KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI. Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA. o odpadkih. (predložila Komisija) {SEC(2005) 1681}

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI. Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA. o odpadkih. (predložila Komisija) {SEC(2005) 1681}"

Transkripcija

1 KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, COM(2005) 667 končno 2005/0281 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o odpadkih (predložila Komisija) {SEC(2005) 1681} SL SL

2 1) OZADJE PREDLOGA Razlogi in cilji predloga OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM Skupni cilj tega predloga za spremembe je prilagoditi določbe Direktive Sveta 75/442/EGS ob ohranitvi njene temeljne zgradbe in glavnih določb. Predlaga se izboljšanje direktive, ne natančna obnova. Tematska strategija za preprečevanje in recikliranje odpadkov je ugotovila tri glavne razloge za izvajanje spremembe Direktive 75/442/EGS, Okvirne direktive o odpadkih. Prvič pokazalo se je, da nekatere opredelitve v Direktivi 75/442/EGS niso dovolj razumljive, kar povzroča odstopanja in nejasnosti ob razlagi teh glavnih določb v posameznih državah članicah in v nekaterih primerih v posameznih regijah. Deloma je tudi zaradi tega veliko primerov zahtevalo razlago Evropskega sodišča. To je povzročilo precejšnje težave gospodarskim subjektom in pristojnim organom. Vprašanja, pri katerih je pravna varnost nezadostna, se nanašajo zlasti na opredelitev odpadkov in razlikovanje med predelavo in odstranjevanjem. Ta predlog za spremembo Okvirne direktive o odpadkih vsebuje jasnejše opredelitve in/ali mehanizme za razjasnitev vprašanj na ravni EU, kakor je primerno. Drugič Tematska strategija za preprečevanje in recikliranje odpadkov uvaja nov pristop k politiki ravnanja z odpadki, ki je bolje prilagojen okoliščinam, katerih večina pomembnih postopkov ravnanj z odpadki je zdaj zajeta v okoljski zakonodaji Pomembno je, da se Okvirna direktiva o odpadkih prilagodi temu pristopu. Za to so potrebne številne spremembe. Najpomembnejša je uvedba okoljskega cilja. Takšen cilj, ki pomaga usmerjati celotno direktivo k navedenemu cilju, ima zdaj večina okoljskih direktiv. V tem predlogu okoljski cilj usmerja direktivo k zmanjšanju vplivov na okolje pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga. To osredotočenje se prevzema od strategije virov. Drug pomemben del te strateške spremembe je premik k pristopu, ki bo temeljil na standardih. Predlog z minimalnimi standardi, jasnimi opredelitvami predelave in uporabo meril za okolje brez odpadkov utrjuje standarde na številnih področjih. Navsezadnje ta predlog skuša poenostaviti obstoječi pravni okvir. Razveljavil bi Direktivo 75/439/EGS o odstranjevanju odpadnih olj in vključil Direktivo 91/689/EGS o nevarnih odpadkih v Okvirno direktivo o odpadkih. Direktiva o odpadnih oljih je določila prednost za regeneracijo odpadnih olj pred drugimi možnostmi predelave, ki ni več upravičena. Določbe Direktive o nevarnih odpadkih so tesno povezane z Okvirno direktivo o odpadkih in njuna integracija utrjuje ter poenostavlja zakonodajo. Poleg tega je treba nekatere zastarele in nejasne določbe v vseh treh direktivah spremeniti ali črtati. Splošno ozadje Odpadki spremljajo človeško družbo od njenih začetkov. Odpadki so v središču pozornosti razvoja okoljske politike Evropske unije, pri tem pa je bila Okvirna direktiva o odpadkih SL 2 SL

3 eden prvih pravnih ukrepov za zaščito okolja na ravni EU. Od l se je zakonodaja o odpadkih občutno razvila. V prvem valu je bil vzpostavljen splošni okvir in odpravljeni so bili številni posebni problemi (odpadna olja, titanov dioksid). V drugem valu so bili pripravljeni standardi za odlagališča in sežigalnice. Nazadnje, v tretjem valu, so direktive o recikliranju vzpostavile potrebno organizacijo in financiranje za pospešitev recikliranja številnih posebnih tokov odpadkov (pakiranje, izrabljena motorna vozila, odpadna električna in elektronska oprema). Nadaljnji večji zakonodajni ukrepi niso potrebni. Vendar je treba sprejeti ukrepe za povečanje učinkovitosti sedanjega okvira in zapolnitev preostalih lukenj. Ta predlog za spremembo bo vzpostavil številne potrebne ukrepe; ostale bo treba obravnavati dolgoročno. Če sprememba okvirne direktive o odpadkih ne bi bila opravljena, bi gospodarski subjekti in pristojni organi še naprej imeli težave, nastale zaradi nezadostne pravne varnosti, odsotnost standardov na nekaterih področjih pa bi oslabila raven varstva okolja in zdravja ljudi kot tudi notranji trg recikliranih proizvodov. Neprilagoditev zakonskega okvira in še zlasti direktiv o odpadnih oljih in nevarnih odpadkih sedanjemu znanju in ciljem bi omajala verodostojnost politike EU na tem področju. Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog Ta predlog spreminja Direktivo 75/442/EGS (Okvirno direktivo o odpadkih) in razveljavlja obe direktivi 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (Direktivo o nevarnih odpadkih) s strnitvijo določb v Okvirni direktivi o odpadkih in Direktive 75/439/EGS (Direktiva o odpadnih oljih) z vključitvijo obveznosti o posebnem zbiranju. Elementi teh dveh direktiv, ki ostajajo pomembni in upravičeni, so vključeni v predlog za revidirano Okvirno direktivo o odpadkih. Okvirna direktiva o odpadkih določa opredelitve in temeljne predpise za vse druge dele zakonodaje EU, povezane z odpadki torej ima nanje posreden in neposreden vpliv. Poleg tega Okvirna direktiva o odpadkih glede dovolitve komunalnih odpadkov deluje skupaj z Direktivo Sveta 96/61/ES, ki se nanaša na celostni nadzor nad preprečevanjem onesnaževanja (Direktiva IPPC). V preteklosti sta se ti dve direktivi prekrivali, kar je povzročalo dvojno dovoljevanje in nepotrebno povečanje regulativnih in upravnih obremenitev. Čeprav so direktive nastale večinoma z izvajanjem direktiv držav članic, ta direktiva v eksplicitnem besedilu pojasnjuje, da takšno dvojno dovoljevanje z zakonom EU ni zahtevano. Številni elementi, ki v tem predlogu niso bili prevzeti iz Direktive o nevarnih odpadkih, so zadostno zajeti v drugih predpisih Skupnosti, kot je Direktiva Sveta 2000/76/ES o sežiganju odpadkov in Direktiva 96/59/ES o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT). Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Se ne uporablja. SL 3 SL

