UDK ( ) Vesna Mikoli~ Fakulteta za humanisti~ne {tudije v Kopru in Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Koper

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UDK ( ) Vesna Mikoli~ Fakulteta za humanisti~ne {tudije v Kopru in Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Koper"

Transkripcija

1 UDK ( ) Vesna Mikoli~ Fakulteta za humanisti~ne {tudije v Kopru in Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Koper 49 NEKATERE LASTNOSTI SPORAZUMEVALNE ZMO@NOSTI V SLOVENSKEM IN ITALIJANSKEM JEZIKU V DVOJEZI^NEM OKOLJU SLOVENSKE ISTRE Poleg sloven{~ine ima na narodnostno me{anem obmo~ju Slovenske Istre status uradnega jezika tudi italijan{~ina kot jezik avtohtone italijanske manj{ine. Raven dvojezi~nosti med tamkaj{njimi prebivalci je razmeroma visoka. V prispevku opazujemo, kak{na je podrobnej{a struktura sporazumevalne zmo nosti opazovanih govorcev slovenske narodnosti, ki jo sestavljata sporazumevalna zmo nost v prvem, slovenskem, in drugem, italijanskem, jeziku. Zanima nas, kak{no je razmerje med samooceno te zmo nosti in testno performanco, pa tudi, kak{no vlogo igra interferenca med obema jezikoma. Zanimiva je tudi ugotovitev, da sta sporazumevalna zmo nost v slovenskem in italijanskem jeziku medsebojno premosorazmerno povezani. In the ethnically mixed territory of Slovene Istria, in addition to Slovene, Italian as the language of autochthonous Italian minority has the status of the official language. The level of bilingualism among the population of this area is fairly high. The article examines the nature of the more detailed structure of the communicative competence of the examined ethnically Slovene speakers, which consists of the communicative competence in their first, Slovene, language, as well as in their second, Italian, language. The author attempts to determine the relationship between the self-perception of that competence and the testing of performance, and what role the interference between the two languages plays. An interesting conclusion is also that the communicative competence in Slovene and Italian has a parallel correlation. Klju~ne besede: dvojezi~nost, jezikovna sporazumevalna zmo nost, interferenca, prvi in drugi jezik, Slovenska Istra Key words: bilingualism, verbal communicative competence, interference, first and second language, Slovene Istria 1 Uvod Prisotnost avtohtone italijanske manj{ine na narodnostno me{anem podro~ju Slovenske Istre je po 2. svetovni vojni narekovala na~rtovanje dvojezi~nosti tudi na ravni javnega ivljenja in v tem okviru tudi na podro~ju {olskega sistema. Sistem dvojezi~nih {ol v Slovenski Istri zajema osnovne in srednje {ole s slovenskim u~nim jezikom in italijanskim jezikom kot obveznim u~nim predmetom ter osnovne in srednje {ole z italijanskim u~nim jezikom in slovenskim jezikom kot obveznim u~nim predmetom. Cilj tak{ne jezikovne politike je bil oblikovati z vidika razmerja posameznik dru ba dru beno priznano ali institucionalno dvojezi~nost, z vidika {tevila govorcev pa skupinsko ali kolektivno dvosmerno dvojezi~nost v slovenskem in italijanskem jeziku (Mikoli~ 2003: 95). Raziskave (Mikoli~ 2003; Sedmak 2002) ka ejo, da je dvojezi~nost v Slovenski Istri dokaj raz{irjena, da ima italijan{~ina ne samo formalno v primerjavi z jeziki priseljenih manj{in (npr. hrva{ke, bo{nja{ke, srbske, albanske itd.) med govorci poseben status in da je zato raven dvojezi~nosti razmeroma visoka. V prispevku opazujemo,

2 50 Slavisti~na revija, letnik 53/2005, {t. 1, januar marec kak{na je podrobnej{a struktura te zmo nosti, ki jo sestavljata sporazumevalna zmo nost v prvem/maternem jeziku in drugem jeziku/jeziku okolja. Zanima nas, kak{no je razmerje med samooceno te zmo nosti in zmo nostjo, izkazano v jezikovnem testu, t. i. testno performanco, pa tudi, kak{no vlogo v okviru opazovane zmo nosti igra interferenca med obema jezikoma. Prav tako ugotavljamo tudi, ali sta sporazumevalna zmo nost v slovenskem in italijanskem jeziku medsebojno odvisni oziroma kak{en je njun medsebojni vpliv. Spoznanja, predstavljena v pri~ujo~em prispevku, izhajajo iz obse nej{e raziskave, ki je imela osnovni namen ugotoviti raven jezikovne sporazumevalne zmo nosti (v nadaljevanju tudi JSZ) prebivalcev slovenske narodnosti v mestu Koper, v prvem, slovenskem, in drugem, italijanskem, jeziku v odvisnosti od njihove etni~ne ozave{~enosti, tj. odnosa do slovenske in italijanske kulture in jezika ter do nekaterih nadnacionalnih kulturnih vrednot. 1 2 Teoreti~ni pogledi na merjenje JSZ in stopnje dvojezi~nosti Koncept jezikovne sporazumevalne zmo nosti se je v zadnjem stoletju hitro razvijal. 2 Razli~nim pogledom strokovnjakov na JSZ so sledili tudi razli~ni modeli testiranja lete (prim. Hymes 1972; Canale, Carroll, Cummins, v: Oller 1983; Harley idr. 1990; Bachman 1990b; Kunst Gnamu{ 1986, 1992; Be{ter 1992; Zadravec Pe{ec 1994; Ferbe ar 1998, 1999; Kranjc 1999, Pirih Svetina 2000). Predvsem od Weinreicha (1953) naprej se razvija tudi koncept dvojezi~nosti oziroma sporazumevalne zmo nosti v prvem in drugem jeziku, v novej{em ~asu tudi medkulturne sporazumevalne zmo nosti, vendar tudi tu strokovnjaki predlagajo razli~ne meritvene instrumente, pri ~emer so si edini, da je za to potreben zelo kompleksen metodolo{ki pristop (prim. Skutnabb Kangas 1981; Filipovi} 1986; McLaughlin 1990; Bernjak 1990; Byram 1997). 2.1 Merjenje JSZ Jezikovna sporazumevalna zmo nost predstavlja namre~ zelo kompleksen pojav, na katerega vplivajo razli~ni dejavniki in je podvr en spremembam v ~asu in prostoru. Poleg tega jezikovna sporazumevalna zmo nost ni neposredno merljiva, saj je le ponotranjeni sistem pravil jezika in nanjo lahko sklepamo samo posredno, tj. preko performance oziroma jezikovne produkcije. To lahko razumemo kot udejanjanje ravni jezikovne zmo nosti; preko nje lahko sklepamo na govor~ev na~in pridobivanja jezikovne zmo nosti (Pirih Svetina 2000: 54, 188). Pri tem glede ocenjevanja performance obstajata dve tradiciji: v tradicionalnem predkomunikativnem testiranju performanca razkriva temeljna znanja in zmo nosti in je sredstvo (medij) ocenjevanja (izvedba naloge ni tako pomembna), v komunikativnem testiranju pa se izhaja iz izvedbe celotne testne naloge, cilj ocenjevanja je celotna performanca (McNamara, v: Ferbe ar 1999: 433). 1 Gre za raziskavo, opravljeno v okviru avtori~ine doktorske disertacije (Mikoli~ 2003), katere posamezni deli so predstavljeni v tem prispevku. 2 Za pregled razvoja pojmovanja jezikovne sporazumevalne zmo nosti glej Ferbe ar 1999, Pirih Svetina 2000, Mikoli~ 2003.

