Tedenski pregled domačega finančnega trga

Transkripcija

1 Oddelek za analize Področje finančnih trgov Trg republike 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija T: , F: Kontakt 18. maj 2015 Slovenija prodala za 63,5 milijona EUR zakladnih menic Makroekonomski in politični pregled Slovenija prejšnji teden prodala za 63,5 milijona EUR zakladnih menic. Od tega je bilo za 58,5 milijonov evrov 12- mesečnih zakladnih menic ter za 5 milijonov evrov 6-mesečnih zakladnih menic. Vrednost odkupa okroglega lesa je v Sloveniji v marcu 2015 znašala nekaj več kot 4 milijone EUR, kar je za 0,8 milijona EUR manj kot v enakem obdobju lani. Marca 2015 so se cene inputov v kmetijstvu na mesečni ravni zvišale za 1,1 %, na četrtletni ravni pa so se cene v prvem četrtletju 2015 v povprečju znižale za 1,7 %. Podjetniški pregled Skupina Krka je v Q zmanjšala prodajo za 3 % glede na enako obdobje v preteklem letu. Nižji je tudi dobiček iz poslovanja (za 32 %) in znaša 43,1 milijona EUR. Kljub temu se je čisti dobiček skupine povečal za 30 % ter tako za Q1 znaša 55,1 mio EUR. Skupina Triglav je v Q povečala prihodke iz naslova pobranih kosmatih zavarovalnih in pozavarovalnih premij, ki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za 2 % in znašajo 260,1 milijona EUR. Skupina beleži tudi rast čistega dobička na letni ravni za 22 %, ta znaša 31,1 milijona EUR. Tedensko poročilo

2 Slovenija in evropska dolžniška kriza Tabela 1 Primerjava zahtev trga za»epicentre«krize, osrednji fiskalni indikatorji in primerjava s Slovenijo Država CDS 5y CDS 5y -1 teden YTM 10y YTM 10y -1 teden (v b.t.) Rast BDP YoY (v %) % dolga v BDP Pr. primanjkljaj (% BDP) CPI YoY (v %) Portugalska 137,2-2,7% 2,3% 1 1,4 (1Q) 130,2 (2014) -4,5 (2014) 0,398 (apr) Irska 53,2 9,5% 1,2% 5 4,1 (4Q) 109,7 (2014) -4,1 (2014) -0,7 (apr) Italija 109,0-7,4% 1,8% 10 0 (1Q) 132,1 (2014) -3 (2014) -0,1 (apr) Španija 80,9-6,0% 1,7% 7 2,6 (1Q) 97,7 (2014) -5,8 (2014) -0,6 (apr) Grčija 10,6% 8 1,3 (4Q) 177,1 (2014) -3,5 (2014) -2,1 (apr) Belgija 43,3-5,1% 0,9% 9-25 (1Q) 106,5 (2014) -3,2 (2014) -0,1 (mar) Francija 32,4-8,1% 0,9% 7 0,7 (1Q) 95 (2014) -4 (2014) 0,1 (apr) Nizozemska 18,2 0,0% 0,8% 7 2,4 (1Q) 68,8 (2014) -2,3 (2014) 0,6 (apr) Nemčija 16,7-8,9% 0,6% 8 1 (1Q) 74,7 (2014) 0,7 (2014) 0,5 (apr) Slovenija 119,2-0,7% 1,6% 64 2,4 (4Q) 80,9 (2014) -14,7 (2013) -0,7 (apr) * Donosnost obveznice, ki zapade Graf 1 Krivulja donosnosti Slovenije v petek in predhodni petek Graf 2 Gibanje 5-letnih zavarovanj proti stečaju (CDS), izdanih na slovenski javni dolg 2,00% 130 1,40% 0,80% 0,20% -0,40% ,00% 0,8 2,4 2,8 3,7 4,7 5,7 6,9 9, /4/15 20/4/15 25/4/15 30/4/15 5/5/15 10/5/15 15/5/15 Graf 3 Razpon donosnosti 2-letne slovenske obveznice nad nemško obveznico iste ročnosti Graf 4 Razpon donosnosti 10-letne slovenske obveznice nad nemško obveznico iste ročnosti 0,40% 0,20% 0,21% 0,25% 2,00% 1,60% 1,58% 0,00% 1,20% 1,01% -0,20% -0,20% 0,80% -0,40% -0,28% 0,40% 0,62% -0,60% 15/4/15 20/4/15 25/4/15 30/4/15 5/5/15 10/5/15 15/5/15 SLO2Y NEM2Y 0,00% 0,11% 15/4/15 20/4/15 25/4/15 30/4/15 5/5/15 10/5/15 15/5/15 SLO10Y NEM10Y 2