4 2) POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANKAMI IN PRESOJA VPLIVA Posvetovanje z zainteresiranimi strankami Metode posvetovanja, glavni ciljni sektorji in splošen profil udeležencev Na podlagi končnega Sporočila K tematski strategiji za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov, COM je bilo organizirano internetno posvetovanje z interesnimi skupinami. Komisija je organizirala tudi pet strokovnih srečanj z namenom, da bi se temeljito pogovorili o zadevah, posebno pomembnih za strategijo (glej spodaj). Ob tem so bila izpeljana tri neuradna srečanja z državami članicami in tri srečanja z interesnimi skupinami, med katerimi je bilo eno omejeno na raven organizacij EU, da bi olajšali razpravo. Poleg tega je potekalo dodatno posvetovanje z interesnimi skupinami o presoji vpliva, na katerem so interesne skupine prosili, naj posredujejo podatke o možnih vplivih vrste opredeljenih usmeritvenih možnosti. Na to posvetovanje smo prejeli devetdeset odgovorov. Potekala so tudi dodatna posebna posvetovanja obeh interesnih skupin in držav članic o Direktivi o nevarnih odpadkih in Direktivi o odpadnih oljih. Povzetek odzivov in njihovo upoštevanje Vseh pripomb, prejetih med navedenim obširnim posvetovanjem, ni bilo mogoče zajeti. Povzetek pripomb, prejetih v odziv na prvo internetno posvetovanje, je podan v Sporočilu tematske strategije, in vsi odgovori na odprto posvetovanje skupaj z rezultati strokovnih in osredotočenih interesnih skupin so objavljeni na naši spletni strani: Odprto posvetovanje je potekalo preko interneta od do Komisija je prejela 220 odzivov. Rezultati so na voljo na spletnem naslovu: Zbiranje in uporaba strokovnega znanja in izkušenj Zadevna znanstvena/strokovna področja Osrednja področja, ki so zahtevala strokovno znanje in izkušnje, so bila analiza življenjskega kroga, preprečevanje nastajanja odpadkov in recikliranje, standardi pospešitve predelave, opredelitve odpadkov, predelave in odstranjevanja. Uporabljena metodologija Glavne uporabljene metodologije so bile strokovna srečanja in izdelava ustreznih študij. Naročena je bila kritična presoja obstoječih študij in analize življenjskega kroga regeneracije in sežiganja odpadnih olj (glej: SL 4 SL

5 Glavne organizacije in strokovnjaki, vključeni v posvetovanja Opravljena so bila posvetovanja s številnimi strokovnjaki raziskovalnih inštitutov, svetovalci ter industrijo. Njihova mnenja so bila upoštevana. Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov Možnost resnih tveganj s trajnimi posledicami ni bila omenjena. Prejeti in uporabljeni nasveti so preveč obsežni in raznoliki, da bi jih povzemali tukaj. Rezultate strokovnih srečanj, študij in posvetovanj interesnih skupin je mogoče najti na spletnih straneh: in Večina ugotovitev je obravnavana v Presoji vpliva, priloženi Tematski strategiji za preprečevanje in recikliranje odpadkov. Glede Direktive o odpadnih oljih so se prispevki interesnih skupin o zaželenosti po razveljavitvi prednosti regeneracije in vplivu le-te močno razlikovali. Med interesnimi skupinami o tem vprašanju ni bilo mogoče doseči soglasja. Sredstva, uporabljena za omogočenje javnega dostopa do strokovnih nasvetov Povzetek izida strokovnih srečanj je bil objavljen na ustrezni internetni strani. Presoja vpliva Sprememba Direktive Sveta 75/442/EGS je eden od elementov, vključenih v paket Tematske strategije za preprečevanje in recikliranje odpadkov. Presoja vplivov je bila opravljena v celotnem paketu. Poročilo presoje vplivov vsebuje presojo petih skupin možnosti, vsaka izmed njih se nanaša na posebne okoljske probleme in predlaga naslednjo kombinacijo možnosti: Pristop k virom se uporabi za odpadke v skladu z upoštevanjem življenjskega kroga, ki vključuje izboljšanje informacijske baze in pojasnitev okoljskega cilja politike ravnanja z odpadki. Prehod k evropski reciklažni družbi z razvojem skupnih okoljskih zahtev za recikliranje odpadkov. Posodobitev zakonodajnega okvira s spremembo okvirne zakonodaje o odpadkih in sprejem smernic za vprašanja, ki jih je treba obravnavati posamezno. Presoja vplivov priporoča tudi, da je treba prednosti Direktive 75/439/EGS pri regeneraciji odpadnih olj razveljaviti in prizadevanja usmeriti v zbiranje odpadnih olj. Številne možnosti so bile pretvorjene v predloge za zakonske določbe okvirnega značaja. Presoja vpliva kaže, da bi morale izboljšati ekološko učinkovitost politike ravnanja z odpadki v EU in da bodo posebni vplivi takšnih okvirnih pristopov odvisni od izvedbenih ukrepov, sprejetih na ravni EU ali na nacionalnih ravneh. Ta direktiva vsebuje določbe, ki izvajajo elemente vsake od primernih možnosti presoje SL 5 SL

6 vplivov vključno z: Uvedbo okoljskega cilja v Okvirni direktivi o odpadkih. S tem se vključi upoštevanje življenjskega kroga v politiko ravnanja z odpadki in poveča njihova stroškovna učinkovitost. Določitev meril za okolje brez odpadkov. S tem se omogoči določitev meril za posebne tokove odpadkov, kar zagotavlja, da reciklirane surovine ne škodujejo okolju in povzroči zmanjšanje upravnih obremenitev za gospodarske subjekte, ki proizvajajo reciklirane surovine, ustrezajoče tem merilom. Obvezna priprava programov za preprečevanje nastajanja odpadkov v državah članicah. Od te določbe se ne pričakuje večjih neposrednih vplivov na okolje, gospodarstvo ali družbo, čeprav se bo stopnja vplivov razlikovala glede na sprejete ukrepe. Zaradi določbe se bodo oblikovalci politike na ravni EU ter na nacionalnih in subnacionalnih ravneh bolj osredotočili na preprečevanje nastajanja odpadkov, zaradi česar se bo povečal obseg politik za preprečevanja nastajanja odpadkov. Pri iskanju nacionalnih in lokalnih rešitev za zajetje koristi ob preprečevanju nastajanja odpadkov omogoča potrebno fleksibilnost. Poenostavitev zakonodaje o odpadkih in zlasti pojasnilo opredelitev. To bo pozitivno vplivalo na okolje in gospodarstvo in bo združeno z razlagalnimi smernicami za obravnavo vprašanj, ki jih je ob preveč togi zakonodaji treba obravnavati posamezno. Razveljavitev prednosti, uveljavljenih za regeneracijo odpadnih olj, bo zmanjšala stroške ravnanja s tem tokom odpadkov, pri tem pa bo v središču pozornosti glavno okoljsko vprašanje, to je zbiranje odpadnih olj. To bo povečalo ekološko učinkovitost pri ravnanju z odpadnimi olji. Komisija je izvedla oceno vpliva, ki je zajeta v delovnem načrtu. Poročilo je dostopno na spletnem naslovu: 3) PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA Povzetek predlaganih ukrepov Okvirna direktiva o odpadkih je bila prvič sprejeta leta 1975 in nato spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca Določba spreminja Okvirno direktivo o odpadkih in razveljavlja obe Direktivi 91/689/EGS z združevanjem določb v Okvirni direktivi o odpadkih in Direktivi 75/439/EGS, pri čemer vključuje posebne obveznosti zbiranja. Glavne spremembe Okvirne direktive o odpadkih so: Uvedba okoljskega cilja Pojasnitev pojmov predelava in odstranjevanje Pojasnitev pogojev za mešanje nevarnih odpadkov Uvedba postopka za pojasnitev, kdaj odpadki prenehajo biti odpadki za izbrane tokove odpadkov Uvedba minimalnih standardov ali postopka za določitev minimalnih standardov za številne postopke ravnanja z odpadki SL 6 SL

