MIKROSKOP NA ATOMSKO SILO - AFM

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "MIKROSKOP NA ATOMSKO SILO - AFM"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR MIKROSKOP NA ATOMSKO SILO - AFM Študent: Drago Slukan Mentor: mag. Božidar Krajnc Povzetek V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja so znanstveniki razvili več metod merjenja lastnosti površin velikostnega razreda od mikro- in nanometra pa vse do velikosti atoma. V seminarski nalogi bom podrobneje predstavil merjenje z mikroskopom na atomsko silo, ki nam omogoča poleg topografskega merjenja površine tudi merjenje nekaterih lastnosti snovi, kot so elastičnost, plastičnost, adhezija, trenje in podobno. V nalogi bom opisal zgradbo mikroskopa, način njegovega delovanja, opisal bom nekaj različnih tipov teh mikroskopov ter široki spekter njihove uporabe. Sevnica, marec 2004

2 KAZALO 1 Uvod Fizikalne osnove delovanja AFM Kontaktni način delovanja AFM Nekontaktni način delovanja Mešani način (tapping mode) Zgradba AFM Nosilec (ročica) z merilno konico Merjenje deformacij ročice Krajevno občutljivi detektor XYZ Piezoelektrično vodilo Primeri fotografij, narejenih z AFM Zaključek Literatura in viri... 11

3 Mikroskop na atomsko silo 1 1 Uvod Mikroskopija atomskih sil (ang.: atomic force microscopy - AFM) je ena od oblik mikroskopij, ki omogoča opazovanje neprevodnih površin v nanometrskem merilu. Od izuma leta 1985 pa do danes je mikroskop atomskih sil postal zelo pomemben inštrument v laboratorijih za fiziko trdnih snovi, v kemijskih, polimernih in bioloških laboratorijih, pojavlja pa se tudi že v industriji. Izredno uporaben je tudi na področju tekstilstva, čeprav njegovih zmožnosti na tem področju do sedaj še niso intenzivneje raziskali. Piezoelektrično vodilo Slika 1: Osnovni princip delovanja mikroskopov, ki merijo atomsko silo Osnovni princip delovanja mikroskopa je prikazan na sliki 1. Vzorec damo na piezoelektrično vodilo in konico tipala mikroskopa pomaknemo k površini vzorca. AFM meri silo med konico tipala in vzorcem. Velikost sile je običajno velikostnega reda medatomskih sil (okoli 1 nn). Konica tipala je na ročici, ki se lahko upogne, če nanjo deluje sila, premik ročice pa lahko zaznavamo in merimo. Na koncu ročice je nameščeno zrcalo, v katerega je usmerjen laserski žarek, ki se nato odbije na krajevno občutljiv detektor, kot je prikazano na sliki 1. Pri AFM običajno premikamo vzorec pod nepremičnim tipalom. Računalnik krmili piezoelektrično vodilo, da le-to premika konico po vzorcu ali vzorec pod konico, hkrati pa dobiva podatke iz senzorja premika ročice in jih pretvarja v sliko. Kot rezultat dobimo topografijo površja. Predhodnik tega načina mikroskopiranja je vrstični tunelski mikroskop, ki sta ga leta 1981 odkrila Gerd Binning in Heinrich Rohrer iz IBM-ovega raziskovalnega laboratorija v Zürichu. Za svoje odkritje sta leta dobila Nobelovo nagrado za fiziko (delila sta jo z Ernstom Rusko, ki je izdelal prve elektronske leče in leta 1933 prvi elektronski mikroskop) [2]. Vrstični tunelski mikroskop meri tunelski tok med zelo ostro kovinsko konico tipala in površino vzorca. Ko namreč med konico in vzorcem: vzpostavimo razliko napetosti (U), lahko elektroni tunelirajo skozi t.i. prepovedano območje iz vzorca v konico ali obratno. Tok (I) je eksponentno odvisen od razdalje (d) med konico tipala in vzorcem. I µ Ue -Cd (1) Konstanta C je odvisna od materiala.

4 Mikroskop na atomsko silo 2 Razdalja med konico tipala in vzorcem je zelo majhna, saj znaša le nekaj premerov atoma [6]. Merimo lahko pri konstantni višini tipala ali pri konstantnem toku. Te premike zelo natančna vezja merijo in pošiljajo podatke računalniku, ki podatke obdela in da podrobno sliko površja vzorca [2]. Ločljivost tunelskega mikroskopa doseže v smeri Z osi stotinko nanometra. V seminarju sem se omejil le na mikroskop na atomsko silo. Najprej bom opisal fizikalne osnove delovanja mikroskopa in različne načine delovanja. Opisal bom tudi glavne sestavne sklope mikroskopa: ročico z merilno konico, krajevno občutljivi detektor in piezoelektrično vodilo. Primere merjenja bom popestril z nekaj fotografijami, narejenih z AFM. Za tiste, ki bi želeli poglobiti znanje o mikroskopu na atomsko silo, sem na koncu še navedel literaturo in internetne vire. Z Slika 2: Princip delovanja tunelskega vrstičnega mikroskopa [2] 2 Fizikalne osnove delovanja AFM Pri AFM delujejo med konico tipala in površino vzorca ves čas sile, bodisi privlačne ali odbojne. Za delovanje AFM je najpomembnejša van der Waalsova sila med tipalom in vzorcem. Van der Waalsova sila je pri majhnih oddaljenostih med tipalom in vzorcem odbojna in zelo hitro pada z oddaljenostjo, pri nekoliko večjih oddaljenostih pa je privlačna in se ne spreminja tako hitro s spreminjajočo se oddaljenostjo, pri še večji oddaljenosti pa je sila zanemarljivo majhna (slika 3). Glede na to, kakšno silo izzovemo, ločimo dva osnovna načina mikroskopije: kontaktni način, ki izkorišča odbojno silo, in nekontaktni način, ki izkorišča privlačno silo. Razvili pa so tudi mešani, takoimenovani tapping način. Vsak od naštetih načinov ima nekaj prednosti in nekaj pomanjkljivosti, ki jih bom v nadaljevanju podrobneje razložil. Mešani način delovanja - tapping Slika 3: Van der Waalsova sila pri mikroskopih na atomsko silo

