ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA

Transkripcija

1 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA ANJA LENART Izola, 2018

2

3 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU PREHRANSKI VNOS VITAMINOV IN MINERALOV PRI SRČNO-ŽILNIH BOLNIKIH DIETARY INTAKE OF VITAMINS AND MINERALS IN PATIENTS WITH CARDIOVASCULAR DISEASE Študentka: ANJA LENART Mentorica: doc. dr. SAŠA KENIG Študijski program: Študijski program 1. stopnje Prehransko svetovanjedietetika Izola, 2018

4

5 ZAHVALA Vsem, ki so mi pri nalogi kakorkoli pomagali, se iskreno zahvaljujem. Še posebej se zahvaljujem mentorici doc. dr. Saši Kenig za strokovno pomoč, usmerjanje in odzivnost pri izdelavi zaključne projektne naloge. Prav tako vsem preiskovancem, ki so prostovoljno sodelovali v projektu ŠIPK, kajti brez njih raziskava ne bi bila mogoča.

6

7 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani-a Anja Lenart izjavljam, da: je predložena zaključna projektna naloga izključno rezultat mojega dela; sem poskrbel-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženi nalogi, navedena oziroma citirana v skladu s pravili UP Fakultete za vede o zdravju; se zavedam, da je plagiatorstvo po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 16/2007 (v nadaljevanju ZASP) kaznivo. Soglašam z objavo elektronske verzije zaključne projektne naloge v Repozitoriju UP ter zagotavljam, da je elektronska oblika predložene naloge identična tiskani različici. V Izoli, dne Podpis študenta-ke:

8

9 KLJUČNE INFORMACIJE O DELU Naslov Tip dela Avtor Sekundarni avtorji Institucija Prehranski vnos vitaminov in mineralov pri srčno-žilnih bolnikih Zaključna projektna naloga LENART, Anja KENIG, Saša (mentor-ica) / BARLIČ MAGANJA, Darja (recenzent-ka) Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Naslov inst. Polje 42, 6310 Izola Leto 2018 Strani Ključne besede VIII, 57 str., 1 pregl., 1 sl., 2. pril., 8 vir Vitamini, minerali, srčno-žilne bolezni UDK : Jezik besedila Jezik povzetkov Izvleček slo slo/ang Namen raziskovalne naloge je bil analizirati dnevni prehranski vnos vitaminov in mineralov pri srčno-žilnih bolnikih, vključenih v Koronarno društvo Slovenske Istre, ki so sodelovali v projektu ŠIPK z naslovom Načrt za izboljšanje življenjskega sloga srčno-žilnih bolnikov. V raziskavi je sodelovalo 27 oseb, starih od 55 do 83 let, od tega so 4 moškega in 23 ženskega spola. Izpolnjene prehranske dnevnike preiskovancev smo analizirali s programom Odprta platforma za klinično prehrano in dobili podatke o vnosu posameznih vitaminov in mineralov, ki imajo pomembno vlogo v srčno-žilnem sistemu. Dobljene vrednosti iz podrobnega izpisa iz programa smo analizirali in primerjali s priporočili za dnevni vnos in tako ovrednotili primernost vnosov posameznih mikrohranil. Sprva smo ovrednotili dnevno količino zaužite energije in ugotovili, da 11 preiskovancev zaužije premalo energije, 8 ustrezno in 8 preveč glede na njihovo starost, telesno maso in telesno višino. Pri analizi mineralov smo ugotovili, da vsi preiskovanci zaužijejo preveliko dnevno količino natrija, večinoma, razen 4 preiskovancev, dosega priporočila za vnos kalija. Večinoma ne dosegajo priporočila za vnos kalcija, razen 6 preiskovancev. Magnezija in cinka dnevno dovolj zaužije 18 preiskovancev. Dnevne priporočene vrednosti vitaminov A, I

