OBČINA KRANJSKA GORA OBČINSKA UPRAVA Urad župana Datum: Kolodvorska 1b, 4280 Kranjska Gora tel.n.c , fax direktni t

Transkripcija

1 OBČINA KRANJSKA GORA OBČINSKA UPRAVA Urad župana Datum: Kolodvorska 1b, 4280 Kranjska Gora tel.n.c , fax direktni telefon OBČINA KRANJSKA GORA OBČINSKI SVET Kolodvorska 1b 4280 Kranjska Gora ZADEVA: Odgovori na vprašanja članov OS Spoštovani, posredujemo vam odgovore pristojnih služb Občine Kranjska Gora na vprašanja, ki so bila postavljena na 27. redni seji OS Občine Kranjska Gora, dne , ter na njih niso bili podani odgovori na sami seji. 27/1 Robert Plavčak - vprašanje ustno Koliko je še azbestno cementnih cevovodov je še v naši občini? Župan Jure Žerjav je pojasnil, da bodo odgovor pripravili na JP Komunali. Odgovor Komunale Kranjska Gora: Komunala Kranjska Gora d.o.o. je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo za območje občine Kranjska Gora. V skladu s planom investicijsko vzdrževalnih del je bilo v letu 2013 zamenjanih zadnjih 100 metrov azbestno cementnega cevovoda. Tako, da se ta vrsta materiala ne uporablja več za oskrbo s pitno vodo v občini Kranjska Gora. 27/3 Robert Plavčak - vprašanje ustno Pred časom je občina pristopila k javnemu razpisu glede razpisa koncesije za smeti. Kako je sedaj s tem? Župan Jure Žerjav je pojasnil, da bo podan pisni odgovor. Rajko Puš je pojasnil, da je bil koncesijski akt sprejet na občinskem svetu. Zadeva je še odprta in razmerja bo še potrebno urediti. Rešitev zadeve mora biti v korist naših občanov. Odgovor Službe za gospodarstvo in gospodarske javne službe: Občinski svet Občine Kranjska Gora je na svoji 15. Redni seji, dne , sprejel Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kranjska Gora. Odlok je bil pripravljen v sodelovanju z več gorenjskimi občinami in Inštitutom za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor. Mišljeno je bilo, da bo več gorenjskih občin, zaradi nižjih stroškov izvajanja, pristopilo k podelitvi koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Občina Kranjska Gora je, kot solastnica odlagališča Mala Mežakla, v postopku izbire izvajalca, od te namere odstopila. Najugodnejši ponudnik je na javnem razpisu ponudil cene, ki bi bile za uporabnike storitev v občini Kranjska gora 1