5 Mikroskop na atomsko silo Kontaktni način delovanja Kontaktni način je v osnovi podoben delovanju klasičnega gramofona na celuloidno ploščo. Konica tipala je pritrjena na koncu vzmetnega nosilca ročice, ki ima vzmetno konstanto manjšo, kot je efektivna vzmetna konstanta med atomi. Med delovanjem konica drsi po površini in sledi vboklinam in izboklinam na površini vzorca. Pri tem se zelo občutljiva ročica upogiba. Van der Waalsova krivulja je v odbojnem območju zelo strma, kar pomeni, da na majhni razdalji sila močno naraste. Razdalja med konico tipala in površino vzorca se ne spreminja, ker so sile v ravnovesju [5]. Omeniti je treba še druge vplive, ki se pojavijo pri kontaktnem načinu dela: ker delamo v nanometrskih razmerah, pomenijo drobne vodne kapljice (lahko tudi molekule) veliko oviro. Ker pa konica prebije kapljico, deformacij na sliki skoraj ni. To je ena od velikih prednosti kontaktnega načina dela (slika 4) [3]. Slika 4: Konica prebije kapljo, ki skorajda ne vpliva na sliko površine 2.2 Nekontaktni način delovanja Pri nekontaktnem načinu se izkorišča privlačno območje van der Waalsove sile. Razdalje med konico tipala in vzorcem so od 5-10 nm. Privlačna sila se sorazmerno počasi spreminja z oddaljenostjo (slika 3). Ročice pri mikroskopih z nekontaktnim načinom merjenja so trše kot pri kontaktnem načinu, da konica ne more udariti ob površino vzorca. Zato moramo uporabiti zelo občutljiv detektor premika. To izvedemo tako, da ročico vzbujamo s frekvenco, ki je blizu lastne frekvence ročice (ta je med 200 in 300 khz), in z amplitudo nekaj nanometrov. Tako nihajočo ročico premikamo po vzorcu in zaznavamo spremembo lastne frekvence oz. spremembo amplitude nihanja ter spremembo faznega zamika. Tak način merjenja omogoča vertikalno ločljivost pod 0,1 nm. Nekontaktni način merjenja ima dve bistveni prednosti pred kontaktnim načinom merjenja: - zaradi majhne sile, ki je okrog N lahko merijo tudi mehke vzorce, - ker konica ne drsi po površini, ostane vzorec nepoškodovan (nekontaminiran), kar je zelo pomembno pri čistih snoveh (npr. silicij za elektroniko). Poleg omenjenih prednosti pa je slabost tega načina merjenja v tem, da npr. kapljice vode ne prepozna, ker so van der Waalsove sile majhne in se kapljica ne deformira veliko in jo obravnava kot del površine vzorca, kar popači sliko površine (slika 7).

6 Mikroskop na atomsko silo 4 Slika 5: Popačenje slike površine zaradi kapljice vode pri nekontaktnem načinu merjenja 2.3 Mešani način (tapping mode) Pri mešanem načinu konica tipala na nosilcu oscilira z resonančno frekvenco. Pod tako nihajočo konico premikamo vzorec. Konica se pri vsakem nihaju dotakne površine. Pri tem praktično ne poškoduje (razi) površine, kot pri kontaktnem načinu. Lahko pa površino elastično deformira, npr. kapljo vode zaradi njene površinske napetosti. Zato je slika, ki jo dobimo pri tem načinu, kombinacija topografskih in elastičnih lastnosti površine vzorca. 3 Zgradba AFM Shematsko zgradbo mikroskopa na atomsko silo prikazuje slika 8. Glavni sestavni sklopi so: - nosilec z merilno konico tipalo, - krajevno občutljiv fotodetektor, - xyz Piezoelektrično vodilo - stojalo za natančno premikanje vzorca v vodorovani in navpični smeri, - sklop računalniških vezij, ki uravnavajo delovanje sklopov in pretvarjajo dobljeni signal v sliko [3]. Slika 6: Shematska zgradba mikroskopa na atomsko silo