7 Uvedba zahteve za pripravo nacionalnih programov za preprečevanje nastajanja odpadkov. Pravna podlaga Primarni cilj direktive je varovanje okolja. Zato ta predlog temelji na členu 175 ES, kot tudi prejšnja sprememba Okvirne direktive o odpadkih. Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporabi, v kolikor predlog ne sodi pod izključno pristojnost Skupnosti. Ciljev predloga države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi naslednjih razlogov: Okvirna direktiva o odpadkih postavlja temelje za evropsko sodelovanje na področju odpadkov. Določa minimalne standarde za notranji trg z odpadki za recikliranje in je bistvena za uporabo vseh ostalih direktiv in uredb na področju odpadkov. To je okvirna direktiva in dovoljuje podrobno izvajanje na ravni držav članic. Na drugi strani pa ukinitev zahteve za dodelitev prednosti obdelavi odpadnih olj z regeneracijo državi članici prepušča določitev prednosti za posebne, okolju prijazne tehnologije. Pri drugih vprašanjih o odpadkih bi ukrepi, ki jih sprejemajo države članice same, povzročili nedelovanje notranjega trga z odpadki za recikliranje in škodovali sodelovanju pri drugih oblikah ravnanja z odpadki. To bi povzročilo znatne gospodarske in okoljske stroške. Ukrepi Skupnosti bodo bolje dosegali cilje predloga zaradi naslednjih razlogov: Samo ukrepi na ravni EU lahko zagotovijo zaščito zdravja okolja in ljudi pred možnimi škodljivimi učinki pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi. Odpadki se prevažajo po vsej Evropi, vsekakor tudi mednarodno. Vpliv na okolje (zrak, zemlja, onesnaževanje voda) ob nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi je neomejen. Poleg tega lahko notranji trg z odpadki za recikliranje obstaja le, kadar EU opredeli skupne ključne pojme, kot so odpadki, predelava in odstranjevanje, in kadar so določeni jasni minimalni standardi, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki. Sprememba Okvirne direktive o odpadkih ohranja okvirno naravo direktive. Predlog ureja vidike, kot so opredelitve in minimalni standardi, pri čemer dovoljuje državam članicam izvajanje podrobnosti pri njihovih pristopih k ravnanju z odpadki na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Predlog je torej v skladu z načelom subsidiarnosti. Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjih razlogov: Predlog za spremembo Okvirne direktive o odpadkih znatno poenostavlja obstoječo SL 7 SL

8 direktivo. Razveljavlja tudi drugi dve direktivi in vključuje primerne vidike direktiv v spremenjeno Okvirno direktivo o odpadkih. Kot okvirna direktiva ureja samo dele, pri katerih je usklajen pristop bistven, kar dopušča sprejemanje nacionalnih odločitev na drugih področjih. Predlog uvaja številne novosti, zaradi katerih se bodo zmanjšale finančne in upravne obremenitve upravljanja odpadkov, pri čemer bo ohranjena visoka raven zaščite zdravja okolja in ljudi. Izbira instrumentov Predlagani instrumenti: okvirna direktiva. Druga sredstva ne ustrezajo zaradi naslednjih razlogov: Slabše prilagodljiv pravni ukrep bi bil nesorazmeren glede na potrebo po omogočanju nacionalnih razlik pri ravnanju z odpadki kot tudi kulturnih in geografskih razlik. Prostovoljen ali bolj prilagodljiv ukrep ne bi zagotavljal pravne varnosti, potrebne za delovanje notranjega trga, in ne bi zagotavljal državljanom, da nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi ne škodujeta zdravju in okolju v celotni EU. 4) PRORAČUNSKE POSLEDICE Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. Ukrepi iz predloga ostajajo v okviru sedanjega finančnega okvira in predlagane zakonodaje za obdobje ) DODATNI PODATKI Poenostavitev Ta predlog predvideva poenostavitev zakonodaje, poenostavitev upravnih postopkov za javne organe (EU ali nacionalne) in poenostavitev upravnih postopkov za zasebne stranke. Predlog za spremembe Okvirne direktive o odpadkih poenostavlja, posodablja in pojasnjuje Okvirno direktivo o odpadkih na več načinov. Poleg tega razveljavlja dve obstoječi direktivi, odpravlja odvečne določbe in vključuje preostale določbe v revidirani predlog. S tem se poenostavi struktura zakonodaje o odpadkih v EU. Obveznost načrtovanja ravnanja z odpadki je bila pojasnjena in poenostavljena. Določijo se postopki za omogočanje merila brez odpadkov, uvede se pojasnilo, kdaj odpadki prenehajo biti odpadki, s tem pa se uvede regulacijski relief za reciklirane surovine ali proizvode, ki za okolje predstavljajo majhno tveganje. Možnost prekrivanj med Okvirno direktivo o odpadkih in Direktivo IPPC je bila pojasnjena, da bi se s tem zmanjšali možnosti dvojnih dovoljenj, zahtevanih na ravni držav članic. Predlog je vključen v tekoči program Komisije za posodobitev in poenostavitev pravnega reda Evropskih skupnosti in njegovega delovnega in zakonodajnega načrta pod razpoznavno oznako WP /ENV/001. SL 8 SL