3 Vesna Mikoli~, Nekatere lastnosti sporazumevalne zmo`nosti Vsekakor so najpogostej{a metoda za ugotavljanje ravni jezikovne sporazumevalne zmo nosti prav jezikovni testi, vendar pa tudi ti niso nujno kazalci dejanske sposobnosti posameznikov za ustrezno in pravilno rabo jezika v netestni situaciji. V zvezi s tem Bachman (v: Pirih Svetina 2000: 188) navaja naslednje dejavnike: s testi se pridobi premajhna koli~ina rezultatov, da bi iz njih sklepali na sicer{njo performanco; test ne odra a nujno realne, avtenti~ne rabe jezika; problem predstavlja sama testna situacija. Pirih Svetina kot dodatna problema pri merjenju jezikovne zmo nosti izpostavlja: 1. dejstvo, da je sredstvo, s katerim jo merimo, tj. jezik, ki ga testiranci uporabljajo pri re{evanju jezikovnih testov, hkrati e rezultat te zmo nosti; 2. zaradi kompleksnosti jezikovnega sestava so deli jezikovne zmo nosti med seboj povezani; ~e elimo, da bo test natan~no izmeril velikost in na~in pojavljanja dolo~ene funkcije, pa je nujno opazovani element natan~no dolo~iti ali tudi poenostaviti. Kompleksnej{e povezave so tako mo ne le na teoreti~ni ravni, neposredno izmerljive pa niso (Pirih Svetina 2000: 188). Teoretiki torej poudarjajo, da so sestavine jezikovne sporazumevalne zmo nosti medsebojno tesno povezane, soodvisne, zato je te ko analizirati vsako posebej. Kljub temu je pri jezikovnem testiranju, ki je prav gotovo eden izmed namenov definiranja jezikovne sporazumevalne zmo nosti, osrednji problem prav vpra{anje, kako testirati JSZ kot neko splo{no zmo nost ali kot posamezne specializirane spretnosti in sposobnosti. Po Harley idr. (1990: 9 10) lahko s tega vidika v razvoju jezikovnega testiranja lo~imo dve fazi. V obdobju od do leta je jezikovno testiranje je temeljilo na eksplorativni faktorski analizi (exploratory factor analysis) osnovnih mentalnih sposobnosti, med njimi tudi jezikovnih. Rezultati so kazali na en sam splo{ni faktor, ki je vklju~eval tako jezikovne kot nejezikovne sposobnosti. Med raziskovalci, kot so Thurstone, Carroll, Guilford, Spearman, Burt, Jensen, izstopa Oller, ki je na prehodu v 80. leta naredil kakovosten preskok v jezikovnem testiranju, saj je kljub uporabi istih metod empiri~ne podatke interpretiral v okviru teoreti~nih konceptov, ki so izhajali iz uporabnega jezikoslovja, pri ~emer je vklju~eval pomen pragmati~nih prvin. Obdobje {e radikalnej{ih premikov v razvoju jezikovnega testiranja pa se za~enja v za~etku 80. let, ko so Purcell, Bachman in Palmer za~eli uporabljati konfirmativno faktorsko analizo (confirmatory factor analysis), ki je pomenila mo nost eksplicitnega testiranja teoreti~nih modelov JSZ. Tako sta Bachman in Palmer svojo raziskavo naslonila na model komunikacijske kompetence, ki sta ga l razvila Canale in Swain. Njuni rezultati so pokazali, da lahko izlu{~imo ve~ faktorjev JSZ in ne le enega splo{nega; poleg tega sta ugotovila, da je pri testiranju pomembno tako lo~evanje razli~nih sestavin JSZ kot razli~nih jezikovnih dejavnosti. Oller je, upo{tevajo~ te ugotovitve, l posku{al poiskati konsenz; oblikoval je tezo o nekem splo{nem faktorju jezikovne sporazumevalne zmo nosti (general factor of language proficiency), pomembnem za vse ravni performance, ki pa ga po drugi strani lahko razstavimo na {tevilne komponente. Povedano druga~e, jezikovna sporazumevalna zmo nost vsebuje {tevilne sestavine, ki pa v sporazumevalnem kontekstu funkcionirajo kot celota. Splo{ni faktor JSZ je Oller definiral kot proces pragmati~nega ume{~anja jezikovnih oblik v izku{enjski kontekst (Oller 1983: ; prim. tudi Carroll 1983: ). Carroll je pri tem

4 52 Slavisti~na revija, letnik 53/2005, {t. 1, januar marec poudaril, da to dejstvo velja tako za prvi kot za drugi jezik, zato je splo{no in specializirane jezikovne sposobnosti potrebno upo{tevati tudi pri jezikovnem testiranju obeh (Carroll 1983: 82). Vzporedno z ugotavljanjem sestavin JSZ so se z razvojem teorije jezikovnega testiranja razvili tudi razli~ni tipi testov: 1. z vidika izoliranega ali integrativnega opazovanja posameznih sestavin JSZ in njihovih elementov: 3 a) testi nepovezanih enot 4 (testi discrete-points), ki lo~eno testirajo posamezne sestavine JSZ besedilno, pomenoslovno, skladenjsko, oblikoslovno in glasoslovno in njihove elemente foneme, morfeme, stav~ne strukture itd. ter posamezne komunikacijske spretnosti: ustno, pisno produkcijo ter slu{no in bralno recepcijo; b) integrativni testi, ki jih zanima splo{na stopnja JSZ in ne njene posamezne sestavine gre za teste z vstavljanjem manjkajo~ih enot (t.i. close testi), narek, prevod ipd.; 2. z vidika dolo~anja norme: a) psihometri~ni testi, katerih rezultate lahko interpretiramo le na osnovi norme skupine; b) edumetri~ni (ciljni) testi, ki vsebujejo gradivo s skrbno definiranega podro~ja, ki ga elimo testirati, oz. omogo~ajo rezultate, ki naj poka ejo, ali JSZ zadosti to~no dolo~enemu kriteriju, ki smo si ga zastavili. ^e zdru imo oba vidika, dobimo {tiri tipe jezikovnih testov (psihometri~ni testi nepovezanih enot, edumetri~ni testi nepovezanih enot, psihometri~ni integrativni testi in edumetri~ni integrativni testi), od katerih Cziko (v: Oller 1983: ) daje prednost zadnjim oz. ugotavlja, da imajo integrativni testi tako psihometri~ne kot edumetri~ne lastnosti in kot taki la e zadostijo razli~nim teorijam JSZ in vidikom njenega testiranja. Tudi Oller (1983: 354) ugotavlja, da je za uspe{no jezikovno testiranje pomembno upo{tevati tako holisti~no testiranje kot testiranje, ki je usmerjeno na ugotavljanje nivoja posameznih sestavin JSZ. To je najbr {e toliko bolj pomembno, ko gre za ugotavljanje ravni sporazumevalne zmo nosti tako v prvem kot drugem jeziku oziroma stopnje dvojezi~nosti. 2.2 Merjenje stopnje dvojezi~nosti Po Skutnabb Kangasovi (1981: ) za testiranje dvojezi~nosti obstajata dve vrsti testov: testi, ki merijo tudi stopnjo jezikovne sporazumevalne zmo nosti v prvem jeziku in pri katerih je torej osnovni kriterij JSZ rojenega govorca; testi, ki merijo samo stopnjo dvojezi~nosti, in to tako, da merijo stopnjo znanja obeh jezikov v medsebojni povezavi. 3 Tudi Bachman (v: Pirih Svetina 2000: 58) lo~uje dva pristopa pri testiranju sporazumevalne zmo nosti, in sicer atomisti~en, ki zagovarja koncept deljivosti sporazumevalne zmo nosti, in holisti~en, ki zagovarja celovitost in nedeljivost sporazumevalne zmo nosti. 4 Slovenski termin test nepovezanih enot je prevzet od Ferbe`ar (1999: 432).

5 Vesna Mikoli~, Nekatere lastnosti sporazumevalne zmo`nosti Priznana jezikoslovka, ki pri svojih raziskavah s podro~ja dvojezi~nosti izhaja iz polo aja finske manj{ine na [vedskem, v zvezi s prvo vrsto testov opozarja, da niso vedno primerni za ugotavljanje stopnje dvojezi~nosti, saj se nam, ~e kot normo vzamemo JSZ rojenega govorca, dvojezi~nost lahko poka e kot negativna deviacija. Zato se ji zdijo primernej{i testi drugega tipa, vendar pa je do testiranja dvojezi~nosti nasploh zelo kriti~na, ~e{ da so kriteriji, ki jih uporabljajo pri razli~nih testih, odvisni od {tevilnih okoli{~in in zato dajo rezultati testov velikokrat zelo popa~eno sliko o tem, kar je posameznik dejansko zmo en narediti z jezikoma v realnih situacijah. Glede na to, da so dvojezi~ni govorci zaradi bolj razvite jezikovne zavesti najbr tudi bolj zanesljivi pri ocenjevanju lastnega jezikovnega znanja, je po njenem mnenju samoocena lahko dokaj primerna metoda za ugotavljanje stopnje dvojezi~nosti. Ena od mo nosti ugotavljanja stopnje dvojezi~nosti je tudi opis le-te z osvetlitvijo vseh dejavnikov, ki nanjo vplivajo. Poleg tega lahko stopnjo dvojezi~nosti opazujemo z razli~nih vidikov, in sicer sociolo{kega (podro~ja rabe obeh jezikov), psiholo{kega (hitrost in avtomatiziranost jezikovnih odzivov), pedago{kega (obseg znanja obeh jezikov na dolo~eni starostni stopnji) in jezikoslovnega (stopnja interference 5 ). Pri tem Skutnabb Kangasova opozarja, da se interferenco vse preve~krat pojmuje kot pomanjkljivost in se pozablja, da je le-ta reden spremljevalni pojav dvojezi~nosti, poleg tega pa sta interferenca in kodno preklapljanje 6 pri govorcih z visoko jezikovno zavestjo lahko tudi sredstvo zavestnega doseganja razli~nih stilisti~nih u~inkov v razli~nih govornih polo ajih. Tudi po Fishmanu (1978: ) obstajata dva razli~na pogleda na interferenco: puristi~ni vidik, po katerem je vsaka interferenca pomanjkljivost, ter dopu{~anje zavestne interference v ve~jezi~nih kontaktnih situacijah. Gre torej za vpra{anje, v kolik{ni meri je interferenca zavestna in uporabljena za dolo~en namen, koliko pa prihaja do nje nezavedno in je zaradi tega tudi mote~a. Tako je predvsem za drugi tip interference pomembno vpra{anje, ali se pri dvojezi~nem govorcu dva jezikovna sistema v stiku zdru ita v enega samega ali ne oziroma kak{na je narava jezikovnega znaka. Pri popolni, uravnote eni dvojezi~nosti namre~ obstajata dva izraza (izraz prvega in izraz drugega jezika) za dva lo~ena pomena, pri nepopolni, prevladujo~i dvojezi~nosti pa je izraz prvega jezika referent izrazu drugega jezika. Interferenca je pogostej{a pri zadnjem tipu dvojezi~nosti. Obstaja pa {e ve~ vmesnih stopenj, za katere je zna~ilen bodisi obstoj dveh izrazov za en sam, sestavljen pomen bodisi se pri istem govorcu jezikovna znamenja obna{ajo na razli~ne omenjene na~ine. 7 5 Pojem interference je v zvezi z dvojezi~nostjo uvedel e U. Weinreich. Zanj je interferenca klju~ni problem dvojezi~nih jezikovnih skupnosti. Definira jo kot»odstopanje od norme enega ali drugega jezika, do katerega pride v govoru dvojezi~nega govorca (...) kot rezultat jezikovnega stika«(weinreich, v: Fishman 1978: 3). Odvisna je tako od strukture posameznih jezikov v stiku kot od zunajjezikovnih dejavnikov, ki sodijo v dru beno-kulturni kontekst jezikovnega stika. Po Bernjakovi pride do interference tedaj, ko»pod vplivom prvin enega jezika kr{imo pravila drugega jezika, pravzaprav preoblikujemo model enega jezika po modelu drugega jezika. Interferira lahko katerikoli jezik, vendar pa ni sporno, da je vpliv maternega jezika glede interference mo~nej{i«(bernjak 1990). 6 Kodno preklapljanje je zna~ilni dvojezi~ni pojav, do katerega prihaja zaradi izmeni~ne rabe dveh jezikov (po [abec 1995: 289). 7 O naravi jezikovnega znaka pri dvojezi~nem govorcu, tj. o razli~nih razmerjih med ozna~ujo~im in ozna~enim oz. izrazom in pomenom, govori e Weinreich (1953). Pojma popolna, uravnote ena in nepopolna, prevladujo~a dvojezi~nost sta povzeta po Bernjak 1990.