7 Mikroskop na atomsko silo Ročica z merilno konico Ročica je narejena iz silicijevega oksidnitrida. Dolga je približno μm, široka μm in debela 0,3-2 μm. Pri ročici je pomembna vzmetna konstanta, ki mora biti manjša od vzmetne konstante med atomi, ki je okrog 10 N/m. Vzmetna konstanta je odvisna od oblike ročice, njenih dimenzij in materiala, iz katerega je narejena. Upogibanje ročice mora ustrezati Hookovemu zakonu za vzmeti Dz = DF, (2) k kjer je odklon Δz določen z delujočo silo ΔF in vzmetno (prožnostno) konstanto k [5]. Velikost prožnostne konstante je od 0,01 do 50 N/m. Občutljivost AFM je omejena s termičnim gibanjem ročice, velja namreč 1 k z 2 ³ k T, (3) 2 kjer ¾ predstavlja povprečje po času, T temperaturo in kb Boltzmanovo konstanto. Pri k = 1 N/m in pri sobni temperaturi znaša odmik v navpični smeri zaradi termičnega gibanja 0,1 nm, kar ustreza sili F = 0,1 nn [5]. Sile lahko torej merimo z največ tako natančnostjo [9]. 1 2 b Slika 7: Največkrat uporabljena oblika ročice; razsežnosti so narisane v približno dejanskih razmerjih (narisano po [7]). Konice so narejene iz silicija, wolframa ali silicijevega nitrida Si3N4. V osnovi so lahko konične ali piramidne (slika 9). Vsaka konica je na koncu zaobljena. Polmer ukrivljenosti znaša približno 5 nm. Komercialno so razpoložljivi trije tipi konic: normalna konica (slika 8a), super konica (slika 8b) in "ultralever" (ultravzvod) konice (slika 8c). Zveza med količinami, s katerimi ocenimo lastno frekvenco ročice, je naslednja (izpeljavo lahko najdemo v [6]): a w = c 2 l E, (4) 12r kjer je E prožnostni modul (E~ Pa), ρ je gostota (ρ~3000 kg/m 3 ), c pa je brezdimenzijski faktor velikostnega razreda 1, ki določa geometrijo ročice. Če bi imeli ročico z dolžino l=100 μm in a=0,5 μm, bi bila lastna frekvenca ročice ω~200 khz [5].

8 Mikroskop na atomsko silo 6 a) b) c) Slika 8: Vrste konic: a) normalna konica, b) super konica, c) "ultralever" konica 3.2 Merjenje deformacij ročice Upogibanje ročice izmerimo tako, da na konec ročice pritrdimo zrcalo in vanj usmerimo laserski žarek, ki se nato odbije (slika 13). Žarek prestrežemo s krajevno občutljivim fotodetektorjem, ki lahko zazna premike ročice do 1 nm (slika 14) [3]. Slika 9: Igla na nosilcu tipa po površini vzorca [7]. Slika 10: Laserski žarek se odbije od zrcala na nosilcu. Premer laserja je približno 24 mm [7]. Odmik lahko odčitavamo tudi z izkoriščanjem optične interference, lahko pa je ročica narejena iz piezouporne snovi in odmik dobimo kar direktno kot električen signal. Ko imamo način za določanje višine ročice, lahko generiramo topografske podatke na dva načina. Odklon ročice je lahko uporabljen direktno za generiranje topografskih podatkov, lahko pa uporabimo povratno vezavo in ohranjamo višino (razdaljo med konico in vzorcem) konstantno, kot podatke za sliko pa uporabimo premike piezoelektričnega vodila v vertikalni smeri, kar je opisano v poglavju Krajevno občutljivi detektor Naloga krajevno občutljivega detektorja (PSD Position Sensitive Detector) je merjenje odmika ročice med preiskovanjem površine. Razvili so dva osnovna načina merjenja. Pri prvem je PSD nameščen nad konico nosilca in meri višinsko razliko med vzorcem in ročico s tipalno iglo. Druga metoda temelji na optični tehniki, metodi odboja žarka. Laserski žarek je usmerjen na hrbtno stran ročice s konico, od koder se odbije na poševno nastavljeno zrcalo, ki

9 Mikroskop na atomsko silo 7 ga usmeri na PSD (slika 15). Na ta način se majhni premiki ročice pretvorijo v dovolj velike premike žarka na PSD, da jih lahko izmerimo [3]. Slika 11: Metoda odboja žarka: 1 laser, 2 zrcalo, 3 PSD, 4 zaslon, 5 vzorec, 6 Piezoelektrično vodilo, 7 - ročica s konico. Pri premikanju konice po vzorcu se zaradi različne površine ali zaradi trenja med različnimi materiali pojavi še torzijska obremenitev ročice. Za merjenje torzijskih obremenitev ročice so razvili poseben kontaktni način mikroskopije mikroskopijo na vzdolžno silo (LFM) (sliki 16a in 16b) [4]. a) b) Slika 12: Torzijska obremenitev ročice zaradi a) drugačnega materiala in b) drugačne oblike površine Če pri merjenju uporabijo štirisegmentni fotodetetktor, lahko izmerijo vsako obremenitev ročice posebej [7]. a) b) Slika 13: Merjenje različnih obremenitev s fotodetektorji (narisano po [7]): a) merjenje navpičnih premikov ročice, b) merjenje torzijskih obremenitev ročice