3 Makroekonomske novice Slovenija je v prejšnjem tednu prodala za 58,5 milijonov evrov 12-mesečnih zakladnih menic ( lotov ponudb po enotni ceni 99,808 odstotka) ter za 5 milijonov evrov (5000 lotov ponudb po enotni ceni 99,990) 6-mesečnih zakladnih menic. Nominalna obrestna mera za 12-mesečne zakladne menice znaša 0,19 odstotka, dolg pa bo treba poplačati do 12. maja Za 6-mesečno zakladno menico pa je bila sprejeta nominalna letna obrestna mera 0,02 odstotka, obveznosti iz menice pa bodo dospele 12. novembra Po podatkih Statističnega urada RS je bila v marcu 2015 vrednost odkupa okroglega lesa na mesečni ravni višja za 97,6 %, kar pa ni presenetljivo, saj gre za običajno sezonsko zvišanje. Najbolj se je na mesečni ravni zvišala vrednost odkupa hlodov za žago in furnir (za 117,7 %), sledila so zvišanja drugega okroglega industrijskega lesa (za 79,4 %), lesa za kurjavo (68,9 %) ter lesa za celulozo in plošče (45,6 %). V primerjavi z enakim obdobjem lani pa se je odkup okroglega lesa vrednostno znižal za 16,1 %. Vrednostno so se odkupi na letni ravni znižali v treh od štirih skupin. Najbolj se je znižal odkup lesa za celulozo in plošče (za 34,9 %), sledila so znižanja drugega okroglega industrijskega lesa (za 31,2 %) ter hlodov za žago in furnir (za 13,4 %). Na letni ravni pa se je vrednost odkupov zvišala samo pri lesu za kurjavo (za 16,4 %). Cene inputov v kmetijstvu so se v marcu 2015 glede na predhodni mesec v povprečju zvišale za 1,1 %, na letni ravni pa znižale za 2,9 %. Cene proizvodov in storitev za tekočo porabo v kmetijstvu so tako marca 2015 na mesečni ravni zvišale za 1,5 %, na letni ravni pa znižale za 5,0 %. Na mesečno zvišanje cen so vplivale višje cene gnojil (za 7,0 %), energije (za 2,7 %), sredstev za varstvo rastlin ter proizvodov in storitev za vzdrževanje zgradb (obje za 0,5 %). Prav tako kot na letni ravni so se cene znižale tudi na četrtletni ravni. V Q so se cene inputov v kmetijstvu znižale za 1,7 % oz. 3,4 % glede na enako četrtletje v letu Najbolj so se na četrtletni ravni znižale cene energije (za 10,1 %), najbolj pa zvišale cene gnojil in sredstev za izboljšavo tal (za 5,4 %). za 3 %. 3

4 Gibanja na Ljubljanski borzi Graf 7 Gibanje osrednjega indeksa Ljubljanske borze - SBITOP Trgovanje na Ljubljanski borzi Skupaj število poslov Skupaj vrednost prometa (v mio EUR) 6,26 Promet s svežnji (v mio EUR) 0,16 % svežnjev v celotnem prometu 2,56% Pov. dnevni pr. brez svežnjev (v mio EUR) 1,22 Najbolj prometni Družba/Simbol Promet (v TEUR) ZVTG 1.241,4 KRKG 1.032,1 TLSG 1.022,3 Vir: Ljubljanska borza Donosnost indeksa SBITOP teden -1 mesec -3 mesece -6 mesecev YTD SBITOP 806,69 0,0% -2,5% 2,7% -1,9% 2,2% 700 0, Promet v mio EUR Vrednost 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 Tabele 3-4 Obveznice, s katerimi se je trgovalo na LJSE in zmagovalci ter poraženci med delniškimi izdajatelji Obveznice, s katerimi se je trgovalo Simbol Opis Zadnji tečaj -1 teden YTD Promet* YTM RS38 REPUBLIKA SLOVENIJA 38. IZDAJA 109,0 1,9% 8,7% 60,0 0,8% SOS2E SLOVENSKA ODŠKODNINSKA DRUŽBA 2.IZDAJA 102,8 0,3% 0,7% 45,0 0,7% Vir: Ljubljanska borza, lastni izračun. *Promet je izražen v 000 EUR. Zmagovalci TOP 3 - delniške naložbe* Poraženci Družba Zadnji tečaj -1 teden YTD Promet* Promet* YTD -1 teden Zadnji tečaj Družba MERCATOR 80,00 8,1% -2,4% 27,2 651,60 38,2% -5,3% 5,81 GORENJE UNIOR 12,50 3,3% 509,8% 28,3 255,03 127,8% -2,4% 205,0 CINKARNA CELJE TELEKOM SLOVENIJE 115,55 2,3% -4,9% 1.022,3 89,52 96,6% -1,2% 16,0 POZAVAROVALNICA SAVA Vir: Ljubljanska borza. *Vključeni so vrednostni papirji, katerih tedenski promet presega EUR.. 4