6 54 Slavisti~na revija, letnik 53/2005, {t. 1, januar marec Skutnabb Kangasova (1981: 211) pri tem opozarja, da sama uravnote enost ne more biti merilo za stopnjo dvojezi~nosti, saj je lahko znanje obeh jezikov enako slabo. Poleg tega pa gostota, stabilnost in jasnost interference in jezikovnega preklapljanja pri posamezniku variira tudi glede na govorni polo aj (Fishman 1978: ). Dvojezi~nost lahko torej pojmujemo kot soobstoj sporazumevalne zmo nosti v dveh jezikih, zaradi ~esar mora biti osnova za opazovanje stopnje dvojezi~nosti opredelitev jezikovne sporazumevalne zmo nosti. 3 Oblikovanje koncepta JSZ Na osnovi razli~nih definicij komunikacijske kompetence v prej{njem poglavju omenjenih avtorjev smo razvili lastna koncepta sporazumevalne zmo nosti in jezikovne sporazumevalne zmo nosti, ki posku{ata omenjena pojmovanja zdru evati tako s terminolo{kega kot pojmovnega vidika. Teoreti~na koncepta sta nam slu ila kot osnova za izdelavo meritvenega instrumentarija za ugotavljanje ravni jezikovne sporazumevalne zmo nosti. Domneva, da je v razvoju ~love{ke dru be sprva nastala potreba po sporazumevanju in jezik kot posledica le-te, ter univerzalnost sporazumevalne zmo nosti, ki jo dokazuje dejstvo, da so sestavine sporazumevalne zmo nosti zelo podobne tako pri jezikovnem kot nejezikovnem sporazumevanju (vedno gre za prepoznavanje okoli{~in sporazumevanja in sporazumevalnega namena ter ustrezno izbiro izraznih sredstev), sta nas napeljali na to, da smo si za izhodi{~e vzeli sporazumevalno zmo nost. Ko sporazumevanje poteka s pomo~jo jezika kot dogovorjenega sistema izraznih sredstev za besedno sporazumevanje 8 (sporazumevanje z uporabo jezika) in tak{en je ve~ji del sporazumevanja kot oblike dru bene interakcije je v sporazumevalno zmo nost vklju~ena tudi jezikovna zmo nost jezikovna sporazumevalna zmo nost. 9 Jezikovna zmo nost je v celoti vklju~ena v okvir sporazumevalne zmo nosti, saj je osnovni namen vsake uporabe jezika sporazumevanje oziroma dru bena interakcija in zato mora biti jezikovna zmo nost vedno povezana s sporazumevalno. Nasprotno pa del sporazumevanja poteka z nejezikovnimi sredstvi in v takih primerih je za uspe{no sporazumevanje poleg sporazumevalne zmo nosti potrebna tudi zmo nost uporabe sistema nejezikovnih sredstev. Ker je predmet na{ega zanimanja sporazumevanje s pomo~jo jezika, si na sliki 2 podrobneje oglejmo sestavine jezikovne sporazumevalne zmo nosti. Jezikovno zmo nost pri jezikovnem sporazumevanju predstavlja slovni~na zmo nost, ki obsega zmo nost uporabe prvin z vseh ravnin jezika kot sistema izraznih 8 Termin jezik uporabljamo kot sinonim za verbalni/besedni jezik in ga razumemo kot dogovorjeni sestav izraznih sredstev za besedno sporazumevanje in ne kot dogovorjeni sistem katerihkoli izraznih sredstev (neverbalni jezik). 9 Ko govorimo o sporazumevalni zmo nosti v to~no dolo~enem jeziku, levi prilastek»jezikovna«zaradi redundance ponavadi opu{~amo; prim.»sporazumevalna zmo nost v slovenskem jeziku«proti splo{nemu pojmu»jezikovna sporazumevalna zmo nost». Poleg tega ob~asno rabimo tudi prevzeti termin»komunikacijska kompetenca«.

7 Vesna Mikoli~, Nekatere lastnosti sporazumevalne zmo`nosti Slika 1: Sporazumevalna zmo nost (Mikoli~ 2003: 76).

8 56 Slavisti~na revija, letnik 53/2005, {t. 1, januar marec Slika 2: Struktura jezikovne sporazumevalne zmo nosti (Mikoli~ 2003: 77).

9 Vesna Mikoli~, Nekatere lastnosti sporazumevalne zmo`nosti sredstev za besedno sporazumevanje (nadpovedne skladnje, besediloslovja, 10 pomenoslovja, besedja, skladnje, oblikoslovja, pravopisa/pravore~ja). Kot sporazumevalna zmo nost pri jezikovnem sporazumevanju nastopa sociolingvisti~na zmo nost, ki zajema pragmati~no zmo nost, tj. zmo nost izbire ustreznih jezikovnih sredstev glede na sporo~anjski namen in okoli{~ine, in pa zmo nost prepoznavanja razli~nih sporo~anjskih namenov in okoli{~in, pomembnih za sporazumevanje. 11 Na jezikovno sporazumevalno zmo nost pa bolj ali manj vplivajo oziroma so bolj ali manj njeni sestavni deli {e: kognitivna, biolo{ka in socialna struktura (tako njihove prirojene kot pridobljene lastnosti). Rezultat vpliva vseh treh struktur je sposobnost za jezikovno izra anje in sporazumevanje kot obliko dru bene interakcije, ki vpliva na jezikovno sporazumevalno zmo nost oziroma je njen sestavni del. 4 Metoda in potek raziskave 4.1 Metoda Za namen raziskave je bila od oktobra 2000 do decembra 2001 izvedena anketa, v katero smo zajeli reprezentativni vzorec ob~anov slovenske narodnosti mesta Koper, tj. 153 anketiranih oseb obeh spolov, razli~ne izobrazbe in poklica, razdeljenih v 5 starostnih skupin. Poleg tega so bile uporabljene tudi nekatere kvalitativne metode, kot raziskovanje z udele bo ter pogovor in vodeni pogovor z izbranimi udele enci v anketi. Anketa je potekala na osnovi naslednjega meritvenega instrumentarija: anketnega vpra{alnika v zvezi z vpra{anji etni~ne ozave{~enosti in s samooceno JSZ ter jezikovno rabo; jezikovnega testa test iz slovenskega jezika kot J1 in test iz italijanskega jezika kot J2. Glede na namen tega prispevka, tj. ugotoviti podrobnej{o strukturo sporazumevalne zmo nosti v prvem in drugem jeziku pri opazovani populaciji, si bomo na tem mestu podrobneje ogledali le tiste dele meritvenega instrumentarija, ki so povezani z JSZ. 10 Po na{em konceptu jezikovne sporazumevalne zmo nosti besedilne zmo nosti ne lo~ujemo od slovni~ne in sociolingvisti~ne, pa~ pa jo delimo na besedilno zmo nost v o jem pomenu, tj. zmo nost uporabe sredstev kohezije in koherence na ravni nadpovedne skladnje, ki sodi v okvir slovni~ne zmo nosti, in besedilno zmo nost v {ir{em pomenu oziroma diskurzivno zmo nost, tj. zmo nost uporabe sredstev kohezije in koherence na ravni besedila kot celote oziroma zmo nosti tvorbe besedila v njegovem polnem delovanju ob upo{tevanju sporo~anjskih namenov in okoli{~in sporazumevanja ter pragmati~nih pravil (prim. Canale 1983: diskurzivna kompetenca sestavljanje in interpretiranje pomenov in oblik z namenom tvorbe ali razumevanja v sebi zaklju~enega besedila; prim. Bachman, v: Ferbe ar 1996/97: besedilna kompetenca: kohezija in retori~na organizacija). Glede na to, da besedilna zmo nost v {ir{em pomenu vklju~uje vse prvine slovni~ne in hkrati prvine sociolingvisti~ne zmo nosti, jo lahko ena~imo z jezikovno sporazumevalno zmo nostjo. 11 V na{em modelu ne izpostavljamo strate{ke zmo nosti (prim. Canale 1983: 339). Razumemo jo namre~ kot pragmati~no zmo nost (in s tem del sociolingvisti~ne zmo nosti), tj. zmo nost izbire ustreznega jezikovnega sredstva v razli~nih okoli{~inah, torej tudi ob prisotnosti motenj v komunikaciji.