2 bistveno višje od sedanjih, preostanek komunalnih odpadkov, pa se ne bi odlagal na odlagališču Mala Mežakla, pač pa na drugem odlagališču. 27/4 Robert Plavčak - vprašanje ustno Kako je s tujerodnimi invazivnimi rastlinami v naši občini? Kako bo občina na to ukrepala v bodoče? Župan Jure Žerjav je pojasnil, da občina sodeluje skupaj z drugimi občinami v projektu, ki ga vodi RAGOR. Podan bo pisni odgovor. Odgovor Službe za gospodarstvo in gospodarske javne službe: Zakaj so invazivne tujerodne vrste problem? Med vrstami, ki v novem okolju lahko preživijo, so tudi take, ki so v tekmovanju za prostor in hrano uspešnejše od domorodnih vrst in vztrajno zavzemajo njihovo mesto. S tem se je v naravi porušilo tisočletja nastajajoče ravnovesje. Običajno najbolj opazimo tujerodne rastlinske vrste, ki lahko popolnoma prerastejo neko območje in zelo spremenijo podobo krajine. Spremenijo pa tudi pogoje za življenje drugim rastlinskim in živalskim vrstam, ki jih lahko popolnoma izpodrinejo. Tujerodne vrste najbolj ogrožajo že sicer redke in ogrožene avtohtone vrste. Naravno ravnovesje rušijo tudi tujerodne živali, čeprav jih morda manj opazimo, razen kadar nam neposredno povzročajo težave, kot na primer tigrasti komar ali španski lazar. Tujerodne vrste so v svetovnem merilu drugi najpomembnejši vzrok za zmanjševanje biotske pestrosti! Invazivne tujerodne vrste povzročajo tudi pomembno gospodarsko škodo, saj so stroški za njihovo odstranjevanje izredno visoki. Mnoge vrste so škodljivci ali pleveli v kmetijstvu, nekatere lahko povzročajo škodo na objektih, druge povečujejo erozijo ob vodotokih, stroške vzdrževanja zunanjih površin in podobno. Vplivajo lahko na zdravje ljudi in njihovo kvaliteto življenja (na primer ambrozija), ne nazadnje pa korenito spreminjajo podobo in identiteto krajine. Kako odstraniti invazivke in preprečiti njihovo širjenje? Ob vseh težavah, ki jih povzročajo invazivne tujerodne vrste, se pogosto vprašamo, kako zmanjšati njihovo širjenje oziroma kako jih iztrebiti. Preprostega recepta ni. Iztrebljanje nekaterih vrst je zaradi njihovega obsega razširjenosti že vnaprej izgubljena bitka, lahko pa prav vsak posameznik veliko prispeva k zmanjševanju širjenja teh vrst. Vsi lastniki zemljišč RS so po Odredbi o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Ur. l. RS, št.: 36/10), dolžni poskrbeti za zatiranje ambrozije na svojih zemljiščih. Nadzor izvajanja ukrepov iz te Odredbe izvaja fitosanitarna inšpekcija. Za območje TNP in NR Zelenci velja prepoved vnosa tujerodnih vrst. Projekti na temo zatiranja invazivk: V Sloveniji se pravkar zaključuje projekt Thuja 2, ki je nadaljevanje že zaključenega projekta Thuja. 2

3 Za novo finančno perspektivo (razvoj regij), je Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj predlagal projekt na temo invazivk. Na Gorenjskem teče projekt Amc Promo BID, v katerem so med drugim nastala Priporočila za širjenje avtohtonih medovitih rastlin in zatiranje invazivk, ki so zaenkrat še v fazi osnutka. Območje občine Kranjska Gora: Na območju Občine Kranjska Gora je invazivk še relativno malo. Ker se problematike zavedamo, smo v letu 2012 pripravili prijavo na razpis LAS Gorenjska košarica, NIP Projekt»Proč z invazivkami«je bil s strani Ministrstva potrjen. Poleg vodilnega partnerja, Občine Kranjska Gora, v projektu sodelujejo še: Občina Bled, Občina Gorje, Občina Jesenice in Občina Radovljica. Občina Kranjska Gora, kot vodilni partner, bo v projektu izvedla javno naročilo za izbiro strokovnega izvajalca vsebine projekta. Vsi partnerji bodo v projektu aktivno sodelovali v obliki sodelovanja s strokovnim izvajalcem in spremljanjem njegovega dela. Partnerji bodo aktivno vključeni tudi pri umeščanju obvestil in člankov na občinske medije (lokalni časopisi, spletne strani), izvedbi predstavitev za lokalno prebivalstvo, občinske svete ter komunalna in gradbena podjetja. Aktivnosti in cilji po projektu: Promocija in obveščanje javnosti - predavanja (15 x) Izdaja zgibanke o tujerodnih invazivnih vrstah (1 zgibanka, kom) Osveščanje občinskih svetov, gradbenih in komunalnih podjetij (2 predstavitvi na seji občinskega sveta), 4 srečanja s predstavniki gradbenih in komunalnih podjetij) Inventarizacija rastišč tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (3 občine: Kranjska Gora, Radovljica in Gorje) s popisanimi in evidentiranimi rastišči tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst Pilotne akcije prostovoljcev zatiranja tujerodnih invazivnih rastlin (14 pilotnih prostovoljskih akcij zatiranja invazivk) Odvoz očiščenega materiala (čiščenih in ustrezno tretiranih vsaj 17 m3 ostankov invazivk). Poleg aktivnosti, v okviru projekta, bo v lokalnem časopisu Zgornjesav c, na temo invazivk objavljen članek, katerega bo pripravil gospod Primož Juvan. V okviru izobraževanj, ki so namenjeni za kmete, pa bo pripravil tudi predavanje na temo invazivk. 27/6 Bogdan Janša - vprašanje ustno Kako je z najemnino za selitev TIC-a? Župan Jure Žerjav je pojasnil, da se bo pripravil pisni odgovor. Odgovor Urada župana: LTO, v sklopu katere deluje TIC, se je preselila v nove prostore na lokaciji Kolodvorska ulica 1 c. Stroški uporabe prostorov so opredeljeni v pogodbi med LTO in družbo Infrasport d.o.o. 3