5 Priloga 1 Tabela 5 Objave sklicev skupščin in dividende izbranih javnih družb v letu 2014 Naziv podjetja Oznaka delnice Datum sklica skupščine družbe Višina predlagane dividende* Sprejeta dividenda Rok izplačila dividende Presečni dan Prvi trg. dan brez upravičenja do dividende Div. donosnost (v %) PRVA KOTACIJA GORENJE GRVG ,00 EUR 0,00 EUR ,00% INTEREUROPA IEKG ,00 EUR 0,00 EUR ,00% KRKA KRKG ,10 EUR 2,10 EUR 60 dni po sklepu skupščine ,09% LUKA KOPER LKPG ,10 EUR 0,16 EUR 60 dni po sklepu skupščine ,63% MERCATOR MELR n.p. PETROL PETG ,10 EUR 10,10 EUR ,67% TELEKOM SLOVENIJE TLSG ,33 EUR 10,00 EUR 90 dni po sklepu skupščine ,65% POZAVAROVALNICA SAVA POSR ,26 EUR 0,26 EUR 60 dni po sklepu skupščine ,63% ZAVAROVALNICA TRIGLAV ZVTG ,10 EUR 1,70 EUR 30 dni po sklepu skupščine ,96% IZBRANI VP IZ OSTALIH KOTACIJ AERODROM LJUBLJANA AELG ,16 EUR 9,16 EUR Tri mesece po sklepu skupščine #N/A ALPETOUR POTOV. AGENCIJA APAG ,30 EUR 2,00 EUR 31 dni po skepu skupščine ,64% CINKARNA CELJE CICG ,00 EUR 10,97 EUR 90 dni po sklepu skupščine ,35% HELIOS HDOG ,00 EUR #N/A KOMPAS MTS MTSG ,00 EUR ,00% LETRIKA IALG ,00 EUR #N/A MELAMIN MKOG ,00 EUR ,00% PIVOVARNA LAŠKO PILR ,00 EUR 0,00 EUR ,00% SALUS** SALR ,00 EUR 20,00 EUR ,19% ŽITO ZTOG ,40 EUR 7,70 EUR ,38% *Podatki, ki so v stolpcu Višina predlagane dividende označeni s sivo barvo so zaradi že minule redne letne skupščine delničarjev neaktualni, ob primerjavi z višino sprejete dividende pa je razvidna razlika med predlogom uprave družbe in glasovanjem delničarjev. ** Dividenda skupaj z vmesno 10 EUR januarja. 5