10 58 Slavisti~na revija, letnik 53/2005, {t. 1, januar marec 4.2 Opis meritvenega instrumentarija V anketnem vpra{alniku (glej prilogo vzorec anketnih vpra{anj) je bilo v zvezi s samooceno JSZ dvanajst vpra{anj, povezanih s {tirimi osnovnimi komunikacijskimi spretnostmi v sloven{~ini in italijan{~ini (razumevanjem in tvorbo govorjenih besedil ter razumevanjem in tvorbo pisnih besedil) in s tematiko z razli~nih ivljenjskih podro~ij, ki so jo govorci sposobni ubesediti v slovenskem in italijanskem jeziku. Test iz slovenskega in test iz italijanskega jezika (glej prilogo vzorec jezikovnega testa) 12 sta obsegala zbirko sedmih testnih nalog, povezanih z razli~nimi, zgoraj predstavljenimi sestavinami JSZ. Test bi lahko ozna~ili za kombinacijo integrativnega testa in testa nepovezanih enot ter psihometri~nega in edumetri~nega testa. Poleg splo{ne stopnje JSZ so nas namre~ zanimale tudi njene posamezne sestavine; interpretacija rezultatov pa je bila odvisna tako od norme testirane skupine oz. razli~nih skupin (npr. glede na generacijsko pripadnost) kot od vnaprej zastavljenega kriterija, tj. stopnje interference, ki je {e posebej izpostavljeno podro~je na{ega zanimanja. Glede na predmet na{ega interesa, tj. splo{na stopnja sporazumevalne zmo nosti v prvem in drugem jeziku, ob tem pa tudi stopnja interference, in glede na teoreti~ne ugotovitve o pomanjkljivosti tako testov jezikovne sporazumevalne zmo nosti dvojezi~nih govorcev, katerih osnovni kriterij je JSZ rojenega govorca, kot tistih, ki merijo samo stopnjo dvojezi~nosti s poudarkom na interferenci, smo oba testa razdelili na dva ve~ja dela: a) jezikovna sporazumevalna zmo nost (5 nalog) v tem delu opazujemo razli~ne sestavine JSZ v enem in drugem jeziku, ne da bi opazovali medsebojno vplivanje obeh jezikov, in sicer: slovni~no in sociolingvisti~no zmo nost opazovanje vseh sestavin hkrati ob tvorbi besedila, slovni~no zmo nost sestavine z razli~nih jezikovnih ravnin, sociolingvisti~no zmo nost sestavine, povezane s pragmati~nimi pravili, prepoznavanjem sporazumevalnih namenov in okoli{~in sporazumevanja; b) interferenca (2 nalogi) v tem delu opazujemo neposreden vpliv enega jezika na drugega, in sicer: slovni~no zmo nost sestavine z oblikoskladenjske, besednopomenske in besediloslovne ravnine. 12 Pri sestavljanju testa iz slovenskega jezika kot prvega jezika smo se opirali na teoreti~na spoznanja in e obstoje~e teste Centra za sloven{~ino kot drugi jezik (Ferbe ar 1996/97: ; 1998: 67-82; Kr i{nik 1998: 27-45), na predmetne izpitne kataloge za maturo Dr avnega izpitnega centra ter na tujo literaturo (Harley idr. 1990; Oller 1983). Pri sestavljanju testa iz italijanskega jezika kot drugega jezika pa smo poleg iz zgoraj navedenih virov ~rpali tudi iz testov, ki jih uporablja Ljudska univerza v Kopru (npr. Certificato d italiano, Modello di test 3, 1985). ^e so nam omenjeni viri predstavljali predvsem metodolo{ko oporo, pa smo jezikovno gradivo izbirali na osnovi raziskovanja z osebno udele bo, in sicer tako z na~rtnim spremljanjem govorjenega sporazumevanja v slovenskem in italijanskem jeziku in opazovanja interference pri slovenskem prebivalstvu v mestu Koper od leta 1995 do 2002 kot z izpisovanjem najpogostej{ih napak ali slogovnih pomanjkljivosti pri pisnih izdelkih dijakov dveh koprskih srednjih {ol, kjer je avtorica pou~evala slovenski in italijanski jezik od leta Poleg tega je bil vir za testno jezikovno gradivo {e Slovar slovenskega knji nega jezika I V ( ).

11 Vesna Mikoli~, Nekatere lastnosti sporazumevalne zmo`nosti Jezikovna testa sta ugotavljala sporazumevalno zmo nost v sloven{~ini kot prvem jeziku in italijan{~ini kot drugem jeziku, zato je bil nivo zahtevnosti pri prvi, drugi in tretji testni nalogi pri testu iz slovenskega jezika vi{ji kot pri testu iz italijanskega jezika. 13 Ostale naloge so bile istega tipa. Pri tej odlo~itvi smo sledili ugotovitvam J. B. Carrolla, ki poudarja, da so testi za rojene govorce v glavnem testi, ki ugotavljajo upo{tevanje jezikovne norme oz. sposobnost vi{jega sloga pri govornem in pisnem izra`anju. Gre torej za ugotavljanje najvi{je stopnje jezikovnega razvoja; pri tem imajo testi, ki ugotavljajo upo{tevanje slovni~ne norme, visoko korelacijo s testi besednega zaklada na najvi{ji stopnji. Rezultati teh testov pa se ujemajo z rezultati testov verbalnega inteligen~nega faktorja (Carroll 1983: ). Tudi k odlo~itvi samo za pisni test nas je poleg dejstva, da je {lo tudi za edumetri~ni test s to~no dolo~enim podro~jem raziskave (predvsem problemati~na mesta z vidika interference) in ne zgolj za ugotavljanje nivoja vseh sestavin jezikovne sporazumevalne zmo`nosti, navedla Carrollova trditev, da prav pisni testi zaradi najvi{je stopnje zahtevnosti z vidika morfologije in sintakse najbolje izkazujejo osnovno jezikovno kompetenco jezikovno znanje, ki je potrebno neodvisno od tipa dejavnosti (branje, pisanje, poslu{anje, govor) (Carroll 1983: 95). 4.3 Izvedba ankete Testne naloge so bile sestavljene iz navodila in zgleda. Navodila v testu iz slovenskega jezika so bila v sloven{~ini, v testu iz italijanskega jezika v italijan{~ini. Anketarji so anketirancem navodila prebrali, sicer pa so jih pustili, da ob njihovi prisotnosti samostojno re{ujejo test. Le ~e je {lo za starej{o osebo ali so to anketiranci sami eleli, so jim anketarji navodilo {e dodatno razlo ili oziroma prevedli italijansko navodilo (ne pa samega jezikovnega gradiva v nalogah) v sloven{~ino. Izpolnjevanje testov je trajalo pribli no 30 minut. Anketiranci so najprej izpolnjevali jezikovna testa, {ele 13 Prva naloga v testu iz italijanskega jezika je bila istega tipa kot prva naloga v testu iz slovenskega jezika {lo je za tvorbo besedila prav tako smo v obeh nalogah ugotavljali stopnjo slovni~ne in sociolingvisti~ne zmo nosti hkrati, tj. za opazovanje besedilne zmo nosti v {ir{em pomenu. Nalogi sta se razlikovali le v vrsti besedila, ki so ga anketiranci tvorili. Za zapis neformalnega govorjenega besedila replika v pogovoru smo se odlo~ili zato, ker smo ugotavljali stopnjo sporazumevalne zmo nosti v italijanskem jeziku kot drugem jeziku in smo eleli izbrati besedilo na ni ji zahtevnostni stopnji, kot je bilo besedilo, ki so ga anketiranci tvorili v slovenskem jeziku, tj. polformalno pisano besedilo vabilo. Druga naloga v testu iz italijanskega jezika je ustrezala tretji nalogi v testu iz slovenskega jezika v obeh smo ugotavljali besednopomensko zmo nost vendar sta se razlikovali v tipu naloge in jezikovnem gradivu. Tu je {lo za poimenovanje predmetov, in ne za dopolnjevanje s sopomenkami, ki smo ga za ugotavljanje besednopomenske zmo nosti uporabili v testu iz slovenskega jezika. Poleg tega sodijo izbrane besede v drugi nalogi v testu iz italijanskega jezika v korpus nevtralnih besed italijanskega jezika, medtem ko se izbrane besede v tretji nalogi v testu iz slovenskega jezika uporabljajo prete no v slovenskem knji nem jeziku. Tretja naloga v testu iz italijanskega jezika je ustrezala drugi nalogi v testu iz slovenskega jezika v obeh smo ugotavljali skladenjsko in besednopomensko zmo nost bili sta istega tipa prepoznavanje kolokacijskih besednih zvez. Razlikovali sta se le v jezikovnem gradivu; izbrane italijanske besedne zveze so sodile v korpus italijanskega pogovornega jezika, medtem ko so izbrane slovenske besedne zveze sodile v korpus slovenskega knji nega jezika.