9 Razveljavitev obstoječe zakonodaje Sprejetje predloga bo vodilo v razveljavitev obstoječe zakonodaje. Primerjalna tabela Države članice morajo Komisiji predložiti besedilo nacionalnih določb, ki prenaša direktivo, in korelacijsko tabelo med temi določbami in to direktivo. Evropski gospodarski prostor Predlagani akt se nanaša na zadeve EGP in ga je treba zato razširiti v evropski gospodarski prostor. Podrobna razlaga predloga Člen 1 določa cilj predlagane Direktive. Novi cilj preusmerja Okvirno direktivo o odpadkih na vplive na okolje zaradi nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, pri čemer upošteva življenjski krog virov. Hierarhijo ravnanja z odpadki, prej v členu 3 Direktive 75/442/EGS, povezuje s tem ciljem, ne da bi se pri tem spremenila ureditev ali narava hierarhije. Besedilo hierarhije je posodobljeno zaradi upoštevanja razvoja narave uporabljenih pogojev. Člen 2 določa področje uporabe predlagane direktive. Člen 2, drugi odstavek, je spremenjen z namenom omejitve pojmov, zajetih v drugi zakonodaji na zgolj zakonodajo Skupnosti. Namen je izboljšati pravno varnost in zagotoviti minimalno kritje na ravni Skupnosti. Prav tako vključuje nove izključitve o kontaminirani neizkopani zemlji, živalskih stranskih proizvodih in kmetijskih stranskih proizvodih. Člen 3 vsebuje opredelitve za namene te direktive in direktiv, ki se nanjo sklicujejo. Opredelitev odpadkov je nespremenjena, vendar je Poglavju III dodan mehanizem zaradi možnosti pojasnitve, kdaj določeni odpadki prenehajo biti odpadki, z določitvijo meril s postopkom komitologije za tiste tokove odpadkov, ki ustrezajo preskusom, določenim s členom 11. Ponovna uporaba je opredeljena na enak način kot v Direktivi o embalaži in odpadni embalaži. Doda se opredelitev o recikliranju, da se razjasni obseg uporabe tega pojma. Opredelitev zbiranja je spremenjena zaradi pojasnitve, da ta postopek zajema dejanja zbiranja in pobiranja odpadkov zato, da bi bili takšni odpadki lahko prepeljani na ustrezno območje za ravnanje z odpadki, pri tem pa niso zajeti postopki ravnanja z odpadki, povezani z mešanjem in sortiranjem odpadkov. Opredelitve povzročitelj, imetnik in ravnanje niso bistveno spremenjene. SL 9 SL

10 Člen 4 ohranja pravno podlago za seznam odpadkov, ki ga vzpostavlja Odločba Komisije. Člena 5 in 6 vsebujeta spremenjeno opredelitev predelave, ki potrjuje, da je za to opredelitev ključna nadomestitev virov. V kombinaciji z opredelitvijo odstranjevanja omogoča ureditev zapletenih razlikovanj z določitvijo meril učinkovitosti, kadar je to potrebno. Vsebuje tudi postopke, ki omogočajo pojasnitev klasifikacije nekaterih postopkov ravnanja z odpadki, kot sta predelava in odstranjevanje, kadar je potrebno, s postopkom komitologije. Člena 7 in 8 zdaj določata oboje, splošne obveznosti za zagotovitev ravnanja z odpadki na način, ki ne ogroža okolja ali človeškega zdravja, in da je ravnanje z odpadki v skladu z direktivo. Besedilo teh obveznosti je nespremenjeno iz Direktive Sveta 91/156/EGS. Člen 9 o stroških ravnanja z odpadki je razširjen na postopek predelovanja kot tudi odstranjevanja. Spremenjen je zaradi pojasnitve, da morajo stroški ravnanja z odpadki, ki jih morajo kriti imetniki ali proizvajalci odpadkov, odražati vso stvarnost odstranjevanja in predelave teh odpadkov. Z drugimi besedami, moral bi odražati dejanske stroške pri predelavi teh odpadkov in ravnanju z njimi za okolje. Člen 10 o omrežju obratov za odstranjevanje ni bistveno spremenjen. Poglavje III vsebuje mehanizem zaradi možnosti pojasnitve, kdaj nekateri odpadki prenehajo biti odpadki, z določitvijo meril s postopkom komitologije za tiste tokove odpadkov, ki ustrezajo preskusom, določenim s členom 11. Členi od 12 do 15 o nevarnih odpadkih so iz Direktive o nevarnih odpadkih vključeni v spremenjeno Okvirno direktivo o odpadkih. Opredelitev nevarnih odpadkov je spremenjena zaradi pojasnitve pojma odpadki iz gospodinjstev in njegove izključitve iz opredelitve. Člen 16 o ločevanju nevarnih odpadkov je iz Direktive o nevarnih odpadkih vključen v spremenjeno Okvirno direktivo o odpadkih. Odstopanja od prepovedi mešanja so ohranjena, vendar postanejo predmet ustrezanja najboljšim razpoložljivim tehnologijam. Sklicevanje na varnost je odstranjeno, ker zdaj ni izraz, ki se uporablja v zakonodaji o odpadkih in ni združljiv z osredotočenjem na vplive na okolje. Člen 17 o označevanju nevarnih odpadkov je iz Direktive o nevarnih odpadkih vključen v spremenjeno Okvirno direktivo o odpadkih. Člen 18 o mineralnih odpadnih oljih prenaša obveznost ločenega zbiranja takšnih olj iz Direktive o odpadnih oljih. Člen 19 združuje dva prejšnja člena o dovoljenjih za predelavo in odstranjevanje, vendar je sicer nespremenjen. Člen 20 določa, da vzpostavitev ali izvajanje, za katera velja celovito okoljsko dovoljenje, ne zahteva dodatnega dovoljenja Okvirne direktive o odpadkih. Člen 21 dovoljuje Komisiji določitev minimalnih standardov za dovoljenja ob uporabi postopka komitologije, kadar bi bilo to potrebno. Členi 22 do 24 opredeljujejo okoliščine, v katerih se lahko odobrijo izjeme pri dovoljenjih SL 10 SL

11 za odpadke in nevarne odpadke. Člen 25 potrjuje zahteve, ki veljajo za zbiralce, prevoznike, trgovce in posrednike. Uvaja postopek, ki se lahko uporabi za sprejetje minimalnih standardov na tem področju. Člen 26 o načrtih za ravnanje z odpadki je bil preoblikovan zaradi pojasnitve o tem, kaj mora načrt za ravnanje z odpadki vsebovati. Določa tudi, da je treba pri pripravi teh načrtov sprejeti pristop življenjskega kroga. Členi 29 do 31 vzpostavljajo poseben člen za preprečevanje nastajanja odpadkov, ki od držav članic zahteva pripravo programov za preprečevanje nastajanja odpadkov in določa pogoje za pripravo teh programov. Člen 32 o nadzoru je okrepljen s posebno zahtevo, ki pokriva poreklo in namembni kraj zbranih in prepeljanih odpadkov. Člen 34 zdaj vsebuje klavzulo o pregledu ter tudi predhodne ukrepe poročanja. Preostali členi niso bistveno spremenjeni. SL 11 SL

