UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS RAZVIJANJE STRATEGIJ KRITIČNEGA MIŠLJENJA. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ.

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS RAZVIJANJE STRATEGIJ KRITIČNEGA MIŠLJENJA. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ."

Transkripcija

1 Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS RAZVIJANJE STRATEGIJ KRITIČNEGA MIŠLJENJA Študijski program in stopnja Study programme and level Vsi študijski programi, 1. stopnja Študijska smer Study field Letnik Academic year Semester Semester 3./4. 5./7. Vrsta predmeta / Course type D Splošni izbirni Univerzitetna koda predmeta / University course code: Predavanja Lectures Seminar Seminar Vaje Tutorial Klinične vaje work Druge oblike študija Samost. delo Individ. work ECTS Nosilec predmeta / Lecturer: Dr. Simona Tancig, mag. Tanja Rupnik Vec Jeziki / Languages: Predavanja / Lectures: Vaje / Tutorial: Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v letnik študija. Pogoj za pristop k izpitu je sodelovanje na vajah (80% udeležba) ter pozitivno opravljene vse obveznosti, navedene pri metodah preverjanja in ocenjevanja znanja (točka 19). Prerequisits: Vsebina: Content (Syllabus outline):

2 Pregled in primerjava različnih opredelitev in pojmovanj kritičnega mišljenja ter modelov veščin kritičnega mišljenja. Poglobljena obravnava in trening temeljnih veščin kritičnega mišljenja: - spraševanje (klasifikacije vprašanj, kakovostna vprašanja, bistvena vprašanja, procesna vprašanja) - jasna raba jezika (splošno o odnosu med mišljenjem in jezikom; funkcije jezika, besede - temeljni nosilci pomena; metalingvistični model komunikacije: izpuščanje, izkrivljanje, posploševanje) - analiza argumentov (kaj je in kaj ni argument, argument vs. razlaga, sestavine argumenta: premise in sklepi, implicitne premise, kvalifikatorji, nasprotni argumenti) - vrednotenje argumentov (presojanje argumentov po kriterijih, kdaj je argument dober in kdaj slab: relevantnost premis, sprejemljivost premis, zadostnost premis;vrste razlogov s katerimi podpiramo trditve; najpogostejše zmote v argumentaciji) - reševanje problemov (vrste problemov in strategije reševanja; učinkovito reševanje problemov: identifikacija problema, definiranje, interpretiranje in predstavljanje problemov, raziskovanje strategij reševanja problemov; dejavniki, ki otežujejo in olajšujejo reševanje problemov) - odločanje (značilnosti odločanja, hevristike in napake pri odločanju) Temeljni literatura in viri / Readings: Halpern, D. F. (1996). Thought and Knowledge: An Introduction to Critical Thinking, 3.rd.ed. Mahwah, New Jersey, Lawrence Erlbaum, Publishers. ( ) Markič, O. (2000). Logiški pojmovnik za mlade. Šentilj: Aristej. (str.: 63-77) Rupnik Vec, T. (2003). STOP. Trenutek za refleksijo o veščinah kritičnega mišljenja in kritično (tudi o svojem) kritičnem mišljenju v šolah.vzgoja in izobraževanje, št. 3, let. XXXIV, str Rupnik Vec, T. in Kompare, A. (2006). Kritično mišljenje v šoli. Strategije poučevanja veščin kritičnega mišljenja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. (354 str.) Rupnik Vec, T. (2005). Delo z besedilom - kritično branje avtentičnih strokovnih besedil. V: Rupnik Vec, T. (ur). Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. (str ) Šuster, D. (1998). Moč argumenta. Logika in kritično razmišljanje. Maribor: Pedagoška fakulteta. (str ) Cilji in kompetence: Objectives and competences:

3 Učna enota prispeva predvsem k razvoju naslednjih splošnih in specifičnih kompetenc: Temeljni namen predmeta je, da študent/ka spoznava teorijo o kritičnem mišljenju in razvija strategije le-tega. V zvezi s tem pri predmetu razvija naslednje kompetence: Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje, reševanje problemov. Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost. Iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega napredovanja in strokovnega usposabljanja. Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije. Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj. Zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja partnerskega odnosa z drugimi. Sodelovalno delo v večdisciplinarnih strokovnih, projektnih, analitičnih, evalvacijskih skupinah. Razumevanje različnosti kot kvalitete, sprejemanje drugačnosti, odklonskosti in drugih kultur in subkultur; sposobnost neobsojajočega dela. Predvideni študijski rezultati: 1. Znanje in razumevanje Spozna raznolikost pojmovanj kritičnega mišljenja ter nekaj modelov veščin kritičnega mišljenja. Razume vlogo subjektivnih pojmovanj v vsakodnevnem razmišljanju, doživljanju in ravnanju. Spozna in razume temelje veščine kritičnega mišljenja ter raznovrstne metode kritične analize besedil in metode odločanja. 2. Uporaba. Uporablja različne metode reševanja problemov in odločanja ter različne metode kritične analize raznovrstnih besedil. - Razvija sposobnost analize in vrednotenja lastnih in tujih argumentov ter sposobnost izgradnje kakovostnih argumentov, pri čemer uporablja različne metode kritične analize besedil. 4. Refleksija - Razišče in ozavesti lastno pojmovanje, predstave in implicitne teorije o kritičnem mišljenju in jih nadgradi z novejšimi teoretskimi Intended learning outcomes: Knowledge and understanding:

4 dognanji. Spoznava sebi lasten način reagiranja ter svoje moči in šibkosti v polju veščin kritičnega mišljenja. 5. Prenosljive spretnosti. Kritično bere, piše in razpravlja o raznovrstnih temah Razvija veščino samorefleksije in metakognicije in druge naravnanosti, značilne za kritičnega misleca (intelektualna odprtost, zaupanje v razum, neodvisno mišljenje itd.). Uporablja IKT. Metode poučevanja in učenja: Predmet je tako teoretsko kot tudi izrazito izkustveno naravnan. Študent/ka v okviru predmeta teoretično raziskuje področje kritičnega mišljenja. Poglablja se v raznovrstna besedila, ki so argument, jih analizira in vrednoti. Izgrajuje lastne argumente, razpravlja v manjših skupinah. Pri tem so uporabljene naslednje oblike in metode dela: predavanja, seminarji, teoretično raziskovanje, pisanje refleksijskih poročil, sodelovalno učenje/poučevanje, razprave, izkustveno učenje/poučevanje, aktivno (refleksivno) učenje/poučevanje z uporabo igre vlog in drugih tehnik ustreznih za delo v mali izkustveni skupini, vodenje mape študenta (portfolio), individualno in skupinsko predstavljanje dela študentov, individualne in skupinske konzultacije OP: predmet je izrazito formativen zato se izvaja preko celotnega študijskega leta (2 semestra). Izvajanje predmeta (vaje) vključuje intenzivno interakcijo med študenti, zato se izvaja v učilnici s premakljivimi stoli in mizami, z možnostjo uporabe sodobne izobraževalne tehnologije (zlasti diktafon, video-kamera, flip chart, grafoskop itd.) ter možnostjo dela v manjših podskupinah. Laboratorijske vaje potekajo v malih skupinah 15-ih študentov. Načini ocenjevanja: Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Metode ocenjevanja: seminarska naloga (analiza in vrednotenje tujega argumenta, izgradnja lastnega argumenta), redno pisanje refleksijskih poročil po vsakih vajah, Delež (v %) / Weight (in %) Learning and teaching methods: Assessment: Type (examination, oral, coursework, project):

5 pisna zaključna evalvacija, pisna priprava gradiva za delo v manjših skupinah ali v razpravah, individualna in skupinska predstavitev seminarske teme oz. naloge (analiza obsežnejše argumentacije), mapa študenta. Ocenjevanje: seminarska naloga se ocenjuje na lestvici od 6 do 10, negativno (1-5) opravljen izdelek je zavrnjen. Predstavitev seminarjev in portfolio sta ocenjena opisno. Ostali izdelki so ocenjeni z opravil/ni opravil. Reference nosilca / Lecturer's references: Izr. Prof. dr. Simona Tancig, mag. Tanja Rupnik Vec