4 27/7 Bogdan Janša - vprašanje ustno Kako je s fitnesom? Župan Jure Žerjav je pojasnil, da se bo pripravil pisni odgovor. Odgovor Urada župana: Sredstva za odkup fitnes naprav so zagotovljena na proračunski postavki Zavod za turizem LTO (investicijski transfer v javne zavode). 27/9 Bogdan Janša - vprašanje ustno Ali lahko dobijo ponudbo, ki jo je podal Mercator za zemljišče v Mojstrani. Župan Jure Žerjav je pojasnil, da jim bodo posredovali ponudbo. Odgovor Službe za splošne in premoženjsko pravne zadeve: Občina je zaradi predvidenega odkupa zemljišča, odmerjenega za avtobusno postajališče v Mojstrani (pred trgovino Mercator, parc. št. 1309/8, v izmeri 8 m2), zaprosila lastnika zemljišča za ponudbo s ceno. Na to povpraševanje je Mercator z dopisom z dne posredoval svojo ponudbo za prodajo zemljišče parc. št. 1309/8 in parcele 1309/6, parkirišče v izmeri 225 m2, po ceni 78,00 EUR/m2 oziroma za obe parceli skupaj EUR. Občina je na to ponudbo z dopisom z dne odgovorila, da je ponujena cena za parkirišče previsoka, saj ne gre za nezazidano stavbno zemljišče, ampak za parkirišče, ki predstavlja javno infrastrukturo in je namenjeno tudi kupcem njihove trgovine, saj njihovo parkirišče ne zadostuje. Na ta dopis občine ni bilo odgovora, zato smo ponovno pisali dne , da nam odgovorijo. Odgovor je bil posredovan z dopisom z dne , s katerim odgovarjajo, da so predmetno zemljišče pripravljeni prodati izključno po ceni, ki je bila navedena v predmetni ponudbi, to je 78 EUR/m2. 27/20 Blaž Knific - vprašanje ustno Še vedno ni prejel odgovora glede sanacije cest v KS Dovje Mojstrana glede vgrajenih materialov. S krajani Podkorena si je ogledal tudi sanacijo ceste proti poligonu. Skupaj so ugotovili, da vgrajeni materiali niso primerni. Prosil je, da mu nadzor pripravi pisni odgovor glede materiala vgrajen v spodnji ustroj ceste. Župan Jure Žerjav je pojasnil, da bodo pozvali nadzor, da pripravi poročilo. Služba za okolje in prostor: Pridobili smo Poročilo o vgradnji materiala v nevezano nosilno plast tampon v občini Kranjska Gora (v prilogi). 27/21 Blaž Knific - pobuda ustno Občani so ga opozorili na ureditev klančine na pokopališču na Dovjem. Klančina bo v zimskem času nevarna zaradi poledice. Služba za okolje in prostor: Vprašanje je bilo posredovano na JP Komunala, kjer so povedali, da klančino redno posipajo. 4