12 2005/0281 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o odpadkih (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije 1, ob upoštevanju mnenja Evropskega socialno-ekonomskega odbora 2, ob upoštevanju mnenja Odbora regij 3, v skladu s postopkom, določenim s členom 251 Pogodbe 4, ob upoštevanju naslednjega: (1) Direktiva Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih 5 določa zakonodajni okvir za ravnanje z odpadki v Skupnosti. Opredeljuje ključne pojme, kot so odpadki, predelava in odstranjevanje in vzpostavlja bistvene zahteve za ravnanje z odpadki, zlasti obveznost dovoljenja oziroma registracije za postopke ravnanja z odpadki in gospodarske subjekte, obveznost za države članice, da vzpostavijo načrte za ravnanje z odpadki in glavna načela, kot je obveznost ravnanja z odpadki na način, ki na okolje ne vpliva negativno, in načelo, da morajo proizvajalci odpadkov plačati stroške ravnanja z odpadki. (2) Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti 6 zahteva razvoj ali spremembo zakonodaje o odpadkih med drugim vključno s pojasnitvijo razlikovanja med odpadki in neodpadki in razvoj ustreznih meril za nadaljnjo pripravo Prilog IIA in IIB Direktive 75/442/EGS UL C... UL C... UL C... Mnenje Evropskega parlamenta z dne (UL C...), skupno stališče Sveta z dne.... (UL C...) in Sklep Evropskega parlamenta z dne (UL C...).... UL L 194, , str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, , str. 1). UL L 242, , str. 1. SL 12 SL

13 (3) Sporočilo Komisije z dne 27. maja 2003 k Tematski strategiji za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov je upoštevalo potrebo po presoji obstoječih opredelitev predelave in odstranjevanja, potrebo po splošno uporabni opredelitvi recikliranja in razpravi o opredelitvi odpadkov. (4) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 20. aprila 2004 pozval Komisijo, naj upošteva razširitev Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja 7 za celoten sektor odpadkov. Prav tako je Komisijo zaprosil, naj jasno razlikuje med predelavo in odstranjevanjem ter pojasni razliko med odpadki in ne-odpadki. (5) Svet je v svojih sklepih z dne 1. julija 2004 Komisijo pozval, naj predloži predlog za spremembo nekaterih vidikov Direktive 75/442/EGS, da bi se pojasnilo razlikovanje med odpadki in ne-odpadki ter razlikovanje med predelavo in odstranjevanjem. (6) Sprememba Direktive 75/442/EGS je torej nujna zaradi pojasnitve ključnih konceptov, kot so opredelitve odpadkov, predelave in odstranjevanja, okrepitve ukrepov, ki jih je treba izpeljati za preprečevanje nastajanja odpadkov, uvedbe pristopa, ki bo upošteval celoten življenjski krog proizvodov in surovin in ne samo fazo odpadkov, in osredotočenja na zmanjšanje vplivov na okolje zaradi nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi in na ta način krepitve gospodarske vrednosti odpadkov. Zaradi jasnosti in razumljivosti je treba Direktivo 75/442/EGS zamenjati. (7) Večina najpomembnejših postopkov ravnanja z odpadki je zdaj zajeta v okoljski zakonodaji Skupnosti, zato je pomembno, da se ta direktiva prilagodi temu pristopu. Poudarek na okoljskih ciljih, določenih s členom 174 Pogodbe, bi bolj jasno osvetlil vplive na okolje, nastale pri predelavi odpadkov in ravnanju z njimi v celotnem življenjskem krogu virov. Posledično bi pravna podlaga za to direktivo moral biti člen 175. (8) Ekonomski instrumenti, kadar so stroškovno učinkoviti, so se izkazali kot učinkoviti in morajo biti učinkoviti pri dosegi ciljev, povezanih s preprečevanjem nastajanja odpadkov in ravnanjem z njimi. Odpadek ima vrednost kot vir in nadaljnja uporaba gospodarskih instrumentov bo povečala koristi za okolje. Njihova uporaba na ustrezni ravni mora biti zato spodbujena s to direktivo. (9) Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta določa zdravstvene predpise v zvezi z živalskimi stranskimi proizvodi, ki niso namenjeni za prehrano ljudi 8. Med drugim določa proporcionalni nadzor glede predelave, uporabe in odstranjevanja vseh odpadkov živalskega porekla, ter preprečuje, da bi odpadki povzročali nevarnost za zdravje živali in ljudi. Zato je treba pojasniti povezavo z navedeno uredbo, se izogniti podvajanju predpisov z izključitvijo živalskih stranskih proizvodov, kadar so namenjeni uporabi, ki ne šteje za dejavnosti glede odpadkov. (10) Z vidika izkušenj, pridobljenih pri uporabi Uredbe (ES) št. 1774/2002 je ustrezno, da se pojasni obseg uporabe zakonodaje glede odpadkov in njenih določb o nevarnih odpadkih v zvezi z živalskimi stranskimi proizvodi, kot jih ureja Uredba (ES) št. 7 8 UL L 257, , str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, , str. 1). UL L 273, , str.1. SL 13 SL

14 1774/2002. Kadar živalski stranski proizvodi predstavljajo možno zdravstveno tveganje, je ustrezen pravni instrument, ki obravnava ta tveganja, Uredba (ES) št. 1774/2002, ter se je treba izogniti prekrivanju z zakonodajo o odpadkih. (11) Zaradi pojasnitve področja tega postopka pri splošnem ravnanju z odpadki in vloge ponovne uporabe surovin ali proizvodov, ki sodijo v področje opredelitve odpadkov, bi bilo treba dodati opredelitev ponovne uporabe. Opredelitev ponovne uporabe ne sme zajemati ponovne uporabe proizvodov, ki že na začetku ne postanejo odpadki, in se mora zato nanašati samo na dejavnosti, ki vodijo v ponovno uporabo proizvodov ali njihovih sestavnih delov, ki so postali odpadki. (12) V Okvirno direktivo o odpadkih je treba dodati opredelitev recikliranja, da se pojasni obseg uporabe tega pojma. (13) Opredelitvi predelave in odstranjevanja je treba spremeniti, da se zagotovi jasno razlikovanje med dvema konceptoma, ki temelji na pravem razlikovanju ob vplivu na okolje, in zlasti na tem, ali postopek vodi v zamenjavo naravnih virov v gospodarstvu ali ne. Poleg tega je treba za pojasnitev primerov, pri katerih je to razlikovanje težko uporabiti v praksi ali pri katerih klasifikacija dejavnosti kot predelava ne ustreza dejanskim vplivom na okolje ali postopku, dodati korektivni mehanizem. (14) Za pojasnitev nekaterih vidikov opredelitve odpadkov je treba določiti, kdaj določeni odpadki prenehajo biti opredeljeni kot odpadki in postanejo sekundarne surovine ali snovi na podlagi posameznih kategorij. Določitev mehanizma, pri čemer veljajo za ponovno razvrstitev merila za zagotavljanje visoke ravni varstva okolja, mora zagotoviti okoljske in gospodarske koristi. (15) Smiselno je stroške razporediti tako, da odražajo dejanske stroške za okolje pri predelavi odpadkov in ravnanju z njimi. (16) Treba je pripraviti določbo za zagotovitev samostojnosti celotne Skupnosti pri odstranjevanju odpadkov in držav članic pri individualni dosegi tega cilja, pripraviti določbo za omrežno sodelovanje pri obratih za odstranjevanje, pri tem pa upoštevati geografske okoliščine in potrebo po specializiranih obratih za nekatere vrste odpadkov. (17) Določiti je treba tudi področje in vsebino obveznosti načrta za ravnanje z odpadki, zlasti na ravni zajetja onesnaženja zgodovinskih področij in uporabe ekonomskih instrumentov, in v postopek razvoja ali spreminjanja takih načrtov vključiti potrebo po upoštevanju vplivov na okolje čez ves življenjski krog proizvodov in surovin. Kjer je primerno, bi bilo treba upoštevati tudi zahteve po načrtovanem ravnanju z odpadki, določene v členu 14 Direktive 94/62/ES 9 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži, in strategijo za zmanjšanje količine biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih, navedeno v členu 5 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih 10. (18) Za izboljšanje načina, na katerega se izvaja preprečevanje nastajanja odpadkov v državah članicah, in za olajšanje uvajanja najboljše prakse na tem območju je treba 9 10 UL L 365, , str.10. UL L 182, , str.1. SL 14 SL