12 60 Slavisti~na revija, letnik 53/2005, {t. 1, januar marec nato so skupaj z anketarji izpolnili anketni vpra{alnik (izpolnjevanje le-tega je trajalo pribli no 45 minut). Nekaj starej{ih oseb so anketarji obiskali dvakrat; prvi~ so re{ili jezikovna testa, naslednji~ pa izpolnili anketni vpra{alnik. 4.4 Opis opazovanih spremenljivk Sporazumevalna zmo nost v slovenskem jeziku in sporazumevalna zmo nost v italijanskem jeziku sta predstavljali dve od osnovnih spremenljivk raziskovalnega modela (slika 3). 14 Vrednost spremenljivke»jsz v slovenskem jeziku«smo dobili tako, da smo se{teli vrednost njenih razse nosti, tj.»samoocene JSZ v slovenskem jeziku«in»testa iz slovenskega jezika«, vrednost spremenljivke»jsz v italijanskem jeziku«pa tako, da smo se{teli vrednost razse nosti»samoocena JSZ v italijanskem jeziku«in»test iz italijanskega jezika«. Kot indikatorji razse nosti»samoocena JSZ v slovenskem jeziku«in»samoocena JSZ v italijanskem jeziku«so bili upo{tevani odgovori na anketna vpra{anja, povezana s samooceno obeh zmo nosti, indikatorje razse nosti»test iz slovenskega jezika«in»test iz italijanskega jezika«pa so predstavljale re{itve nalog obeh testov. Spremenljivka»test iz slovenskega jezika«je bila {e dalje sestavljena iz»testa iz SJ neodvisno od IJ«in»testa iz SJ interference iz IJ«,»test iz italijanskega jezika«pa iz»testa iz IJ neodvisno od SJ«in»testa iz IJ interference iz SJ«, kar pomeni, da se je v prvem delu testa opazovala zmo nost v enem jeziku, ne da bi se upo{teval vpliv drugega jezika, v drugem delu testa pa se je ugotavljala raven zmo nosti v enem jeziku ob opazovanju neposrednega vpliva drugega jezika na to zmo nost, tj. interference. Slika 3: Raziskovalni model s spremenljivkami JSZ. 14 Tu je predstavljen le tisti del raziskovalnega modela, ki se navezuje na jezikovno sporazumevalno zmo nost. Celotni raziskovalni model, ki vklju~uje {e spremenljivke etni~ne ozave{~enosti in jezikovne rabe, je predstavljen v Mikoli~ 2003: 112.

13 Vesna Mikoli~, Nekatere lastnosti sporazumevalne zmo`nosti Rezultati in razprava 5.1 Raven sporazumevalne zmo nosti v slovenskem in italijanskem jeziku Izhodi{~e pri~ujo~ega prispevka nam je predstavljal podatek, da kar 94,12 % anketirancev zna vsaj nekaj italijanskega jezika. To ka e, da je dvojezi~nost, tj. hkratna sporazumevalna zmo nost v prvem, slovenskem, in drugem, italijanskem, jeziku med anketirano populacijo dokaj raz{irjena. Hkrati pa so dose ene vrednosti spremenljivk»jsz v italijanskem jeziku«in v~asih tudi»jsz v slovenskem jeziku«relativno nizke. Povpre~na vrednost»jsz v italijanskem jeziku«je tako zna{ala 52,81 %, rezultati pa so se gibali med 0 % in 92,31 %. Glede na to, da gre za prvi jezik, je bila povpre~na vrednost»jsz v slovenskem jeziku«po pri~akovanjih sicer vi{ja 74,67 %, vendar pa so se rezultati gibali od relativno nizke vrednosti 29,23 % do najvi{je vrednosti 98,48 %. Te ugotovitve nakazujejo bolj kompleksno stvarnost, ki se nam delno odkrije ob opazovanju podrobnej{e strukture jezikovne sporazumevalne zmo nosti izbrane populacije. 5.2 Raven samoocene in testne performance sporazumevalne zmo nosti v slovenskem in italijanskem jeziku Kot je bilo pri~akovano glede na to, da je sloven{~ina prvi jezik anketirancev jih velika ve~ina (140 ali 92 %) bolje ocenjuje svoje znanje slovenskega jezika kot znanje italijanskega jezika, samo pri 11 anketirancih (7 %) je bila vrednost spremenljivke»samoocena JSZ v italijanskem jeziku«vi{ja kot vrednost»samoocene JSZ v slovenskem jeziku«in le 2 (1 %) menita, da je njuna kompetenca v slovenskem in italijanskem jeziku na enaki ravni. Zanimivo pa je, da kompetenco v prvem jeziku ocenjujejo bolj{e, kakor se je ta pokazala v testu, medtem ko kompetenco v italijanskem jeziku ocenjujejo slab{e, kakor se le-ta ka e v testu. To, da lahko zasledimo veliko ve~ji razkorak med ravnijo samoocene JSZ v slovenskem jeziku (povpre~na vrednost ustrezne spremenljivke 92,44 %) in samoocene JSZ v italijanskem jeziku (povpre~na vrednost 38,05 %) kot med rezultati testa iz slovenskega jezika (povpre~je 71,81 %) in testa iz italijanskega jezika (povpre~je 55,18 %), je prav gotovo tudi posledica dejstva, da je {lo za razli~no raven jezikovnih testov test iz sloven{~ine kot prvega jezika je bil oblikovan na vi{ji zahtevnostni ravni oziroma je zajel prvine najvi{je jezikovne zvrsti, medtem ko je bil test iz italijan{~ine kot drugega jezika oblikovan na ni ji zahtevnostni ravni in je zajel predvsem pogovorno zvrst italijanskega jezika. Kljub temu podatki pri~ajo o tem, da so anketiranci bolj prepri~ani v svoje znanje prvega jezika oziroma se v njem po~utijo veliko bolj spro{~eni kot v drugem jeziku, in to ne glede na svojo dejansko kompetenco. Razli~en zahtevnostni nivo testov najbr deloma botruje tudi dejstvu, da je kljub ve~ini anketirancev (69 %), ki je dosegla vi{ji rezultat pri testu iz slovenskega jezika, kar 30 % vi{ji rezultat doseglo pri testu iz italijanskega jezika, samo en anketiranec (1 %) pa je pri obeh testih dosegel enak rezultat.

14 62 Slavisti~na revija, letnik 53/2005, {t. 1, januar marec 5.3 Stopnja interference slovenskega in italijanskega jezika Razmerje med rezultati testa iz slovenskega na eni in italijanskega jezika na drugi strani je zanimivo, tudi ~e analiziramo posebej rezultate tistega dela testa, kjer smo opazovali testno performanco v enem jeziku neodvisno od drugega, in posebej rezultate tistega dela, kjer nas je zanimal interferen~ni vpliv enega jezika na drugi. ^e je primerjava rezultatov testa iz slovenskega jezika neodvisno od italijanskega jezika in testa iz italijan{~ine neodvisno od sloven{~ine pokazala podobno sliko testne performance kot primerjava obeh testov v celoti, pa se razmerje spremeni, ~e primerjamo tiste dele testa iz slovenskega oziroma italijanskega jezika, kjer se je opazoval interferen~ni vpliv drugega jezika. Velika ve~ina anketirancev (119 ali 84 %) je namre~ dosegla bolj{e rezultate pri testu iz slovenskega jezika, le pri 8 anketirancih (5 %) so bili bolj{i rezultati testa iz italijanskega jezika, 16 anketirancev (11 %) pa je pri obeh testih doseglo enak rezultat. Na osnovi tega razmerja in tudi sicer dobrih rezultatov pri tem delu testa iz slovenskega jezika (povpre~ni rezultat je bil 90,1 %) lahko ugotovimo, da pri anketirani populaciji ne moremo govoriti o velikem obsegu interference iz italijanskega jezika. Poleg tega slab{i rezultati tistega dela testa iz italijanskega jezika, pri katerem smo opazovali vpliv sloven{~ine (povpre~je 56,11 %), ka ejo, da je interferenca iz sloven{~ine pri rabi italijanskega jezika pogostej{a kot interferenca iz italijan{~ine pri rabi slovenskega jezika, kar je bilo tudi pri~akovati glede na to, da gre za populacijo s sloven{~ino kot prvim jezikom. Po drugi strani pa rezultati ne potrjujejo bojazni, ki jo v~asih izra a javno mnenje, o pretiranem interferen~nem vplivu italijanskega jezika na sloven{~ino pri dvojezi~nih govorcih v Slovenski Istri. V zvezi s tem smo opravili tudi analizo odnosa med sporazumevalno zmo nostjo v slovenskem in italijanskem jeziku. 5.4 Medsebojna povezanost sporazumevalne zmo nosti v slovenskem in italijanskem jeziku [tevilne raziskave (prim. Cummins 1984; Ne}ak Lük 1994; Skutnabb Kangas 1981) govorijo o pozitivnem jezikovnem transferju pri usvajanju ve~ jezikov hkrati. Zanimalo nas je, ali to velja tudi za opazovano populacijo. Ugotavljanje stopnje povezanosti s Tabela 1: Korelacijski koeficienti spremenljivk JSZ.