5 27/22 Blaž Knific - pobuda ustno Še vedno ni sanirana brežina na Mojstranški gobeli. Kamenje še vedno pada na cesto. Ker je že več avtomobilov pristalo na pločniku je predlagal, da bi se namestila varovalna ograja med cesto in pločnikom. Predlagal je, da si zadevo ogleda tudi občinski SPV. Župan Jure Žerjav je pojasnil, da bo zadevo pregledala strokovna služba. Služba za okolje in prostor: Zadeva je bila preverjena na JP Komunala, kjer so povedali, da v letošnjem letu, razen ob koncu zime, niso imeli intervencije zaradi padajočega kamenja. Brežina se je v večjem delu tudi že zatravila. 27/25 Robert Plavčak - vprašanje ustno Zanimalo ga je, kako je z izobešanjem državne zastave na katere je opozorila Zveza borcev za vrednote NOB Dovje Mojstrana? Župan Jure Žerjav je pojasnil, da izobešanje zastav opredeljuje zakon. Pripravili bodo pisni odgovor. Odgovor Urada župana: Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur. l. RS, št. 67/1994 in 14/1999) v tretjem členu določa:»slovenska narodna zastava označuje pripadnost slovenskemu narodu. Slovenska narodna zastava je belo-modro-rdeča zastava. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste po temle vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Slovenska narodna zastava se sme uporabljati le v obliki, ki je določena v ustavi Republike Slovenije ter na način, ki je določen s tem zakonom.«izobešanje slovenske narodne zastave podrobneje določajo členi 12., 13. in 14. istega zakona, in sicer:» 12. člen Zastava je stalno izobešena: 1. na poslopjih, v katerih je sedež predsednika republike, sedež državnega zbora, sedež državnega sveta in sedež vlade; 2. na območju mejnih prehodov; 3. na poslopju predstavništva Republike Slovenije v tujini in na prevoznih sredstvih, ki jih vodja predstavništva uporablja pri opravljanju uradne dolžnosti, v skladu z mednarodnimi predpisi in običaji države, v kateri je predstavništvo, oziroma v skladu s pravili in prakso mednarodne organizacije, pri kateri je predstavništvo; 4. na ladjah in na drugih plovilih z zastavo so označena tudi letala in druga javna prevozna sredstva, ob pogojih in na način, ki jih določajo predpisi. 5

6 13. člen Zastava se izobesi: 1. ob praznikih Republike Slovenije, in sicer: na dan 8. februarja, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, na dan 27. aprila, dan upora proti okupatorju, na dan 1. in 2. maja, praznik dela, na dan 25. junija, dan državnosti, na dan 26. decembra, dan samostojnosti. Zastava se v primerih iz te točke izobesi na poslopjih, v katerih so uradni prostori državnih organov, organov lokalnih skupnosti, lahko pa tudi na drugih javnih objektih, na stanovanjskih hišah ter na drugih primernih krajih zastava je izobešena ves čas praznikov; 2. ob uradnem slovesu od predsednika republike, predsednika državnega zbora oziroma predsednika državnega sveta kadar odhaja iz Republike Slovenije na obisk v tujo državo, in ob njegovem sprejemu, ko se vrne v Republiko Slovenijo; 3. ob uradnem prihodu voditelja tuje države ali pooblaščenega predstavnika mednarodne organizacije v Republiko Slovenijo oziroma, ob slovesu pri njegovem odhodu iz Republike Slovenije; 4. na dan žalovanja, ki ga določi Vlada Republike Slovenije, in to spuščeno na pol droga; 5. v drugih primerih ob pogojih in na način, ki jih določi zakon. V primerih iz 1., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka tega člena, je poleg zastave lahko izobešena tudi slovenska narodna zastava na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, je izobešena tudi zastava narodne skupnosti. Zastava je lahko izobešena: 14. člen 1. ob mednarodnih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih, vojaških in drugih prireditvah ter javnih shodih, na katerih se Republika Slovenija predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takšnih shodov; 2. ob praznikih lokalnih skupnosti; 3. pri javnih manifestacijah, ki so pomembne za Republiko Slovenijo, in jih določi Vlada Republike Slovenije; 4. v drugih primerih, če uporaba zastave ni v nasprotju s tem zakonom. Zastava je lahko izobešena za označevanje poslopij, v katerih so sedeži ministrstev ali drugih državnih organov in organov lokalne skupnosti. 6

7 V primerih iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena, se poleg zastave lahko izobesi tudi slovenska narodna zastava na območjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, je izobešena tudi zastava narodne skupnosti.«direktor občinske uprave mag. Rajko Puš 7

8 PRILOGA 1 8