15 okrepiti določbe, ki se nanašajo na preprečevanje nastajanja odpadkov in uvesti zahtevo za države članice po razvoju programov za preprečevanje nastajanja odpadkov, osredotočenih na ključne vplive na okolje, ter upoštevati celoten življenjski krog. Takšni cilji in merila morajo biti usmerjeni v prekinitev povezave med gospodarsko rastjo in vplivi na okolje, povezanimi z nastajanjem odpadkov. Interesne skupine, kot tudi širša javnost, morajo v skladu z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta dobiti priložnost sodelovanja pri pripravi programov in morajo imeti dostop do njih po pripravi 11. (19) Nekatere določbe o ravnanju z odpadki, določene v Direktivi Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih 12, se morajo spremeniti, da bi tako odstranili zastarelo gradivo in izboljšali jasnost besedila. Zaradi poenostavitve zakonodaje Skupnosti se morajo vključiti v sedanjo direktivo. Zaradi pojasnitve dejavnosti prepovedi mešanja in za zaščito okolja in zdravja ljudi morajo biti odstopanja od prepovedi mešanja, določena z Direktivo 91/689/EGS, omejena na razmere, v katerih takšno mešanje predstavlja najboljše razpoložljive tehnike, kot so opredeljene v Direktivi 96/61/ES. Direktivo 91/689/EGS je zato treba razveljaviti. (20) Ker prednost, dana regeneraciji v Direktivi Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj 13, nič več ne odraža jasnih koristi za okolje, se mora ta direktiva razveljaviti. Vendar pa je ločeno zbiranje odpadnih olj še naprej bistveno za ustrezno ravnanje z njimi in preprečevanje škode v okolju, nastale zaradi neustreznega odstranjevanja olj, zato je treba obveznost zbiranja odpadnih olj vključiti v sedanjo direktivo. Direktivo 75/439/EGS je zato treba razveljaviti. (21) Merila, potrebna za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil 14. (22) Ker države članice ciljev te direktive o zaščiti okolja in zagotovitvi pravilnega delovanja notranjega trga ne morejo zadovoljivo doseči, in se zato ti cilji zaradi obsega ali učinkov ukrepov laže dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego teh ciljev UL L 156, , str. 17. UL L 377, , str. 20. Direktiva, kot je bila spremenjena z Direktivo 94/31/ES (UL L 168, , str. 28). UL L 194, , str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/76/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (UL L 332, , str. 91). UL L 184, , str. 23. SL 15 SL

16 SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Poglavje I Vsebina, področje in opredelitve Člen 1 Vsebina Ta direktiva določa merila za zmanjšanje celotnega vpliva na okolje, povezanega z uporabo virov, nastajanjem odpadkov in ravnanjem z njimi. Za iste namene tudi določa, pri čemer države članice prednostno sprejmejo ukrepe, preprečevanje nastajanja ali zmanjševanje količine odpadkov in njihove škodljivosti in tudi predelavo odpadkov s ponovno uporabo, recikliranjem in drugimi postopki predelave. Člen 2 Področje uporabe Ta direktiva ne zajema plinastih izpustov v ozračje. 1. Ne zajema naslednjih kategorij odpadkov v zvezi z nekaterimi posebnimi vidiki teh kategorij, ki so že zajete v drugi zakonodaji Skupnosti: (a) radioaktivne odpadke; (b) odpadke, ki nastajajo pri iskanju, pridobivanju, predelavi in skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov; (c) (d) (e) (f) fekalne in druge naravne, nenevarne snovi, ki se uporabljajo pri kmetovanju; odpadne vode, razen odpadkov v tekočem stanju; razgrajena razstreliva; neizkopana kontaminirana zemlja. 2. Ne zajema živalskih trupel ali živalskih stranskih proizvodov, namenjenih za uporabo v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 brez vpliva na uporabo sedanje direktive glede obdelave bio-odpadkov, ki vsebujejo živalske stranske proizvode. 3. Ne zajema fekalnih snovi, slame in drugih naravnih nenevarnih snovi iz kmetijske proizvodnje, ki se uporabljajo pri kmetovanju ali za proizvodnjo energije iz biomase z uporabo procesov ali metod, ki ne škodujejo okolju ali ogrožajo zdravja ljudi. 4. Živalska trupla iz odstavka 2 so živali, ki poginejo drugače kot z zakolom, vključno z živalmi, ki se pokončajo zaradi izkoreninjenja kužnih živalskih bolezni v okviru kmetijske prakse ali načinov kmetovanja. SL 16 SL

17 Člen 3 Opredelitve Za namene te direktive se uporabljajo spodaj navedene opredelitve: (a) (b) (c) (d) (e) (f) (g) (h) (i) odpadek pomeni vsako snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči; povzročitelj pomeni vsakogar, katerega dejavnosti povzročajo nastajanje odpadkov ali vsakogar, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, katerih posledica je sprememba narave ali sestave odpadkov; imetnik pomeni povzročitelja odpadkov ali fizično ali pravno osebo, ki ima odpadke; ravnanje pomeni zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov ter dejavnostmi po zaprtju mesta odstranjevanja; zbiranje pomeni pobiranje, razvrščanje in/ali mešanje odpadkov za prevoz do naprave za obdelavo odpadkov; ponovna uporaba pomeni kateri koli postopek predelave, pri katerem so proizvodi ali sestavni deli, ki so postali odpadki, ponovno uporabljeni za namene, za katere so bili prvotno izdelani; recikliranje pomeni predelavo odpadkov v proizvode, surovine ali snovi za izvorni namen ali druge namene. Ne vključuje predelave energije; mineralna odpadna olja pomeni katera koli maziva na podlagi mineralov ali industrijska olja, ki so postala neprimerna za uporabo, za katero so bili prvotno namenjena, in zlasti uporabljena motorna olja in olja za menjalnik, mineralna olja za mazanje, olja za turbine in hidravlična olja; ravnanje pomeni predelavo ali odstranjevanje. Člen 4 Seznam odpadkov Seznam odpadkov vzpostavi Komisija v skladu s postopkom iz člena 36(2). Vključuje odpadke, ki se štejejo za nevarne po členih 12 do 15, ob upoštevanju izvora in sestave odpadkov in po potrebi mejne vrednosti koncentracije. SL 17 SL