6 Kontakt Rok Bertoncel E: T: Vodja oddelka: Valerija Pešec E: T: Priloga 1 Omejitev odgovornosti Ta dokument je pripravila in izdala NLB d.d., ki je regulirana s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana, Slovenija in Banke Slovenija, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Slovenija. Dokument je bil pripravljen izključno za boljše razumevanje finančnih instrumentov in delovanja trga kapitala v Sloveniji in ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo v dokumentu obravnavanih finančnih instrumentov oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi finančnimi instrumenti. Dokument prav tako ne predstavlja osebnega priporočila oziroma investicijskega svetovanja po 8. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov (Ur.l. RS št. 67/07, 100/07 in 69/08 popr.; v nadaljevanju: ZTFI), saj ne upošteva investicijskih ciljev, finančne situacije in specifičnih potreb osebe, ki se je na kakršenkoli način seznanila z delom ali celotno vsebino tega dokumenta. Informacije so bile pridobljene iz virov, za katere avtor verjame, da so verodostojni, vendar ne zagotavlja njihove natančnosti in popolnosti. Informacije ne predstavljajo notranjih informacij po 373. členu ZTFI. Dejstva, na podlagi katerih je dokument pripravljen, se v besedilu jasno razlikujejo od razlag, ocen, mnenj, napovedi in drugih informacij, ki niso dejstva in ki izražajo trenutno osebno mnenje avtorja tega dokumenta. Vse tovrstne ocene, mnenja, napovedi in druge informacije, objavljene v dokumentu, so lahko predmet spremembe brez predhodnega obvestila. Mnenje finančnega analitika, ki je izdelal ta dokument, se lahko razlikuje od mnenja NLB d.d., ki izdaja ta dokument. NLB d.d. ni dolžna obveščati prejemnikov dokumenta o spremembah ocen, mnenj in napovedi, ki izhajajo iz dogodkov po objavi dokumenta. Ta dokument je bil izdelan in predstavljen v skladu z načelom vestnosti in poštenja ter v skladu s potrebno strokovno skrbnostjo, vendar NLB d.d. in avtor dokumenta ne prevzemajo nobene odgovornosti za posledice odločitev, ki bi bile sprejete na podlagi mnenj in informacij, podanih v tem dokumentu. Pri investiranju v vrednostne papirje se je potrebno zavedati sistematičnega in nesistematičnega tveganja. Nesistematična tveganja se nanašajo na posamezen finančni instrument, ki nima vpliva na celoten finančni trg ter je neodvisno od gibanj na finančnem trgu. Učinke nesistematičnih tveganj je možno odpraviti z diverzifikacijo portfelja. Sistematično tveganje pa se nanaša na dejavnike, ki vplivajo na celoten finančni trg in posledično vplivajo na vrednost celotnega investitorjevega portfelja. Priporočamo, da se pravne in fizične osebe pri odločanju o vlaganju v finančne instrumente posvetujejo s strokovno usposobljenimi finančnimi svetovalci in pri tem pridobijo dodatne informacije. NLB d.d., z njo povezane osebe, pri njej zaposlene osebe in morebitne druge osebe, ki so sodelovale pri pripravi tega dokumenta, so lahko lastniki finančnih instrumentov, obravnavanih v tem dokumentu, oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi finančnimi instrumenti oziroma z obravnavanimi izdajatelji. Obstaja tudi možnost, da je NLB d.d. za v tem dokumentu obravnavane izdajatelje v preteklosti opravljala storitve v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma ostale storitve investicijskega bančništva. Lahko da si bo NLB d.d. tudi v prihodnosti prizadevala iskati možnost poslovnega sodelovanja z obravnavanimi izdajatelji, zato obstaja tudi možnost, da bo NLB d.d. v prihodnosti zanje opravljala storitve v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma ostale storitve investicijskega bančništva. Za dodatna razkritja, ki se nanašajo na posamezne finančne instrumente, omenjene v tem dokumentu, oziroma njihove izdajatelje, in o katerih NLB d.d. izdaja investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s posli s finančnimi instrumenti (v nadaljevanju: investicijske raziskave), si prosim oglejte tekoče investicijske raziskave, ki so dostopne na naši spletni strani ( Za razlago priporočil ter ostala splošna razkritja, povezana z dejavnostjo investicijskih raziskav, si prosim oglejte dokument Opozorilo vlagateljem, ki je dostopen na naši spletni strani ( Za postopke in ukrepe, vključno z informacijskimi pregradami (tako imenovan Kitajski zid), ki jih NLB d.d. uporablja za identifikacijo in upravljanje z navzkrižji interesov, ki lahko nastanejo v povezavi z dejavnostjo investicijskih raziskav, si prosim oglejte dokument Politika upravljanja nasprotij interesov pri opravljanju investicijskih storitev in poslov NLB d.d., ki je dostopna na naši spletni strani ( Vse cene finančnih instrumentov in finančnih indeksov se nanašajo na ceno ob koncu zadnjega trgovalnega dne na navedeni datum, v kolikor ni drugače navedeno. Vse informacije o cenah finančnih instrumentov, ki jih vsebuje ta dokument, so bile pridobljene s spletnih strani Ljubljanske borze, Bloomberg in ostalih dobaviteljev. Informacije o cenah finančnih instrumentov in indeksov na dan izdelave te publikacije, pridobljene s spletnih strani Ljubljanske borze, so bile pridobljene pred objavo uradne tečajnice, zato obstaja možnost, da se od uradne tečajnice razlikujejo. Predstavljen dokument je bil pripravljen za potrebe strank NLB d.d. v Sloveniji in ne more biti predmet reprodukcije, distribucije ali objave brez predhodnega pisnega dovoljenja NLB d.d. 6