15 Vesna Mikoli~, Nekatere lastnosti sporazumevalne zmo`nosti koeficientom korelacije (tabela 1) je na ravni 1 % stopnje zna~ilnosti pokazalo statisti~no zna~ilno premosorazmerno povezanost spremenljivk»jsz v slovenskem jeziku«in»jsz v italijanskem jeziku«, kar pomeni, da vi{ja stopnja sporazumevalne zmo nosti v slovenskem jeziku pomeni tudi vi{jo stopnjo komunikacijske kompetence v italijanskem jeziku in obratno. Znanje drugega jezika pri opazovani populaciji torej ni ovira za ustrezno kompetenco v prvem jeziku, potrebno je le v obeh dose~i ustrezno raven. 6. Zaklju~ek Spoznanja o sporazumevalni zmo nosti v dvojezi~nem okolju se poka ejo {e kompleksnej{a, ~e le-to opazujemo z vidika vpliva socialno-demografskih dejavnikov, kot npr. starost, izobrazba, geografsko poreklo idr., ki jih je {ir{a raziskava sicer zajela (glej Mikoli~ 2003), a presegajo cilje tega prispevka. Za navedene ugotovitve o soodvisnosti sporazumevalne zmo nosti v prvem in drugem jeziku, samoocene kompetence in testne performance ter ravni kompetence in obsega interference pa lahko re~emo, da so bile predvsem glede na nekatere tuje raziskave in zastavljena izhodi{~a na{e raziskave, ki se navezujejo predvsem na veliko raz{irjenost dvojezi~nosti v Slovenski Istri v glavnem pri~akovane. To lahko ka e tudi na ustreznost uporabljenega meritvenega instrumenta, sestavljenega na osnovi izvirnega koncepta jezikovne sporazumevalne zmo nosti. Na{i rezultati, ki izhajajo iz kvantitativne analize, so zato zaradi pomanjkanja tovrstnih raziskav v slovenskem prostoru lahko pomembno izhodi{~e za nadaljnje tovrstno raziskovanje, tako z vsebinskega kot metodolo{kega vidika. Pri tem pa bo v prihodnje prav gotovo potrebno upo{tevati nove jezikovne in komunikacijske tehnologije, ki jih na{a raziskava {e ne upo{teva. Tako bo npr. jezikovni korpus zanesljivej{i vir za izbiro ustreznega testnega jezikovnega gradiva kot slovar; prav tako bo potrebno nekatere sestavine sporazumevalne zmo nosti, povezane z uporabo novih komunikacijskih tehnologij, npr. elektronske po{te ali SMS-sporo~il, vklju~iti kot predmet raziskave. Priloga Vzorec testa A) SLOVENSKI JEZIK 1. Stari ste 25 let. Pripravljate sre~anje s so{olci ob 10. obletnici zaklju~ka osnovne {ole. Na to sre~anje bi radi povabili tudi svojega nekdanjega u~itelja. Sestavite kratko vabilo (pribli no 60 besed). 2. Pove ite po eno besedo iz levega stolpca z ustrezno iz desnega. PRIMER: sko~iti na po~itnice PRIMER: potovati na noge 3. Povejte z drugimi besedami (sopomenskimi glagoli).

16 64 Slavisti~na revija, letnik 53/2005, {t. 1, januar marec PRIMER: Vodna gladina se je premaknila v obliki vala. Reka je vzvalovila. 4. V besedilu manjkajo nekatere besede. Za vsako manjkajo~o besedo so na voljo tri mo nosti. Va{a naloga je, da med njimi izberete besedo, ki se vam zdi najbolj ustrezna. To storite tako, da obkro ite ~rko pred njo. 0 Ko ivalskega prijatelja, PRIMER: 0. a) zbiramo b) izbiramo c) izberemo 5. Povejte na druga~en na~in. PRIMER: a) staremu prijatelju Vljudno Nevtralno Grobo Danes {e nisem ni~ jedel. La~en sem. Umrl bom od lakote! Bi {la na malico? Rad bi {el s tabo Greva na malico! na malico. b) svojemu nadrejenemu Vljudno Nevtralno Grobo Mislim, da sem `e nekoliko La~en sem. Zelo sem `e la~en. la~en. Rad bi {el z vami na Dajva, pojdiva na Bi morda {la na malico? malico. malico! 6. Kateri stavek je bolj ustrezen? 15 Obkro ite ~rko pred njim! PRIMER: PRIMER: a) Bil sem v Izoli. b) Sem bil v Izoli. 7. Katera od treh navedenih besednih zvez bi najbolje dopolnila nedokon~ani stavek? Obkro ite ~rko pred njo! PRIMER: H~erka ne prihaja domov ob dogovorjeni uri. Njena mama je zato vedno zelo zaskrbljena in jo prosi, naj ji 15 Pri izvedbi ankete je anketar pojasnil, da gre za izbiro oblike, ustrezne za pisano besedilo.

17 Vesna Mikoli~, Nekatere lastnosti sporazumevalne zmo`nosti a) ne dela sivih las b) ne dela belih las c) ne povzro~a glavobola B) ITALIJANSKI JEZIK Navodila so pri vseh vpra{anjih, razen pri 1. in 2. vpra{anju, enaka kot pri testu iz slovenskega jezika! 1. Lei è in Italia e telefona ad un suo amico che non vede da 10 anni. Lui sta però a letto malato. Che cosa dice a questo amico? Scriva il Suo discorso (di circa 60 parole)! /Ste v Italiji in telefonirate svojemu prijatelju, ki ga niste videli e 10 let. On pa je ravno bolan. Napi{ite, kaj mu re~ete (pribli no 60besed)! 2. Denomini le cose che vede nel disegno! (Poimenujte predmete na sliki!) ragazza, 3. Colleghi le espressioni nella colonna di sinistra con quelle corrispondenti nella colonna di destra. ESEMPIO: cane a chiave ESEMPIO: chiudere da caccia 4. Nel seguente testo mancano alcune espressioni. Per ogni espressione mancante ci sono tre possibilità. Scelga l espressione che le sembra la più adatta cerchiando la lettera corrispondente. 0 I cani sono animali domestici; vivono spesso nostre case ESEMPIO: 0 a) nelle b) in c) a 5. Dica in un altro modo! ESEMPIO: a) ad un vecchio amico Cortesemente Neutralmente Bruscamente Oggi non ho ancora Ho fame. Sto morendo di fame! mangiato. Vorrei fare merenda Andiamo a fare Vogliamo fare merenda? insieme a te.

18 66 Slavisti~na revija, letnik 53/2005, {t. 1, januar marec b) al proprio principale Cortesemente Neutralmente Bruscamente Credo di avere un po di Ho fame. Ora ho molta fame. fame. Vorrei fare merenda Non si può fare Potremmo fare merenda? Insieme a Lei. merenda? 6. Quale frase è più appropriata? Cerchi la lettera corrispondente! ESEMPIO: ESEMPIO: a) Ho riso per tre ore. b) Sono riso per tre ore. 7. Tra i tre modi di dire proposti qual è secondo Lei quello più adatto per completare la frase? Cerchi la lettera corrispondente! ESEMPIO: ESEMPIO: ESEMPIO: ESEMPIO: Maria ama sognare ad occhi aperti e così spesso a) fa dei castelli in aria b) fa dei castelli nelle nuvole c) manda all aria i suoi progetti Vzorec anketnih vpra{anj, povezanih s samooceno: Pri pogovoru razumem: 1. v slovenskem/italijanskem jeziku 1 popolnoma vse 2 pomen celote, ne pa vseh besed 3 posamezne stavke 4 posamezne besede 5 ne razumem Pri branju: 2. v slovenskem/italijanskem jeziku 1 popolnoma razumem celotno besedilo 2 razumem pomen besedila, a ne vseh besed 3 razumem posamezne stavke 4 razumem posamezne besede 5 ne razumem ^e govorim: 3. v slovenskem/italijanskem jeziku 1 se pogovarjam teko~e o vsem 2 dobro govorim, a ne o vseh temah 3 uporabljam posamezne stavke 4 uporabljam posamezne besede 5 ne znam govoriti

19 Vesna Mikoli~, Nekatere lastnosti sporazumevalne zmo`nosti Pi{em: 27. v slovenskem/italijanskem jeziku 1 razli~na besedila 2 samo nekatera besedila (npr. pismo, pro{njo) 3 posamezne stavke 4 posamezne besede 5 ne obvladam slovenskega/italijanskega ~rkopisa 29. V slovenskem/italijanskem jeziku se lahko pogovarjam o: 1 vseh temah 2 samo nekaterih temah 3 ne govorim slovensko 30. ^e ste obkro ili {tevilko 2, o katerih temah se lahko pogovarjate. (OBKRO@ITE LAHKO VE^ ODGOVOROV!) 1 dru ini in znancih 2 gospodinjskih zadevah 3 slu benih zadevah 4 gospodarstvu 5 {oli 6 vsakdanjih dogodkih iz ~asopisov in TV 7 temah, ki zadevajo doma~i kraj 8 politiki 9 kulturi 10 {portu 11 ljubezni 12 starih ~asih 13 prometu 14 drugo LITERATURA Lyle F. BACHMAN, 1990a: Constructing measures and measuring constructs. V: Birgit Harley idr. (ur.): The Development of Second Language Proficiency. Cambridge: Cambridge University Press b: Fundamental Considerations in Language Testing. Oxford: Oxford University Press. Marja BE{TER, 1992: Izrazila slovenske politi~ne propagande. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Elizabeta BERNJAK, 1990: Kontrastivna obravnava dvojezi~nosti s posebnim poudarkom na slovensko-mad arsko dvojezi~nost na narodnostno me{anem obmo~ju Prekmurja. Magistrska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Michael BYRAM, 1997: Teaching and assessing Intercultural Communicative Competence. Clevedon etc.: Multilingual Matters Ltd. Michael CANALE, 1983: On some dimensions of language proficiency. V: John W. Oller, jr. (ur.): Issues in Language Testing Research. Rowley, Massachusetts: Newbury House Publishers