18 Poglavje II Predelava in odstranjevanje ODDELEK 1 SPLOŠNO Člen 5 Predelava 1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo odpadki izpostavljeni postopkom, ki izhajajo iz njihove uporabe za uporabne namene nadomeščanja drugih virov, bodisi v obratih bodisi v širšem gospodarstvu, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev te funkcije ali iz priprave teh za takšno uporabo, v nadaljevanju postopki predelave. Kot postopki predelave štejejo vsaj postopki, navedeni v seznamu Priloge II. 2. Komisija lahko v skladu s postopkom, navedenim v členu 36(2), sprejme izvedbene ukrepe za določitev meril učinkovitosti, na podlagi katerih se postopki, navedeni v seznamu Priloge II, lahko obravnavajo kot posledica uporabnega namena, kot je navedeno v odstavku 1. Člen 6 Odstranjevanje 1. Države članice zagotovijo, da bodo v primeru, če predelava v skladu s členom 5(1) ni mogoča, vsi odpadki dani v postopke odstranjevanja. Države članice prepovejo puščanje, odmetavanje ali nenadzorovano odstranjevanje odpadkov. 2. Države članice štejejo za postopke odstranjevanja vsaj postopke, navedene v seznamu Priloge I, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije. 3. Če kljub nadomestitvi virov rezultati postopka za namene člena 1 nakazujejo, da ima ta slabe možnosti, lahko Komisija v skladu s postopkom, navedenim v členu 36(2), sprejme izvedbene ukrepe za dodajanje tega posebnega postopka v seznam iz Priloge I. Člen 7 Pogoji Države članice zagotovijo, da se predelava ali odstranjevanje odpadkov izvajata takole: (a) (b) brez ogrožanja zdravja ljudi; brez uporabe postopkov ali metod, ki bi lahko škodovale okolju; SL 18 SL

19 (c) (d) (e) brez tveganja za vodo, zrak, zemljo in rastline ter živali; brez obremenjevanja okolja s hrupom ali vonjem; brez škodljivih posledic za podeželje ali posebno zanimiva mesta. Člen 8 Odgovornost Države članice zagotovijo, da vsak imetnik odpadkov te predeluje ali odstranjuje sam oziroma da predelavo ali odstranjevanje izvaja zavod ali podjetje, ki izvaja postopke ravnanja z odpadki, oziroma predelavo in odstranjevanje ureja zasebni ali javni zbiralec odpadkov. ODDELEK 2 STROŠKI IN OMREŽJA Člen 9 Stroški Države članice zagotovijo, da se stroški predelave ali odstranjevanja odpadkov dodelijo, kakor je primerno, imetniku, prejšnjim imetnikom in povzročitelju. Člen 10 Omrežje obratov za odstranjevanje Vsaka država članica v sodelovanju z drugimi državami članicami ustrezno ukrepa, kadar je to potrebno ali priporočljivo za ustanovitev integriranega in ustreznega omrežja obratov za odstranjevanje, pri čemer upošteva najboljše razpoložljive tehnologije v smislu člena 2(11) Direktive 96/61/ES, v nadaljevanju najboljše razpoložljive tehnologije. Omrežje se zastavi tako, da zagotovi samostojnost celotne Skupnosti pri odstranjevanju odpadkov in individualno dosego tega cilja za države članice, pri čemer se upoštevajo geografske okoliščine in potreba po specializiranih obratih za nekatere vrste odpadkov. Omrežje omogoča odstranjevanje odpadkov v enem od najbližjih primernih obratov s pomočjo najustreznejših metod in tehnologij z namenom zagotovitve visoke ravni zaščite okolja in javnega zdravja. Poglavje III Brez odpadkov Člen 11 Surovine za sekundarne proizvode in snovi 1. Za namene določitve, ali je primerno soditi o nekaterih odpadkih, da so prenehali biti odpadki po končanih postopkih ponovne uporabe, recikliranja in predelave, in za SL 19 SL

20 ponovno razvrstitev teh odpadkov kot surovin za sekundarne proizvode ali snovi, Komisija oceni, ali so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) (b) ponovna razvrstitev ne bi privedla do celotnih negativnih vplivov na okolje; obstaja trg s takšnimi surovinami za sekundarne proizvode in snovi. 2. Komisija na podlagi presoje v skladu z odstavkom 1 v skladu s postopkom, navedenim v členu 36(2), sprejme izvedbene ukrepe glede na specifične kategorije odpadnih surovin za proizvode ali snovi, pri tem pa določi merila za okolje in kakovost, ki jih je treba izpolniti, da odpadki lahko štejejo kot surovine za sekundarne proizvode ali snovi. 3. Merila, določena z odstavkom 2, morajo zagotoviti, da nastale sekundarne produktne surovine ali snovi ustrezajo pogojem, potrebnim za trženje. Merila upoštevajo vsako tveganje pri uporabi, škodljivi za okolje, ali odpremi sekundarnih surovin ali snovi in se določijo tako, da zagotavljajo visoko raven zaščite človeškega zdravja in okolja. Poglavje IV Nevarni odpadki ODDELEK 1 RAZVRSTITEV IN PRIPRAVA SEZNAMA Člen 12 Razvrstitev Odpadki veljajo za nevarne, če izkazujejo eno ali več lastnosti, navedenih v Prilogi III. Nevarni odpadki, proizvedeni v gospodinjstvih, se ne opredelijo kot nevarni odpadki, dokler niso zbrani v podjetju, kjer izvajajo postopke ravnanja z odpadki, ali dokler jih ne pobere zasebni oziroma javni zbiralec odpadkov. Živalski stranski proizvodi in proizvodi, ki izvirajo iz njih, zajeti v Uredbi (ES) št. 1774/2002 niso predmet določb te direktive, ki se nanaša na nevarne odpadke, razen če so bili pomešani med nevarne odpadke. Člen 13 Seznam Komisija v skladu s postopkom iz člena 36(2) določi seznam nevarnih odpadkov, v nadaljevanju seznam. Seznam upošteva izvor in sestavo odpadkov ter po potrebi omeji vrednosti koncentracij. SL 20 SL