10 C in E dosega 1/3 preiskovancev, med katerimi je najnižji vnos vitamina A. KEY WORDS DOCUMENTATION Title Type Author Secondary authors Institution address Dietary intake of vitamins and minerals in patients with cardiovascular disease Final project assignment LENART, Anja KENIG, Saša (supervisor) / BARLIČ MAGANJA, Darja (reviewer) University of Primorska, Faculty of Health Sciences Polje 42, 6310 Izola Year 2018 Pages Keywords VIII, 57 p., 1 tab., 1 fig., 2. ann., 8 ref. Vitamins, minerals, cardiovascular diseases UDC : Language Abstract language Abstract slo slo/angl The purpose of this research assignment was to analyze the dietary intake of vitamins and minerals in cardiovascular patients, which are members of the Coronary Association of Slovenian Istria and participated in the project entitled Plan to improve the lifestyle of cardiovascular patients. 27 individuals participated in the study, 23 were female and 4 were male participants, aged from 55 to 83. We entered the data of successfully completed dietary diaries of the participants into the programme OPEN Platform for Clinical Nutrition in order to receive information about the intake of vitamins and minerals that are known to play a crucial part in our cardiovascular system. We have analyzed these values in detail and compared them to the standard recommendations of the daily intake, thus evaluating the intake of individual micronutrient. First, we evaluated the daily amount of the energy content of consumed foods and discovered that 11 participants have too low energy intake, 8 of them an appropriate amount, while 8 of them exceed the intake recommended for their age, body mass and height. Regarding the mineral analysis we discovered that the daily intake of sodium was too high in all of the participants, whereas 23 out of 27 achieved the daily potassium intake recommendations. Most participants do not reach the recommended calcium intake, with the II

11 exception of 6 participants. As for zinc and magnesium intake, 18 individuals managed to achieve the daily intake recommendations. When it comes to the vitamin A, C and E daily intake recommendations, one third of the participants reached the desired recommendations, with vitamin A scoring the lowest intake values amongst the participants. III

12 KAZALO VSEBINE KLJUČNE INFORMACIJE O DELU... I KEY WORDS DOCUMENTATION... II KAZALO VSEBINE... IV KAZALO SLIK... VI KAZALO PREGLEDNIC... VII SEZNAM KRATIC... VIII 1 UVOD Srčno-žilne bolezni Dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni Ustrezna prehrana pri srčno-žilnih boleznih Pomen vitaminov in mineralov pri srčno-žilnih boleznih Vitamini Prehranski viri vitaminov Minerali Prehranski viri mineralov Referenčne vrednosti za vnos analiziranih vitaminov in mineralov NAMEN, HIPOTEZE IN RAZISKOVALNO VPRAŠANJE METODE DELA IN MATERIALI Vzorec raziskave Potek raziskave Uporabljeni pripomočki in merski instrumenti REZULTATI Dnevni energijski vnos preiskovancev Dnevna količina zaužitega natrija pri preiskovancih Dnevna količina zaužitega kalija pri preiskovancih Dnevna količina zaužitega kalcija pri preiskovancih Dnevna količina zaužitega magnezija pri preiskovancih Dnevna količina zaužitega cinka pri preiskovancih Dnevna količina zaužitega vitamina A pri preiskovancih Dnevna količina zaužitega vitamina C pri preiskovancih Dnevna količina zaužitega vitamina E pri preiskovancih RAZPRAVA IV

13 5.1 Ovrednotenje rezultatov in postavljenih hipotez Posledice neustreznih vnosov vitaminov in mineralov Povezava med oksidativnim stresom in antioksidanti Prenizek in previsok energijski vnos v povezavi z vnosom vitaminov in mineralov Ostali pomembni vitamini in minerali pri SŽB Prehranska priporočila za srčno-žilne bolnike ZAKLJUČEK VIRI PRILOGE V

14 KAZALO SLIK Slika 1: Primer izpolnjenega prehranskega dnevnika Slika 2: Primer podrobnega izpisa nekaterih hranil iz programa OPKP Slika 3: Količina zaužitega natrija pri preiskovancih in ocenjena vrednost za priporočen vnos Slika 4: Količina zaužitega kalija pri preiskovancih in ocenjena vrednost za priporočen vnos Slika 5: Količina zaužitega kalcija pri preiskovancih in priporočilo za dnevni vnos Slika 6: Količina zaužitega magnezija pri preiskovancih in priporočilo za dnevni vnos 18 Slika 7: Količina zaužitega cinka pri preiskovancih in priporočilo za dnevni vnos Slika 8: Količina zaužitega vitamina A pri preiskovancih in priporočilo za dnevni vnos Slika 9: Količina zaužitega vitamina C pri preiskovancih in priporočilo za dnevni vnos Slika 10: Količina zaužitega vitamina E pri preiskovancih < 65 let glede na spol in ocenjena vrednost za priporočen vnos Slika 11: Količina zaužitega vitamina E pri preiskovancih > 65 let glede na spol in ocenjena vrednost za priporočen vnos VI