20 68 Slavisti~na revija, letnik 53/2005, {t. 1, januar marec John B. CARROLL, 1983: Psychometric theory and language testing. V: John W. Oller, jr. (ur.): Issues in Language Testing Research. Rowley, Massachusetts: Newbury House Publishers Nikolas COUPLAND, Adam JAWORSKI (ur.), 1997: Sociolinguistics. A Reader and Coursebook. London: Macmillan Press Ltd., New York: St. Martin s Press, Inc. Jim CUMMINS, 1983: Language proficiency and academic achievement. V: Oller, J. W. jr. (ur.): Issues in Language Testing Research. Rowley, Massachusetts: Newbury House Publishers Lucija ^OK idr., 1999: U~enje in pou~evanje tujega jezika. Ljubljana: Pedago{ka fakulteta, Koper: Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Republike Slovenije. Diomira FABJAN BAJC, 1994/95: Spoznavajmo sloven{~ino s pomo~jo italijan{~ine. Jezik in slovstvo 40/ Ina FERBE AR, 1996/97: Jezikovno testiranje na te~ajih sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. Jezik in slovstvo 42/ : Kako testirati jezikovno zmo nost? V: Be{ter, M. (ur.): Skripta 2. Zbornik za u~itelje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik : Merjenje in merljivost v jeziku. Na sti~i{~u jezikoslovja in psihologije: nekaj razmislekov. Slavisti~na revija 47/ Rudolf FILIPOVI}, 1986: Teorija jezika u kontaktu. Zagreb: [kolska knjiga. Joshua A. FISHMAN, 1972: The sociology of Language. Rowley, MA: Newbury House Publishers. 1978: Sociologija jezika. Sarajevo: IGKRO»Svjetlost«. 1989: Language and Ethnicity in Minority Sociolinguistic Perspective. Clevedon: Multilingual Matters. John J. GUMPERZ, 1997: Communicative Competence. In: Nikolas Coupland, Adam Jaworski (ur.): Sociolinguistics A Reader and Coursebook. London: Macmillan Press Ltd., New York: St. Martin s Press, Inc John J. GUMPERZ, Dell HYMES (ur.), 1972: Directions in Sociolinguistics: The Ethnography of Communication. New York, Holt, Reinhart, Winston. Birgit HARLEY, Patrick ALLEN, Jim CUMMINS, Merrill SWAIN (ur.), 1990: The Development of Second Language Proficiency. Cambridge: Cambridge University Press. Dell HYMES, 1972: On communicative competence. V: John B. Pride, Janet Holmes (ur.): Sociolinguistics: selected readings. Harmondsworth: Penguin Books Majda KAU~I~ BA{A, 1993: Jezik okolja in jezik {ole: Jezikovna politika v Italiji. V: Inka [trukelj (ur.): Jezik tako in druga~e. Zbornik. Ljubljana, Dru{tvo za uporabno jezikoslovje. Simona KRANJC, 1999: Razvoj govora pred{olskih otrok. Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. Martina KRI AJ ORTAR, Marja BE{TER, Erika KR I{NIK, 1994: Pouk sloven{~ine malo druga~e. Trzin: Zalo ba Different. Erika KR I{NIK, 1998: Frazeologija pri pouku sloven{~ine kot tujega jezika. V: Marja Be{ter (ur.): Skripta 2. Zbornik za u~itelje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik Olga KUNST GNAMU{, 1986: Razumevanje in tvorjenje besedila. Ljubljana: Pedago{ki in{titut. 1992: Sporazumevanje in spoznavanje jezika. Ljubljana: DZS. Wallace E. LAMBERT, 1990: Persistent issues in bilingualism. V: Birgit Harley idr. (ur.): The Development of Second Language Proficiencv. Cambridge: Cambridge University Press Barry MCLAUGHLIN, 1990: The relationship between first and second languages: languages proficiency and language aptitude. V: Birgit Harley idr. (ur.): The Development of Second Language Proficiency. Cambridge: Cambridge University Press

21 Vesna Mikoli~, Nekatere lastnosti sporazumevalne zmo`nosti Vesna MIKOLI~, 2001: Kako meriti etni~no ozave{~enost in jezikovno sporazumevalno zmo - nost. Tabula, : Jezik kot odraz etni~ne ozave{~enosti v narodnostno me{anem prostoru Slovenske Istre. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Nelida MILANI KRULJAC, Sr a ORBANI}, 1989: Lingua interferita e comunicazione disturbata. V: Ricerche sociali 1. Rovigno: Centro di Ricerche Storiche Nata{a MUSIZZA ORBANI}, : Bilinguismo nelle classi inferiori della scuola elementare. Ricerche sociali 2. Rovigno: Centro di Ricerche Storiche Albina NE}AK LÜK, 1994: Jezikovni pouk v dvojezi~ni {oli. Predstavitev u~inkov inovacije. V: ^ok, L. (ur.): U~iti drugi/tuji jezik: kje, koga, kako. Tempus Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedago{ka fakulteta v Ljubljani Albina NE}AK LÜK idr., 1998: Medetni~ni odnosi v slovenskem etni~nem prostoru. Izsledki projekta. Ljubljana: In{titut za narodnostna vpra{anja. John W. OLLER, jr., 1983: A Consensus for the Eighties? V: John W. Oller, jr. (ur.): Issues in Language Testing Research. Rowley, Massachusetts: Newbury House Publishers John W. OLLER, jr. (ur.), 1983: Issues in Language Testing Research. Rowley, Massachusetts: Newbury House Publishers. Martina O BOT, 1996/96: Romanske jezikovne prvine v besedilu Rapsodija v treh stavkih Mirana Ko{ute. JiS , Nata{a PIRIH SVETINA, 2000: Razvoj jezikovne zmo nosti pri usvajanju sloven{~ine kot drugega jezika. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Breda POGORELEC, 1984: K vpra{anju bilingvizma in diglosije iz slovenske izku{nje. Na{i razgledi. 1996: Jezikovno na~rtovanje in jezikovna politika pri Slovencih med 1945 in V: Ada Vidovi~ Muha (ur.): Jezik in ~as. Zbornik. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete Rudi RIZMAN, 1998: Multikulturalizem in izzivi globalizacije. V: Erika Kr i{nik (ur.): XXXIV. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Mateja SEDMAK, 2002: Kri in kultura : etni~no me{ane zakonske zveze v Slovenski Istri. Knji nica Annales Majora. Koper: Zgodovinsko dru{tvo za ju no Primorsko, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Republike Slovenije. Mitja SKUBIC, 1997: Romanske jezikovne prvine na zahodni slovenski jezikovni meji. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. Tove SKUTNABB KANGAS, 1981: Bilingualism or not. Clevedon: Multilingual Matters. Slovar slovenskega knji nega jezika I V, Ljubljana: SAZU, Dr avna zalo ba Slovenije. Marko STABEJ, 2000: Nekatera vpra{anja formalnopravnega urejanja statusa slovenskega jezika v Republiki Sloveniji. V: Inka [trukelj (ur.): Kultura, identiteta in jezik. Zbornik. Ljubljana: Dru{tvo za uporabno jezikoslovje Howard H. STERN, 1984: Fundamental Concepts of Language Teaching. Oxford: Oxford University Press. Nada [ABEC, 1995: Half pa pu. The Language of Slovene Americans. Ljubljana: [KUC. Inka [TRUKELJ (ur.), 1993: Jezik tako in druga~e. Zbornik. Ljubljana: Dru{tvo za uporabno jezikoslovje. 2000: Kultura, identiteta in jezik. Zbornik. Ljubljana: Dru{tvo za uporabno jezikoslovje. Jo e TOPORI{I~, 1991: Dru benost slovenskega jezika. Ljubljana: Dr avna zalo ba Slovenije. Ada VIDOVI~ MUHA, 1991: Nekatera aktualna vpra{anja slovenske jezikovne kulture. XXVII. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture Zbornik predavanj. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

kolofon

kolofon 1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica

Prikaži več

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,

Prikaži več

geologija 265 do konca.indd

geologija 265 do konca.indd GEOLOGIJA 51/2, 270-274, Ljubljana 2008 doi:10.5474/geologija.2008.027 Ocenjevanje znanstveno raziskovalnega dela na podro~ju geologije v Sloveniji Mihael BREN^I^ Katedra za geologija krasa in hidrogeologijo,

Prikaži več

Sinopsis

Sinopsis Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A doc

Microsoft Word - P113-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P113A30212* ZIMSKI IZPITNI ROK ITALIJANŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Torek, 7. februar 2012

Prikaži več

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko   ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year

Prikaži več

Microsoft Word - P122-A _mod.doc

Microsoft Word - P122-A _mod.doc 2 P122-A302-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Opomba: Pri ocenjevanju te pole se ne upošteva kriterija jezikovne pravilnosti.

Prikaži več

Microsoft Word - P051-A doc

Microsoft Word - P051-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P051A30111* SPOMLANSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 1 Raz~lemba neumetnostnega besedila Torek, 14. junij 2005 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

Microsoft Word - P053-A doc

Microsoft Word - P053-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P053A30112* ZIMSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 2 Pisanje besedila na knji`evno temo Torek, 14. februar 2006 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo

Prikaži več

Knjiga 1 crna.qxd

Knjiga 1 crna.qxd Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti in zdravja SZO, @eneva IVZ RS in IRSR, Ljubljana Naslov: Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda

Prikaži več

Microsoft Word - P043-A mod.doc

Microsoft Word - P043-A mod.doc Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte

Prikaži več

Obdobja30_3kor.vp

Obdobja30_3kor.vp KORPUS GOS IN NJEGOVA UPORABA V RAZISKOVALNE, DIDAKTI^NE IN LJUBITELJSKE NAMENE Ana Zwitter Vitez Trojina, Zavod za uporabno slovenistiko, Ljubljana UDK 808=163.6:81 42:004.738.52 Korpus GOS je zbirka

Prikaži več

Spletno raziskovanje

Spletno raziskovanje SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH

Prikaži več

Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi

Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar   Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1

Prikaži več

Microsoft Word - P072-A doc

Microsoft Word - P072-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07122213* SPOMLADANSKI ROK Višja raven ITALIJANŠČINA Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A: Pisni sestavek na določeno temo (180 220 besed) B: Književnost

Prikaži več

60-77.qxd

60-77.qxd Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje .: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,

Prikaži več

POLA3

POLA3 Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA

Prikaži več

Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla

Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi

Prikaži več

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE – PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne

Prikaži več

zdr04.doc

zdr04.doc Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,

Prikaži več

Voda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh

Voda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Slone~ na tej predpostavki, je sodobna