21 Člen 14 Nevarni odpadki zunaj seznama 1. Država članica lahko obravnava odpadke kot nevarne, čeprav ti niso uvrščeni kot taki v seznam odpadkov iz člena 4 (v nadaljevanju seznam ), če izkazujejo eno ali več lastnosti, navedenih v Prilogi III. Država članica o vseh takšnih primerih obvesti Komisijo v poročilu, predvidenem v členu 34(1), in predloži Komisiji vse potrebne podatke. 2. Komisija glede na prejeta obvestila pregleda seznam, da se odloči o njegovi prilagoditvi v skladu s postopkom, navedenim v členu 36(2). Člen 15 Nenevarni odpadki iz seznama 1. Kadar lahko država članica dokaže, da posebni odpadki iz seznama nevarnih odpadkov ne izkazujejo lastnosti, navedenih v Prilogi III, lahko takšne odpadke obravnava kot nenevarne odpadke. Država članica o vseh takšnih primerih obvesti Komisijo v poročilu, predvidenem v členu 34(1), in predloži Komisiji vse potrebne dokaze. 2. Komisija glede na prejeta obvestila pregleda seznam, da se odloči o njegovi prilagoditvi v skladu s postopkom, navedenim v členu 36(2). ODDELEK 2 POSEBNE ZAHTEVE Člen 16 Ločevanje 1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja naslednjih pogojev pri mešanju nevarnih odpadkov, bodisi z drugimi nevarnimi odpadki z drugačnimi lastnostmi bodisi z drugimi odpadki, snovmi ali surovinami: (a) (b) (c) (d) postopek mešanja izvaja zavod ali podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v skladu s členom 19; pogoji, določeni s členom 7, se upoštevajo; zaradi ravnanja z odpadki se negativni vpliv na okolje ne poveča; takšen postopek je skladen z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami. 2. V skladu z merili tehnične in gospodarske izvedljivosti, ki jih določijo države članice, v katerih je prišlo do mešanja nevarnih odpadkov v nasprotju z odstavkom 1, in sicer z drugimi nevarnimi odpadki z drugačnimi lastnostmi ali z drugimi odpadki, snovmi ali surovinami, se ločevanje izvede po potrebi za uskladitev s členom 7. SL 21 SL

22 Člen 17 Označevanje 1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se nevarni odpadki med zbiranjem, prevažanjem in začasnim shranjevanjem pakirajo in označujejo v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi in standardi Skupnosti. 2. Nevarne odpadke ob prevažanju spremlja identifikacijski obrazec, kot je navedeno v Uredbi Sveta (ES) št. 259/93. Člen 18 Mineralna odpadna olja Brez poseganja v obveznosti pri ravnanju z odpadki, določene s členi 16 in 17, države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zbiranja odpadnih olj in ravnanja z njimi v skladu s členom 7. Poglavje V Dovoljenja ali registracija ODDELEK 1 DOVOLJENJA PODODDELEK 1 SPLOŠNO Člen 19 Izdaja 1. Države članice od vsakega zavoda ali podjetja, ki izvaja postopke odstranjevanja ali predelave, zahtevajo, da pridobi dovoljenje od pristojnih nacionalnih organov. Takšna dovoljenja določajo naslednje: (a) (b) (c) (d) vrste in količine odpadkov, namenjene za predelavo ali odstranjevanje; tehnične zahteve za vsak dovoljeni postopek, potrebne za zadevno področje; sprejem varnostnih ukrepov; metodo, uporabljeno za vsak postopek. Dovoljenja lahko določijo dodatne pogoje in obveznosti. 2. Dovoljenja se lahko odobrijo za določeno časovno obdobje in se lahko podaljšajo. 3. Kadar pristojni nacionalni organ meni, da predvidena metoda ravnanja z odpadki ni sprejemljiva z vidika zaščite okolja, zavrne izdajo dovoljenja. SL 22 SL

23 4. Pogoj katerega koli dovoljenja za energetsko predelavo je, da mora energetska predelava potekati ob visoki stopnji energetske učinkovitosti. Člen 20 Dovoljenja na podlagi Direktive 96/61/ES Člen 19(1) te Direktive ne velja, če je zavod ali podjetje pridobilo dovoljenje, skladno z Direktivo 96/61/ES. Člen 21 Izvedbeni ukrepi Komisija lahko v skladu s postopkom, navedenim v členu 36(2), sprejme minimalne standarde za dovoljenja, katerih namen je zagotoviti, da se z odpadki ravna na okolju varen način. PODODDELEK 2 OPROSTITVE Člen 22 Upravičenost Države članice lahko oprostijo izpolnjevanja zahtev, določenih s členom 19(1), naslednje: (a) (b) zavode ali podjetja, ki izvajajo svoje lastno ravnanje z odpadki na mestu proizvodnje; zavode ali podjetja, ki izvajajo predelavo odpadkov. Kadar zavod ali podjetje izvajata oboje, odstranjevanje in predelavo, sta lahko oproščena izpolnjevanja zahtev samo glede na svoje postopke predelave. Člen 23 Splošna pravila 1. Kadar država članica želi dovoliti oprostitve, kakor je predvideno v členu 22, zagotovi, da pristojni organi določijo, glede na posamezne vrste dejavnosti, splošna pravila za določitev vrste in količine odpadkov, ki jih lahko oprostitev ureja, in način ravnanja, ki se uporabi. Ta pravila so zasnovana na najboljših razpoložljivih tehnologijah in so skladna s členom Države članice obvestijo Komisijo o splošnih pravilih, določenih z odstavkom 1. SL 23 SL

24 Člen 24 Nevarni odpadki Pri nevarnih odpadkih države članice lahko dovolijo oprostitev iz člena 22 samo za zavode in podjetja, ki izvajajo postopke predelave. Poleg splošnih pravil, predvidenih v členu 23(1), države članice določijo posebne okoliščine za oprostitve, povezane z nevarnimi odpadki, vključno z mejnimi vrednostmi vsebnosti nevarnih snovi v odpadkih, mejnimi vrednostmi emisij, vrstami dejavnosti kot tudi katere koli druge potrebne zahteve za izvajanje različnih oblik predelave. ODDELEK 2 REGISTRACIJA Člen 25 Registracija 1. Države članice zagotovijo, da pristojni nacionalni organ vodi register zavodov ali podjetij, ki poklicno zbirajo ali prevažajo odpadke ali ki kot trgovci oziroma posredniki uredijo ravnanje z odpadki v imenu drugih in za katere ne velja zahteva po dovoljenju iz člena 19(1). Ti zavodi in podjetja upoštevajo določene minimalne standarde. 2. Vsi zavodi in podjetja, oproščeni v skladu s Pododdelkom 2 Oddelka 1, se vnesejo v register, predviden v odstavku Komisija v skladu s postopkom, navedenim v členu 36(2), sprejme minimalne standarde, navedene v drugem pododstavku odstavka Države članice zagotovijo, da sistem zbiranja in prevažanja odpadkov na njihovem ozemlju zagotavlja, da se zbrani in prepeljani odpadki dostavijo do primernega obrata za ravnanje z odpadki, pri čemer se upoštevajo obveznosti iz člena 7. Poglavje VI Ravnanje z odpadki ODDELEK 1 NAČRTI Člen 26 Načrti za ravnanje z odpadki 1. Vsaka država članica zagotovi, da njeni pristojni organi v skladu s členom 1 uvedejo enega ali več načrtov za ravnanje z odpadki, ki se revidirajo vsaj vsakih pet let. SL 24 SL