10 Mikroskop na atomsko silo XYZ Piezoelektrično vodilo Za zelo majhne premike vzorca med merjenjen v vodoravni ravnini xy ali v navpični smeri z uporabljajo piezoelektrično vodilo. Z njim lahko dosežejo premike v xy smeri do 0,05 nm. S piezoelektričnim vodilom lahko vzdržujejo konstantno razdaljo med konico in vzorcem ali konstantno silo med konico in vzorcem. V prvem primeru govorimo o metodah s konstantno višino, v drugem primeru pa o metodah s konstantno silo. Samo piezoelektrično vodilo je narejeno iz posebne keramike, običajno je to svinčev cirkonijev titanat. Zaradi spremembe zunanjega električnega polja se spremenijo dimenzije vodila. Običajno je narejeno iz štirih segmentov. Za upogibanje vodila raztezajo en segment in krčijo nasprotni segment vodila (slika 18) [4]. Slika 14: Piezo stojalo v obliki votlega valja (po [ 4]) Takšno stojalo omogoča največje horizontalne premike od 0,5 do 125 μm, odvisno od velikosti stojala. V navpični smeri so premiki do nekaj mikrometrov. Ker se lastnosti piezoelektričnih snovi spreminjajo s časom, moramo stojalo pogosto umeriti [7]. Slika 15: Premikanje konice ali vodila in točke merjenja pri AFM Na sliki 19 je prikazano premikanje konice ali vzorca pri AFM. Merjenja se izvedejo v rdečih točkah. V rdeče označenih točkah meri višino vodila pri merjenju s konstantno silo ali upogib ročice v primeru merjenja s konstantno višino. AFM običajno meri površino do 100 μm v dolžino in širino. Običajno izvede 256 ali 512 meritev v liniji.

11 Mikroskop na atomsko silo 9 4 Primeri fotografij, narejenih z AFM Preden predstavim nekaj primerov posnetkov površin, moram opozoriti, da z neposrednim merjenjem površine dobimo realno sliko površine prave vrednosti višin. Če pa signal peljemo preko povratne zanke (feedback), lahko preko računalnika krmilimo vertikalno pozicioniranje vzorca, s tem pa lahko vzdržujemo ali konstantno oddaljenost tipala od vzorca, ali konstantno silo med tipalom in vzorcem. Takemu signalu rečemo error signal. Slika z error signalom je pogosto ostrejša in preglednejša, vendar ne nosi kvantitativne informacije o višini [4]. Slika 16 prikazuje površino zrnc gipsa. S temi fotografijami so v Cinkarni Celje raziskali možnost uporabe odpadnega materiala v komercialno uporaben gips. Raziskava je pokazala upravičenost investicije v ta namen (dnevno do 300 ton). Slika 22 prikazuje posnetek DNA. Velikost merjene površine je bila 500 x 500 nm. Na sliki 18 je površina kompozitnega materiala, posneta z matodo vzdolžnih sil (LFM). Slika 19 je posnetek 11,3 11,3 nm velike površine zlata. Na sliki 20 je topografska površina celice. Velikost vzorca je bila μm. Sliki 21 a) in 21 b) prikazujeta realno sliko bakterije in "error" a) b) Slika 16: Površina zrnc gipsa: a) realna slika in b) slika posneta z "error" metodo Slika 17: DNA Slika 18: Površina kompozitnega materiala

12 Mikroskop na atomsko silo 10 Slika 19: Slika površine zlata Slika 20: Slika celice a) b) Slika 20: Topografija bakterije: a) realna slika, b) "error" signal slike bakterije 5 Zaključek Mikroskop na atomsko silo je nenadomestljivo orodje za raziskovanje površine številnih materialov od kovinskih kristalov do občutljivih bioloških sistemov. AFM je mnogo več kot zgolj orodje za slikanje z atomsko ločljivostjo, saj poleg slikanja nudi tudi vpogled v naravo interakcij na atomskih in molekularnih ravneh in v nanomehanskem obnašanju materialov. Te meritve spreminjajo naš pogled na kemični, biološki in fizikalni svet. Kljub velikim dosežkom pa so mnoga izumi in odkritja še pred nami.

13 Mikroskop na atomsko silo 11 Literatura in viri [1] Hölscher H., Allers W., Schwarz D. U.: Dynamische Rasterkraftmicroscopie Atomen auf den Zahn gefühlt, Physics in unserer Zeit, letnik 4 (2002). [2] Breuer H.: Atlas klasične in moderne fizike, (Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1993). [3] Hafner T.: RKM raster Kraft Microsckopie, seminarska naloga (Ruprecht-Karls Universität Heildelberg, Heildelberg, 2003). [4] Simončič U.: Mikroskop na atomsko silo in merjenje majhnih sil, seminarska naloga (Inštitut Jožef Štefan, Ljubljana, 2002). [5] Hartman U.: An Elementary Introduction to Atomic Force Microscopy and Related Methods, (Institute of Eksperimental Physics, University of Saarbrücken, Saarbrücken, 1997). [6] Žitko R.: Mikroskop na atomsko silo in merjenje majhnih sil, seminarska naloga (Fakulteta za matematiko in fiziko, Ljubljana, 2000). [7] Baselt D.: The tip-sample interaction in atomic force microscopy and its implications for biological applications, (California Institute of Technology, Tijuana, 1933). [8] [9] [10] [11] [12] [13] [14] [15] [16]

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in

Prikaži več

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna

Prikaži več

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj

Prikaži več

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati

Prikaži več

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve

Prikaži več

IR termometer testo 830 testo 830 hiter, za brezkontaktno merjenje površinske temperature Merjenje z laserskim pointerjem za natančno merjenje tudi na

IR termometer testo 830 testo 830 hiter, za brezkontaktno merjenje površinske temperature Merjenje z laserskim pointerjem za natančno merjenje tudi na IR termometer testo 830 testo 830 hiter, za brezkontaktno merjenje površinske temperature Merjenje z laserskim pointerjem za natančno merjenje tudi na večjih razdaljah Hitro shranjevanje odčitkov (2 odčitka

Prikaži več

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo

Prikaži več

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika

Prikaži več

1 Merjenje sil in snovnih lastnosti 1.1 Merjenje sil z računalnikom Umeritev senzorja Senzor za merjenje sile pretvarja silo v električno napetost. Si