15 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Priporočeni dnevni vnosi mineralov: natrija, kalija, kalcija, magnezija in cinka (NIJZ, 2016)... 9 Preglednica 2: Priporočeni dnevni vnosi vitaminov A, C in E (NIJZ, 2016)... 9 Preglednica 3: Tabela preiskovancev s podatki o spolu, starosti in indeksu telesne mase Preglednica 4: Obolenja preiskovancev in pogostnost obolenj pri preiskovancih Preglednica 5: Kategorije dnevnega energijskega vnosa preiskovancev VII

16 SEZNAM KRATIC HDL ITM LDL OPKP ROS SŽB High density lipoprotein, lipoprotein visoke gostote Indeks telesne mase Low density lipoprotein, lipoprotein nizke gostote Odprta platforma za klinično prehrano Reactive oxygen species, reaktivne kisikove spojine Srčno-žilne bolezni VIII

17 1 UVOD Precej literature in opravljenih raziskav poroča o vplivu makronutrientov na potek srčnožilnih bolezni, med katerimi so najpogosteje omenjeni holesterol, glukoza in nasičene maščobne kisline, kajti med njimi so že znane povezave z zdravstvenim stanjem. Manj se poroča oz. je znanega o pomembnosti mikronutrientov, se pravi vitaminov in mineralov, za srčno-žilne bolezni (v nadaljevanju SŽB), čeprav pomanjkanje katerega izmed njih lahko vodi v resnejše zaplete. 1.1 Srčno-žilne bolezni V razvitem delu sveta in prav tako v Sloveniji so SŽB že desetletja najpogostejši vzrok za obolevnost in umrljivost pri odraslih, največkrat sta vzroka srčni infarkt in možganska kap (NIJZ, b. d.). Običajno so srčni napadi in kapi akutni dogodki, ki nastanejo zaradi blokade v ožilju, ki prepreči pretok krvi v srce ali možgane (WHO, 2017). Ocena v ZDA, da ima eden od treh odraslih prisotno aterosklerotično žilno bolezen v globalnem smislu, predstavlja tveganje za napredovanje bolezni po starosti 50. let pri moških za približno 52 % in pri ženskah za 39 % (Pellegrino, 2016). SŽB so glavni vzrok za obolevnost in umrljivost sodobnih družb (Little, Bhattacharya, Moreyra in Korichneva, 2010). Te bolezni so pri osebah starejših od 60 let poglavitni vzrok smrti ter pomemben vzrok obolevnosti pri osebah med 15. in 69. letom starosti. Precejšen delež možganskih kapi (62 %) svetovna zdravstvena organizacija pripisuje visokemu krvnemu tlaku, katerega vrednosti so neposredno povezane s prehranskim vnosom soli. Pogosto visok krvni tlak povzročata tudi prekomerna telesna masa in debelost (Strazzullo, D'Elia, Kandala in Cappuccio, 2009). Obseg srčno-žilnih bolezni v zahodnem svetu narašča, ker je vnos soli višji od priporočenih vrednosti (He in MacGregor, 2007). Z zmanjšanjem prehranskega vnosa soli je mogoče znatno zmanjšati visok krvni tlak prebivalstva in s tem incidenco srčno-žilnih bolezni (Strazzulo idr., 2009). Te bolezni globalno v zadnjih petnajstih letih predstavljajo vodilni vzrok prezgodnjih smrti. Iz poročila Svetovne zdravstvene organizacije je razvidno, da je bilo po vsem svetu v letu 2015 kar 15 milijonov smrtnih primerov zaradi ishemične bolezni srca in možganske kapi (Tangvoraphonkchai in Davenport, 2018). Ateroskleroza je osnovna patološka značilnost srčno-žilnih bolezni, pri kateri v steni krvne žile počasi nastajajo trombogeni plaki, ki z nezadostnim odstranjevanjem lipidov iz arterijske stene, vodijo do tkivne hipoksije in nekroze, kar posledično pripelje do srčne ali možganske kapi (Little idr., 2010). Aterosklerotični plaki sčasoma povzročijo moteno prekrvavitev tkiv in organov zaradi zožitve arterije in bolečine v predelu telesa, ki ni dovolj prekrvavljeno (Jug, 2016). Dejavnike tveganja za aterosklerozo razdelimo v štiri skupine. 1. Biološki dejavniki so dednost, moški spol in starost, na katere nimamo vpliva. 2. Življenjski slog, na katerega lahko vplivamo, vključuje kajenje, prehrano, čezmerno telesno maso in debelost ter nezadostno telesno dejavnost. 3. Bolezni, kot so povišane maščobe v krvi, krvni tlak in sladkorna bolezen, lahko nadzorujemo z zdravili. 4. 1

