE KROMPIRJA Kraj dogajanja: zunaj ali v hiši Čas dogajanja: vse leto Pravila igre: Igra več tekmovalcev. Zmaga tisti, ki v določenem času olupi največ krompirja. Vir: Šugman, 2004, str. 207 LUŠČENJE KORUZE Kraj dogajanja: zunaj ali v hiši Čas dogajanja: vse leto Pravila igre: Tekmovalci luščijo koruzo v posode. Zmaga tisti, ki v določenem času nalušči največ koruze. Vir: Šugman, 2004, str

57 METANJE V KOŠARO Kraj dogajanja: hišno dvorišče, gümla (prostor ob hiši, kjer so imeli kmetje spravljeno seno, krompir ) Čas dogajanja: po opravljenem luščenju Pravila igre: V času luščenja koruze ali prebiranja krompirja so delavci (tudi otroci) radi metali koruzo ali neuporabljen krompir v košaro in v tem tudi tekmovali. Izbrali so si določeno razdaljo, s katero so potem metali v košaro, ki je bila največkrat na tleh. Šteli so le zadetki, ko je objekt metanja (koruza ali krompir) ostal v košari. Skica: Skica 11: Metanje v košaro Vir: Šugman, 2004, str

58 MLETJE KORUZE Kraj dogajanja: soba Čas dogajanja: jesen Pravila igre: Tekmovali so v mletju koruze v ročnih žrmljah. V določenem času je bilo treba namleti čim več koruzne moke. Vir: Šugman, 2004, str. 227 MAK TUČI Kraj dogajanja: notri ali zunaj Čas dogajanja: kadarkoli Pravila igre: Vsi tekmovalci dobijo enako količino maka, ki ga stresejo v korito. Zmaga tisti, ki ga v odmerjenem času s palico stolče najbolj na drobno. O tem odloča posebna komisija. Vir: Šugman, 2004, str

59 2.7 OPREDELITEV IN KLASIFIKACIJA IGRAČ nekoč O pojmih igranje in igrače bi lahko razglabljali ure in ure in še vedno ne bi našli končne razlage. Če se otrok dolgočasi, si bo našel karkoli, s čimer se bo poskušal zabavati. Tisto, s čimer se bo igral, bo postalo igrača. Od njegove starosti in razuma pa je odvisno s čim si bo poskusil potešiti svojo lakoto po igranju. Generacije staršev in otrok so se menjavale in tako so se menjavale tudi najraznovrstnejše igrače. V različnih obdobjih so bile nekatere igrače posebno zaželene, ko se je izpel njihov čas, pa so jih zanemarili in pozabili. Nekaj igrač je večnih, le njihova oblika se spreminja. Dokler otroci niso poznali medvedkov, so se morali pri spanju zadovoljiti s punčkami iz cunj in podobno. Je pa res, da je čez čas medvedek postal statusni simbol in od takrat dalje ga še vedno izdelujejo marsikateri izdelovalci. Slika 14: Punčka iz cunj Punčka iz cunj je bila zelo mila igrača; dva gumba za oči, pa je bila kakor živa. Še posebej deklice so bile navdušene, če so jim jih izdelale mame. Fantom pa so mame ponavadi naredile žoge, ki so bile prav tako narejene iz cunj. Ob zimskih večerih pa so se radi igrali igro mlin, pri kateri niso imeli kupljenih krožcev ampak so namesto njih uporabili fižolova ali koruzna zrna, pa tudi polje so si na papir narisali sami. 47

60 Ni bilo v navadi, da bi sorodniki otrokom prinašali na kupe igrač in daril, ampak le nekaj malega. Prav vsak je bil vesel piščalke ali piskajočega petelinčka, nič manj pa pomaranče ali kovanca za v hranilniček. Slika 15: Piščalke Igrače so izdelovali tudi spretni očetje in strici, večinoma iz lesa. Starši in stari starši so občasno na sejmu ali pa na»proščenjih«kupili tudi kakšno igračo. To so bila lesena, pisano pobarvana kladivca, metuljčki na kolescih, ki so mahali s krili, ko so jih otroci potiskali pred sabo, ptičke iz lesa in razni vozički (kouca). Slika 16: Metuljček iz lesa 48

61 Slika 17: Leseno kladivce Slika 18: Ptiček iz lesa 49

62 Dečki so izdelovali tudi mlinčke. Mlinsko kolo je bilo najlažje izdelati iz koruznega stebla, ki so ga položili med dve rogovilici, tako da so lopatice segale v vodo. Mlinčke so izdelovali tudi iz lesa. Slika 19: Mlinsko kolo iz koruznega stebla Izdelovali pa so tudi igrače iz rastlin. Okrog nas je bila namreč močvirnata pokrajina, kjer je raslo veliko ločka (cmüdje), iz katerega so pletli različne stvari. Deklice so pletle račke in racake. Račka je imela večjo glavo in je bila pletena bolj gosto. Racakova glava je bila manjša, čeprav je bil sam večji. Slika 20: Račka iz ločka (cmüdja) 50

63 Iz ločka pa so izdelovali tudi verižice. Loček ima namreč koničast vrh in mehko sredico, zato se je dalo posamezne člene verižice zelo enostavno izdelati. Fantje pa so na paši izdelovali tudi večje troblje in manjše piščalke iz vrbovega lubja. Vrbovo vejo so ogulili tako, da so dobili trak iz lubja. Nato so trak spiralasto ovijali tako, da so izdelali trobljo, katere velikost in zvok sta bila odvisna od dolžine traku. Ustnik je bil izdelan iz koščka bezgove veje, ki se jo je dalo izvotliti. Igrali so tudi na travo, ki so jo napeli med obema palcema in na glavnik. Zelo spretno so tudi plezali in skakali celo z drevesa na drevo. Slika 21: Troblja iz vrbovega lubja Deklice so si v kito rade vpletale marjetice, iz njih so si spletle tudi venčke za na glavo. Iz regratovih stebel so si izdelovale ogrlice, prstane pa so si izdelovale iz slame. Vozel na prstanu je pomenil diamant. Spretnejša kot je bila deklica pri vezanju, lepši diamant je imela. Slika 22: Venček iz marjetic 51

64 Dečki so na paši radi izdelovali tudi loke iz vrbovih in puške iz bezgovih vej. Bezgovo vejo so izvotlili, da so lahko skozi njo (s pomočjo palice, ki se je tesno prilegala luknji), izstrelili kroglico iz konoplje. Radi so izdelovali tudi frače, s katerimi so ciljali kamenje. Potrebovali so tudi delček gume, ki so jo napeli preko rogovile v obliki črke y. V gumo so položili kamen, jo napeli in spustili. Kamen je zletel kar precej daleč. Slika 23: Frača Iz lesenih koleščkov od sukanca so izdelovali vrtavke (»frnkače«). Leseni kolešček so odrezali in vanj vtaknili zobec od grabelj. Vrtavko so zavrteli in jo poganjali z bičem, da se je čim dlje vrtela. Slika 24: Vrtavka (»frnkač«) 52

65 Nekateri fantje pa so iz lesa znali narediti tudi hodulje, s katerimi so se zelo rade igrale tudi deklice. Slika 25: Hodulje Ja, bilo je veliko veselje, a še več je vredno to, da je bilo veselje veliko ob eni sami igrači. Na primer ob piščalki ali punčki iz cunj so bili mnogi otroci srečni kar po več let. In to zelo srečni. Danes pa temu ni tako. Otroci imajo vse polno igrač, pa še vedno niso srečni, ker nimajo ravno tiste igrače, ki je pravkar prišla na tržišče. 53