1 Merjenje sil in snovnih lastnosti 1.1 Merjenje sil z računalnikom Umeritev senzorja Senzor za merjenje sile pretvarja silo v električno napetost. Si 1 Merjenje sil in snovnih lastnosti 11 Merjenje sil z računalnikom Umeritev senzorja Senzor za merjenje sile pretvarja silo v električno napetost Signal vodimo do računalnika, ki prikaže časovno odvisnost

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - DPN_II__05__Zanesljivost.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - DPN_II__05__Zanesljivost.ppt [Compatibility Mode] Univerza v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo KATEDRA ZA TEHNIŠKO VARNOST Delovne naprave in priprave II Boris Jerman Prioriteta pri izboru načinov varovanja: a) vgrajena varnost;

Prikaži več

Prevodnik_v_polju_14_

Prevodnik_v_polju_14_ 14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline

Prikaži več

Uvodno predavanje

Uvodno predavanje RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec 2.TRAN analiza (Analiza v časovnem prostoru) Iskanje odziva nelinearnega dinamičnega vezja v časovnem prostoru Prehodni pojavi Stacionarno

Prikaži več

SLOVENIJA

SLOVENIJA KONDENZATORJI VRSTE in UPORABA Anja Pomeni besed: Kondenzator je naprava za shranjevanje električnega naboja Kapaciteta kondenzatorja pove, koliko naboja lahko hrani pri napetosti enega volta. Kapaciteta

Prikaži več

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki

Prikaži več

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE 12. 11. 2014 Gravitacija - ohranitveni zakoni 1. Telo z maso M je sestavljeno iz dveh delov z masama

Prikaži več

ŠOLA: SŠTS Šiška

ŠOLA: SŠTS Šiška Naslov vaje: MEHKO SPAJKANJE Ime in priimek: 1 1.) WW tehnika (Wire-Wrap) Nekoč, v prvih dneh radio-tehnike se spajkanje elementov ni izvajalo s spajkanjem, ampak z navijanjem žic in sponami. Takšni spoji

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M77* SPOMLADANSK ZPTN OK NAVODLA ZA OCENJEVANJE Petek, 7. junij 0 SPLOŠNA MATA C 0 M-77-- ZPTNA POLA ' ' QQ QQ ' ' Q QQ Q 0 5 0 5 C Zapisan izraz za naboj... točka zračunan naboj...

Prikaži več

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k 10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.

Prikaži več

Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg

Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Mg e 1s 2s2p 3d 4s 3p 3s e Po dogovoru ima osnovno elektronsko stanje energijo

Prikaži več

VIN Lab 1

VIN Lab 1 Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil

Prikaži več

Optotek – inovacije v medicini in znanosti

Optotek – inovacije v medicini in znanosti Projekt DALJDET Lidar za detekcijio elastičnih in fluorescentnih signalov v IR in UV svetlobnem spektru. Ljubljansko podjetje Optotek je v okviru javnega razpisa MIR 06/RR/07, ki je potekal pod okriljem

Prikaži več

FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Gle

FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Gle FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Glede na obliko in način urejanja polimernih verig v trdnem

Prikaži več

Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj

Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja

Prikaži več

1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat

1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat 1 Naloge iz Matematične fizike II - 2013/14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperatura v kocki? Kakšna je časovna odvisnost toplotnega

Prikaži več

X. PREDAVANJE 6. Termodinamika Termodinamika obravnava pojave v snovi, ki so v povezavi z neurejenim gibanjem molekul in sil med njimi. Snov sestavlja

X. PREDAVANJE 6. Termodinamika Termodinamika obravnava pojave v snovi, ki so v povezavi z neurejenim gibanjem molekul in sil med njimi. Snov sestavlja X. PREDAVANJE 6. Termodinamika Termodinamika obravnava pojave v snovi, ki so v povezavi z neurejenim gibanjem molekul in sil med njimi. Snov sestavlja izredno veliko molekul (atomov), med katerimi delujejo

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -

Prikaži več

Albert Einstein in teorija relativnosti

Albert Einstein in teorija relativnosti Albert Einstein in teorija relativnosti Rojen 14. marca 1879 v judovski družini v Ulmu, odraščal pa je v Münchnu Obiskoval je katoliško osnovno šolo, na materino željo se je učil igrati violino Pri 15

Prikaži več

MERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE

MERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE MERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE 1. UVOD: V tej vaji je bilo potrebno narediti pet nalog, povezanih z lečami. 2. NALOGA: -Na priloženih listih POTREBŠČINE: -Na priloženih listih A. Enačba zbiralne leče

Prikaži več

VHF1-VHF2

VHF1-VHF2 VHF BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET VHF1: 1 CHANNEL VHF2: 2 CHANNELS NAVODILA ZA UPORABO SLO Hvala, ker ste izbrali naš BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET IBIZA SOUND. Za vašo lastno varnost, preberite ta navodila

Prikaži več

Napotki za izbiro gibljivih verig Stegne 25, 1000 Ljubljana, tel: , fax:

Napotki za izbiro gibljivih verig   Stegne 25, 1000 Ljubljana, tel: , fax: Napotki za izbiro gibljivih verig Postopek za izbiro verige Vrsta gibanja Izračun teže instalacij Izbira verige glede na težo Hod verige Dolžina verige Radij verige Hitrost in pospešek gibanja Instalacije

Prikaži več

ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "

ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave

Prikaži več

STAVKI _5_

STAVKI _5_ 5. Stavki (Teoremi) Vsebina: Stavek superpozicije, stavek Thévenina in Nortona, maksimalna moč na bremenu (drugič), stavek Tellegena. 1. Stavek superpozicije Ta stavek določa, da lahko poljubno vezje sestavljeno

Prikaži več

15. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 30.jan - 1.feb 2008 Osnovne omejitve svetlobn

15. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 30.jan - 1.feb 2008 Osnovne omejitve svetlobn 15. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 30.jan - 1.feb 2008 Osnovne omejitve svetlobnega vlakna Matjaž Vidmar Seznam prosojnic: Slika 1

Prikaži več

Poskusi s kondenzatorji

Poskusi s kondenzatorji Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.