18 Psihosocialni dejavniki vključujejo depresijo, aksioznost, stres, osamljenost in socialno depriviligiranost (Maučec-Zakotnik in Lainščak, 2003). Med SŽB spadajo različne vrste bolezni, ki lahko vplivajo na delovanje srca. Koronarna bolezen srca prizadene arterije do srca, obsega dve poglavitni klinični obliki, in sicer angino pektoris, pri kateri so prisotne bolečine zaradi zožitve arterij (Jug, 2016) in srčni infarkt, ki se lahko ob zadostni prizadetosti srčne mišice razvije do nenadne srčne smrti oz. zastoja srca (NIJZ, b. d.). Koronarna bolezen srca nastane, ko se koronarne arterije zožijo s postopnim nastajanjem maščobnih delcev na njihovih stenah. Te arterije oskrbujejo srce s krvjo, ki je bogata s kisikom. Sčasoma se ti maščobni delci, imenovani aterom začnejo nalagati na stenah arterij, kar imenujemo ateroskleroza. Prej ali slej postanejo arterije tako ozke, da se v srce ne dovaja zadosti kisika, posledično se pojavijo bolečine in nelagodje zaradi ishemije, kar se občuti kot angina pektoris. Poškodovani del ateroma lahko povzroči krvni strdek, ki blokira koronarno arterijo, s tem zmanjša pretok krvi v srce in ga trajno poškoduje, to imenujemo srčni napad (British Heart Foundation, b. d.). Ishemija je pomanjkanje oskrbe krvnih žil s krvjo, kar vodi v poškodbo tkiva. Miokardni infarkt nastopi, ko je prekinjena oskrba dela srca s krvjo in če se pretok krvi ponovno ne vzpostavi, ta del srca začne odpovedovati in lahko povzroči invalidnost ali smrt. Miokardni infarkt je glavni razlog za akutno srčno popuščanje, ki se prične kadar srce ne more dovolj učinkovito črpati krvi po telesu in ga ustrezno oskrbovati tako v mirovanju kot med naporom. Lahko ga povzroči tudi aritmija, zaradi motene električne aktivnosti srca. Kongestivno srčno popuščanje označuje stanje, do katerega pride zaradi zastajanja tekočine (The Open University, 2016). Različne bolezni poimenujemo glede na predel v telesu, kjer se arterija nahaja. Karotidna bolezen prizadene arterije v vratu in glavi, po katerih teče kri do možganov. Periferna arterijska bolezen prizadene arterije, po katerih teče kri v noge. V primeru zožitve je prekrvavljenost ovirana takrat, ko mišice potrebujejo največ hranil med naporom (Jug, 2016). Takrat se pojavi bolečina v mečih, ki med počitkom izzveni (Maučec-Zakotnik in Lainščak, 2003). Valvularna srčna bolezen vpliva na delovanje krvnih žil in uravnava pretok krvi v srcu in izven srca. Kardiomiopatija vpliva na stiskanje srčne mišice. Motnje srčnega ritma (aritmije) vplivajo na električno prevodnost. Srčne okužbe, pri katerih ima srce strukturne napake, se razvijejo že pred rojstvom (Wedro, 2017). Prirojene pomanjkljivosti srca so redkejše oblike bolezni srca, vključujejo še težave s srčnimi ventili in motnjo srčnega utripa (The Open University, 2016). 1.2 Dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni Nevarnosti in dejavnike tveganja za aterosklerozo lahko razdelimo na spremenljive in nespremenljive oz. osebne dejavnike. Med slednje spadajo spol, starost, pozitivna družinska in osebna anamneza (Maučec-Zakotnik in Lainščak, 2003). Starost povečuje tveganje za te bolezni, pri ženskah nekoliko kasneje, in sicer po 55. letu, pri moških že po 45. letu. Spol je dejavnik, ki lahko različno vpliva na tveganje, na primer pri ženskah zadosten nivo hormona estrogena zagotavlja zaščito, medtem ko je tveganje pri prisotni 2