Prikaži več

naslov 73_1.qxd

naslov 73_1.qxd Geografski vestnik 73-1, 2001, 73 87 Metode METODE METODA IZDELAVE RAZVOJNEGA PROGRAMA AVTOR Lojze Gosar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf Naslov: Pod gradom 21, Lukovica pri Brezovici, SI

Prikaži več

Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Sociologija za generacijo, vpisano v 1. letnik v študijskem letu 2019/2020 Ob ve

Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Sociologija za generacijo, vpisano v 1. letnik v študijskem letu 2019/2020 Ob ve Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Sociologija za generacijo, vpisano v 1. letnik v študijskem letu 2019/2020 Ob vezavi pedagos kega s tudijskega programa 2. stopnje

Prikaži več

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions

Prikaži več

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj

Prikaži več

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom

Prikaži več

Mladje_5.p65

Mladje_5.p65 mladje TISKOVINA 5 Po{tnina pla~ana pri po{ti 1128 Ljubljana tel.: 01/426 5269 fax.: 01/426 8558 e-mail: program.mladina@mladina.movit.si Nacionalna agencija programa MLADINA MOVIT Trg Mladinskih delovnih

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

Microsoft Word - Kocijancic2006

Microsoft Word - Kocijancic2006 Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2  r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način] STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,

Prikaži več

Microsoft Word - tehnicna_navodila_kmetija_popravek_kk.doc

Microsoft Word - tehnicna_navodila_kmetija_popravek_kk.doc Tehnina navodila za popis tipinih gospodarskih objektov, ki pripadajo kmetiji Popis nepreminin je namenjen pridobitvi dejanskih podatkov o stavbah in njenih delih. Podatki o stavbah se vodijo v javni evidenci

Prikaži več

Datum in kraj

Datum in kraj Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI

Prikaži več

ikt-gosp-2007-korektura.pmd

ikt-gosp-2007-korektura.pmd IKT - GOS Zakon o dr`avni statistiki (Uradni list RS {t. 45/95 in {t. 9/01) Letni program statisti~nih raziskovanj (Uradni list RS {t. 130/06) Anketa o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije

Prikaži več

%

% OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)

Prikaži več

Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi

Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne 13. 7. 2015 je po predhodni obravnavi in potrditvi besedila na pedagoški konferenci zavoda

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc [ifra kandidata: Dr `avni i zpitni center *M04152122* SPOMLADANSKI ROK SOCIOLOGIJA Izpitna pola 2 Sreda, 9. junij 2004 / 90 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~ki: kandidat prinese s seboj nalivno

Prikaži več

Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani Celje,

Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani   Celje, Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani www.fkpv.si. Celje, marec 2014 Kazalo vsebine 1 UVOD... 1 1.1 Odzivnost

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A _mod.docx

Microsoft Word - P113-A _mod.docx Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence

Prikaži več

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik

Prikaži več

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Revija 3_06.p65

Revija 3_06.p65 126 Zdrav Var Zdrav 2006; Var 45: 2006; 126-139 45 PREPOVEDANE DROGE V SLOVENSKIH MNO@I^NIH MEDIJIH ILLICIT DRUGS IN SLOVENE MASS MEDIA Andreja Drev 1, Maja Sever 2,Tanja Kamin 1,3 Izvle~ek Prispelo: 13.

Prikaži več

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo

Prikaži več

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in prilagajanje. Komplet sestavljajo: učbenik in delovni

Prikaži več

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE

Prikaži več

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer)

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer) KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer) Aktiv učiteljev angleščine Gimnazije Nova Gorica (sprejeto

Prikaži več

Osnove statistike v fizični geografiji 2

Osnove statistike v fizični geografiji 2 Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode] Izhodia delovanja podjetja Askit d.o.o. Dvig uspenosti poslovanja naih strank. Dodana vrednost za stranko je osnova prepoznavanja koristnosti naega angamaja. Omogoamo vam zunanji neodvisen in strokoven

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS

UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Predmet: Course title UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Poslovni angleški jezik 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year Semester Semester

Prikaži več

RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA

RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA INSIGHT PRE-INTERMEDIATE OSNOVNI PODATKI Naslov učbenika: Insight Pre-Intermediate avtorji: Jayne Wildman, Fiona Beddall Založba: Oxford University Press Sestavni deli gradiva:

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

P183A22112

P183A22112 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P183A22112* ZIMSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160

Prikaži več

IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu

IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu Spoštovani! Osnovna šola poleg obveznih predmetov in obveznih izbirnih predmetov izvaja v šolskem letu 2017/2018

Prikaži več

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim

Prikaži več

Poročilo anket

Poročilo anket POROČILO ANKET Zadovoljstvo zaposlenih 2016 V času od 10. 6. do 30. 6.2016 je med zaposlenimi na Univerze v Mariboru, Fakulteti za zdravstvene vede potekala anonimna anketa»zadovoljstvo na delovnem mestu«.

Prikaži več

Microsoft Word - odnos-do-evra-december-2006.doc

Microsoft Word - odnos-do-evra-december-2006.doc Odnos državljanov in državljank do uvedbe evra v Sloveniji (III.) Pripravila: Ninamedia d.o.o. Naročnik: Ljubljana, december 2006 1. POVZETEK - Decembrska raziskava je večinoma potrdila ugotovitve iz dveh

Prikaži več

Izvozna in uvozna funkcija slovenskega gospodarstva

Izvozna in uvozna funkcija slovenskega gospodarstva UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IZVOZNA IN UVOZNA FUNKCIJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA Ljubljana, junij 005 PRIMOŽ ZAPLOTNIK IZJAVA Študent Primož Zaplotnik izjavljam, da sem avtor

Prikaži več

PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19

PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 UVOD V šolskem letu 2014/15 so se začele uporabljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni

Prikaži več

Slavistična revija ( je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL

Slavistična revija (  je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL S. Kranjc, L. Marjanovič Umek, U. Fekonja, Govorni razvoj v zgodnjem otroštvu... 351 UDK 81 23 053.2 Simona Kranjc, Ljubica Marjanovi~ Umek, Ur{ka Fekonja Filozofska fakulteta v Ljubljani GOVORNI RAZVOJ

Prikaži več

Microsoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017

Microsoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017 Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA

Prikaži več

SPLOŠNE INFORMACIJE

SPLOŠNE INFORMACIJE »PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...

Prikaži več

2

2 LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE ČETRTLETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH (KO-TEL/ČL) IN LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

Neformalni izobraževalni program ZAČETNA OPISMENJEVALNICA V SLOVENŠČINI ZA PRISELJENCE Ljubljana, oktober 2017

Neformalni izobraževalni program ZAČETNA OPISMENJEVALNICA V SLOVENŠČINI ZA PRISELJENCE Ljubljana, oktober 2017 Neformalni izobraževalni program ZAČETNA OPISMENJEVALNICA V SLOVENŠČINI ZA PRISELJENCE Ljubljana, oktober 2017 Kazalo 1 IME PROGRAMA... 3 2 UTEMELJENOST PROGRAMA... 3 3 CILJNA SKUPINA... 5 4 CILJI PROGRAMA...

Prikaži več

Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z

Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet za 8. razred (nadaljevalna stopnja) osnovne šole BESTE

Prikaži več

Deans Office

Deans Office Dekan izr. prof. dr. Janez Stare Gosarjeva ulica 005 SI-1000 Ljubljana T: +386 1 5805 561 F: +386 1 5805 521 crpo@fu.uni-lj.si www.fu.uni-lj.si Datum: 20. 6. 2016 Številka: 30000-07/2016-1 V skladu z določili

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje

Prikaži več

Zapisnik 1

Zapisnik 1 Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:

Prikaži več

Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot

Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot drugega tujega jezika v prvem in drugem letniku gimnazije

Prikaži več

Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa

Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS 2008 11. mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS

UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Predmet: Course title UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Strokovni angleški jezik 3 Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year Semester Semester

Prikaži več

Microsoft Word - grgeta251

Microsoft Word - grgeta251 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SEBASTJAN GERGETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEDTRŽNA TEHNINA ANALIZA Ljubljana, maj 2002 SEBASTJAN GERGETA IZJAVA

Prikaži več

Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št

Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 - ZUPŠ in 65/17), Meril za akreditacijo

Prikaži več

Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs

Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vsebina, podpis) izraženo voščilo/čestitka Pravopis in

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

Otroci v mestu.brosura

Otroci v mestu.brosura OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! Izdajatelj: Dru{tvo za zdravje srca in o`ilja Slovenije Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana T.: 01/234 75 50, F.: 01/234 75 54 E.:

Prikaži več

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za

Prikaži več

Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov (

Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( 26 ), nabora izbirnih predmetov ( 6 ), PDP-modula, obveznega magistrskega

Prikaži več

Leksikon besednih oblik SSJ: nadstandardno o (ne)standardnem

Leksikon besednih oblik SSJ: nadstandardno o (ne)standardnem Leksikon besednih oblik SSJ: nadstandardno o (ne)standardnem Kaja Dobrovoljc Ljubljana, 3. 2. 2012 Kaj je leksikon besednih oblik (LBO)? podatkovna zbirka o oblikoslovnih lastnostih besedišča zdruţevanje

Prikaži več

Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z

Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet za 9. razred (nadaljevalna stopnja) osnovne šole BESTE

Prikaži več

DRUŽINSKO BRANJE

DRUŽINSKO BRANJE DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15245112* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik in računalo.

Prikaži več

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),

Prikaži več

3

3 NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA SSI-PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2016/2017 Letnik/oddelek: 2. a Razredničarka: Tanja Galun Založnik 1 PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA Predlog Načrta ocenjevanja znanja (v nadaljevanju

Prikaži več

20. andragoški kolokvij

20. andragoški kolokvij 21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska

Prikaži več