Prikaži več

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm 1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela

Prikaži več

VPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglav

VPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglav VPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglavij v učbeniku Magnetika in skripti Izmenični signali.

Prikaži več

Gorivna celica

Gorivna celica Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna

Prikaži več

PRILOGA II MERE IN MASE VOZIL V CESTNEM PROMETU 1. Ta priloga v skladu Direktivo Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih

PRILOGA II MERE IN MASE VOZIL V CESTNEM PROMETU 1. Ta priloga v skladu Direktivo Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih PRILOGA II MERE IN MASE VOZIL V CESTNEM PROMETU 1. Ta priloga v skladu Direktivo Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem

Prikaži več

ELEKTRONIKA ŠTUDIJ ELEKTRONIKE

ELEKTRONIKA ŠTUDIJ ELEKTRONIKE ELEKTRONIKA ŠTUDIJ ELEKTRONIKE Umetni nos, Laboratorij za mikroelektroniko, FE Odprtokodni instrument, Red Pitaya, Ljubljana Senzorji krvnega tlaka, Hyb, Šentjernej Elaphe, elektronika omogoča električno

Prikaži več

PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP

PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti

Prikaži več

Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y

Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,

Prikaži več

6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru

6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru 6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta

Prikaži več

TrLin Praktikum II Lastnosti transmisijske linije Uvod Visokofrekvenčne signale in energijo večkrat vodimo po kablih imenovanih transmisijske linije.

TrLin Praktikum II Lastnosti transmisijske linije Uvod Visokofrekvenčne signale in energijo večkrat vodimo po kablih imenovanih transmisijske linije. Lastnosti transmisijske lije Uvod Visokofrekvenčne signale energijo večkrat vodimo po kablih imenovanih transmisijske lije. V fiziki pogosto prenašamo signale v obliki kratkih napetostnih ali tokovnih

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo

Prikaži več

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni

Prikaži več

1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni s

1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni s 1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3 SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 12 33 32 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 33 32 KAZALO 1. FUNKCIJE / UPORABA... 3 2. VARNOSTNI

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna

Prikaži več

DELOVNI LIST ZA UČENCA

DELOVNI LIST ZA UČENCA ZRCALA - UVOD 1. polprepustno zrcalo 2. ploščice različnih barv ( risalni žebljički), svinčnik 3. ravnilo Na bel papir postavi polprepustno zrcalo in označi njegovo lego. Pred zrcalo postavi risalni žebljiček.

Prikaži več

Optimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije

Optimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije 2. junij 2011 Koncept PSO Motivacija: vedenje organizmov v naravi Ideja: koordinirano

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!

Prikaži več

Univerzitetni študijski program Fizika I

Univerzitetni študijski program Fizika I Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni

Prikaži več

DES11_realno

DES11_realno Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Delovanje realnega vezja Omejitve modela vezja 1 Model v VHDLu je poenostavljeno

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 122383 www.conrad.si ROČNI OSCILOSKOP VELLEMAN HPS140 Št. izdelka: 122383 1 KAZALO 1 MED UPORABO... 3 2 LASTNOSTI IN TEHNIČNI PODATKI... 3 3 OPIS SPREDNJE

Prikaži več

Microsoft Word - M

Microsoft Word - M Državni izpitni center *M773* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 4. junij SPLOŠNA MATRA RIC M-77--3 IZPITNA POLA ' ' Q Q ( Q Q)/ Zapisan izraz za naboja ' ' 6 6 6 Q Q (6 4 ) / C

Prikaži več

O Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ

O Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ O Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ LASERSKA ODPRAVA DIOPTRIJE Kaj je laserska korekcija dioptrije? Laserska operacija oči je postopek, s katerim se trajno odpravi

Prikaži več

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je

Prikaži več

Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Sledenje pogledu (Eye tracking) Seminarska naloga pri predmetu Interaktivni

Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Sledenje pogledu (Eye tracking) Seminarska naloga pri predmetu Interaktivni Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Sledenje pogledu (Eye tracking) Seminarska naloga pri predmetu Interaktivni mediji Smer študija: Načrtovanje tekstilij in oblačil,

Prikaži več

VAJE

VAJE UČNI LIST Geometrijska telesa Opomba: pri nalogah, kjer računaš maso jeklenih teles, upoštevaj gostoto jekla 7,86 g / cm ; gostote morebitnih ostalih materialov pa so navedene pri samih nalogah! Fe 1)

Prikaži več

3

3 3.5 Radiologija Stopnja izobrazbe: Strokovni naslov: visoka strokovna izobrazba diplomirana inženirka radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. diplomirani inženir radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. Študentje

Prikaži več

10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra

10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra 10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ravnotežja (K C ), ki nam podaja konstantno razmerje

Prikaži več

resitve.dvi

resitve.dvi FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 2. kolokvij 4. januar 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjeno

Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjeno Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / 10. 4. 2017 / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: 26.07.2016 Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjenosti V nadaljevanju je opisan programa leta in s tem

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode] Obnašanje jeklenih in sovprežnih stropnih konstrukcij v požaru Vsebina novih požarnih testov Izvedeni so bili požarni preizkusi v okviru projektov FRACOF (ISO požar) COSSFIRE (ISO požar) FICEB (Naravni

Prikaži več

VIBRACIJE NA STROJIH BALANSIRANJE ROTORJEV VZDRŽEVALNA DELA VIBRACIJE NA DELOVNEM MESTU CENTRIRANJE SKLOPK VARILSKA DELA VIBRACIJE V GRADBENIŠTVU ONLI

VIBRACIJE NA STROJIH BALANSIRANJE ROTORJEV VZDRŽEVALNA DELA VIBRACIJE NA DELOVNEM MESTU CENTRIRANJE SKLOPK VARILSKA DELA VIBRACIJE V GRADBENIŠTVU ONLI VIBRACIJE NA STROJIH BALANSIRANJE ROTORJEV VZDRŽEVALNA DELA VIBRACIJE NA DELOVNEM MESTU CENTRIRANJE SKLOPK VARILSKA DELA VIBRACIJE V GRADBENIŠTVU ONLINE MONITORING PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE Vibroteh, Tehnična

Prikaži več

KREMEN

KREMEN ŠOLSKI CENTER CELJE TEHNOLOGIJA S KEMIJO REFERAT KREMEN ANDRAŽ SEBIČ, E-2.c Mentorica: Mihela Jug Ljubečna, april 2007 Kazalo UVOD V referatu bom predstavil kaj je kremen, za kaj se uporablja in opisal

Prikaži več

resitve.dvi

resitve.dvi FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so

Prikaži več

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni

Prikaži več

Microsoft Word - Astronomija-Projekt19fin

Microsoft Word - Astronomija-Projekt19fin Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Jure Hribar, Rok Capuder Radialna odvisnost površinske svetlosti za eliptične galaksije Projektna naloga pri predmetu astronomija Ljubljana, april

Prikaži več

EINSTEINOV PRVI PRISPEVEK H KVANTNI MEHANIKI

EINSTEINOV PRVI PRISPEVEK H KVANTNI MEHANIKI List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 035-6652 Letnik 33 (2005/2006) Številka 3 Strani 0 3 Janez Strnad: EINSTEINOV PRVI PRISPEVEK H KVANTNI MEHANIKI Ključne besede: fizika,

Prikaži več

Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr

Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo

Prikaži več

Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom

Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom www.spyshop.eu Izdelku so priložena navodila v angleščini, ki poleg teksta prikazujejo tudi slikovni prikaz sestave in delovanja izdelka. Lastnosti

Prikaži več

Schöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne

Schöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne sile. Poleg tega prenaša tudi izmenične vodoravne sile. 111 Razvrstitev elementov Prerez pri vgrajevanju zunaj znotraj

Prikaži več

Osnove matematicne analize 2018/19

Osnove matematicne analize  2018/19 Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja

Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / 18. 8. 2017 / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja dolžina: - motorno vozilo razen avtobusa 12,00 m -

Prikaži več

Navodila za uporabo Mini snemalnik

Navodila za uporabo Mini snemalnik Navodila za uporabo Mini snemalnik www.spyshop.eu Pred vami so navodila za pravilno uporabo mini snemalnika in opis funkcionalnosti. Lastnosti snemalnika: Naziv Mere Teža Kapaciteta spomina Snemanje Format

Prikaži več

Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika CITIZEN S310II V1.0 VIF-NA-27-SI

Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika CITIZEN S310II V1.0 VIF-NA-27-SI Navodila za uporabo tiskalnika CITIZEN S310II V1.0 VIF-NA-27-SI IZUM, 2015 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE 1 Uvod... 1 2 Uporaba tiskalnika...

Prikaži več

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Letna konferenca Katedre za Biotehnologijo POMEN BIOTEHNOLOGIJE IN MIKROBIOLOGIJE ZA PRIHODNOST: VODA 18-19.1.2007 Definiranje okolja mikroorganizmov David Stopar Izr. prof. dr. David Stopar Univerza v

Prikaži več

SLO - NAVODILO ZA UPORABO IN MONTAŽO Št

SLO - NAVODILO ZA UPORABO IN MONTAŽO Št SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 58 86 58 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Spajkalna postaja digitalna 80 W Ersa i- CON pico +150 do +450 C Kataloška št.: 58 86 58 Kazalo 1. Dodatki. 2 2.

Prikaži več

Space Invaders Opis igre: Originalna igra: Space Invaders je arkadna igra, ki so jo ustvarili leta Bila je ena izmed prvih streljaških iger, v k

Space Invaders Opis igre: Originalna igra: Space Invaders je arkadna igra, ki so jo ustvarili leta Bila je ena izmed prvih streljaških iger, v k Space Invaders Opis igre: Originalna igra: Space Invaders je arkadna igra, ki so jo ustvarili leta 1978. Bila je ena izmed prvih streljaških iger, v kateri je igralec vodil laserski top ali vesoljsko ladjo,

Prikaži več

OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si

OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE Oljni radiatorji so odlična izbira za dodatno ogrevanje najrazličnejših prostorov. S pomočjo koles jih z lahkoto

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc SLO - NAVODILO ZA MONTAŽO IN UPORABO Št. art. : 121292 www.conrad.si INFRARDEČI TERMOMETER IR-362 Št. artikla: 121292 Ta navodila za uporabo so priložena izdelku. Vsebujejo pomembne informacije o nastavitvah

Prikaži več

DN5(Kor).dvi

DN5(Kor).dvi Koreni Število x, ki reši enačbo x n = a, imenujemo n-ti koren števila a in to označimo z n a. Pri tem je n naravno število, a pa poljubno realno število. x = n a x n = a. ( n a ) n = a. ( n a ) m = n

Prikaži več

UNI-bet plus 

UNI-bet plus  NAVODILO ZA UPORABO PLEZALK UNI-Met+400, UN-Met+450, UNI-Met+550 Univerzalne plezalke za plezanje na betonske, plastične in železne drogove. Navodilo za uporabo UNI-met + plezalk za plezanje na betonske,

Prikaži več

Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- 2K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota.

Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- 2K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota. Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih

Prikaži več

Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0

Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Hz Neomejeno 49,0 Hz-51,0 Hz Neomejeno 51,0 Hz-51,5

Prikaži več

InfrardeĊe merjenje temperature

InfrardeĊe merjenje temperature BREZKONTAKTNO MERJENJE TEMPERATURE TER TERMOVIZIJA Marjan LUKEŽIČ Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Oddelek za tehniško varnost Gorazdova 15, SI- 1000 Ljubljana, Slovenja marjan.lukezic@fkkt.uni-lj.si

Prikaži več

Rešitve za muzeje jekleni del vašega podjetja

Rešitve za muzeje jekleni del vašega podjetja Kovinski regali za muzeje Sistem TERRA Izvlečne mreže za varno in pregledno shranjevanje muzejskih predmetov Najpomembnejše pri zasnovi depojskega prostora je zaščita muzejskih predmetov. Še več, predmeti

Prikaži več

O Č E S N I C E N T E R STAROSTNA DALJNOVIDNOST PRESBYOND IN MENJAVA OČESNE LEČE

O Č E S N I C E N T E R STAROSTNA DALJNOVIDNOST PRESBYOND IN MENJAVA OČESNE LEČE O Č E S N I C E N T E R STAROSTNA DALJNOVIDNOST PRESBYOND IN MENJAVA OČESNE LEČE LASERSKA ODSTRANITEV DIOPTRIJE PRESBYOND Kaj pomeni»starostna daljnovidnost«? Starostna daljnovidnost ali t.i. presbiopija

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - ID02_ANALIZA REZULTATOV JAMOMERSKIH MERITEV ZA IZGRADNJO JAŠKA NOP II - predstavitev skok čez kožo.pptx

Microsoft PowerPoint - ID02_ANALIZA REZULTATOV JAMOMERSKIH MERITEV ZA IZGRADNJO JAŠKA NOP II - predstavitev skok čez kožo.pptx 43. SKOK ČEZ KOŽO Analiza rezultatov jamomerskih meritev za izgradnjo jaška NOP II Matjaž Koželj 1, Jure Slatinšek 2, Tomaž Ambrožič 3 1 Premogovnik Velenje d.d., Velenje 2 PV Invest, d.o.o., Velenje 3

Prikaži več

untitled

untitled BREMENSKE JEKLENE VRVI kakovostnega razreda 5, izdelani po EN 131 v izvedbi z 1, 2, 3 ali stremeni NAVODILO ZA UPORABO Ta navodila naj pazljivo preberejo vsi uporabniki. Olajšala vam bodo delo s stroji

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila_NSB2_SLO.doc

Microsoft Word - Navodila_NSB2_SLO.doc Borovniško naselje 7 1412 Kisovec Slovenija Tel.: +386(0) 356 72 050 Fax.: +368(0)356 71 119 www.tevel.si Lastno varni napajalnik Tip NSB2/xx (NAVODILA ZA UPORABO) Navodila_NSB2_SLO.doc2/xx Stran 1 od

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Recenzija: prof.dr. Rajko Bernik Prevod in priredba: Renata Fras Peterlin Picture source: Syngenta 1 začetek Preverjanje delovanja pršilnika Merjenje traktorske hitrosti Merjenje pretoka Pri umerjanju

Prikaži več

DN080038_plonk plus fizika SS.indd

DN080038_plonk plus fizika SS.indd razlage I formule I rešeni primeri I namigi I opozorila I tabele Srednješolski Plonk+ Fizika razlage formule rešeni primeri namigi opozorila tabele Avtor: Vasja Kožuh Strokovni pregled: dr. Gorazd Planinšič

Prikaži več

Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj

Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod

Prikaži več

REALIZACIJA ELEKTRONSKIH SKLOPOV

REALIZACIJA ELEKTRONSKIH SKLOPOV Načrtovanje zaemc = elektronike 2 1 Katedra za elektroniko 2 Čemu? 3 Kdo? Katedra za elektroniko 4 Izziv: DC/DC stikalni napajalnik navzdol U vhod Vhodno sito Krmilno integrirano vezje NMOSFET NMOSFET

Prikaži več

seminarska_naloga_za_ev

seminarska_naloga_za_ev Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Matevž Seliger 8-kanalni Lightshow Seminarska naloga pri predmetu: V Horjulu, junij 2008 Kazalo: 1 Uvod... 3 1.1 Namen in uporaba izdelka... 3 2 Delovanje...

Prikaži več

C(2016)2202/F1 - SL

C(2016)2202/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 19.4.2016 C(2016) 2202 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE (EU).../ z dne 19.4.2016 o spremembi Priloge IV k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja

Prikaži več