19 sladkorni bolezni večje pri ženskah kot pri moških. Tveganje za obolevnost je večje v primeru zgodnje obolevnosti katerega izmed bližnjih družinskih članov (U.S. National Library of Medicine, 2018). Med spremenljive dejavnike uvršamo arterijsko hipertenzijo, dislipidemije, motnje tolerance za glukozo, debelost, telesno neaktivnost, neredno in/ali neustrezno prehrano, kajenje, prekomerno uživanje alkohola in stres (Maučec-Zakotnik in Lainščak, 2003). Imenovani so tudi vedenjski dejavniki tveganja, katere je mogoče meriti v ustanovah primarne zdravstvene oskrbe in predvideti tveganje za nastanek kasnejših zapletov (WHO, 2017). Dejavnika tveganja za zgodnje bolezni srca, kot sta starost in družinska zgodovina ni mogoče spremeniti. Pri ženskah starost postane dejavnik tveganja po 55. letu, kajti po menopavzi se dovzetnost za SŽB poveča zaradi zmanjšane proizvodnje estrogena v telesu (NIH, 2017). Prehrana z veliko nasičenih maščob, pri prisotni debelosti vodi v zvišane vrednosti lipidov v krvi, kar poveča možnost nastanka aterosklerozne vaskularne bolezni, ki vodi do srčnih napadov in kapi (Alpert, 2011). Krvni tlak je tlak krvi v arterijah, ki prenašajo kri iz srca v možgane in druge dele telesa. Tlak krvi se med srčnim utripom spreminja (Bristh Heart Foundation, b. d), zato meritev krvnega tlaka kaže višji sistolični krvni tlak, ko se srce skrči ter nižji diastolični krvni tlak, ko se srce sprosti. Visok krvni tlak označujejo vrednosti višje od 140/90 mmhg. Prekomeren krvni tlak poškoduje steno arterije in posledično povzroči nastanek krvnega strdka (The Open University, 2016). Vzrok srčnih napadov in kapi je običajno prisotnost kombinacije različnih dejavnikov tveganja (WHO, 2017). Eden od spremenljivih faktorjev tveganja za SŽB je zvišan krvni tlak, katerega znižanje ima ugoden učinek na zmanjševanje pogostnosti kapi, srčnega infarkta in smrti (De Backer, 2017). Obstajajo številni temeljni dejavniki, imenovani»vzroki vzrokov«, ki so odraz družbenih, gospodarskih in kulturnih sprememb globalizacije, urbanizacije in staranja prebivalstva. Ostali dejavniki vključujejo še revščino, stres in dedne predispozicije (WHO, 2017). 1.3 Ustrezna prehrana pri srčno-žilnih boleznih Način prehranjevanja in spremembe v prehranjevanju so lahko močno orodje pri obvladovanju srčno-žilnih dogodkov. Številne študije dajejo poudarek na povečan vnos sadja in zelenjave, polnozrnatih žit, oreščkov, stročnic, rib, pustega mesa, mlečnih izdelkov brez in z malo maščob ter rastlinskih olj. Glavne značilnosti takšne prehrane so visoka hranilna gostota, dosti vlaknin, zmerna količina nenasičenih maščob, vključno z omega-3, nizek vnos nasičenih, trans nasičenih maščob, sladkorja in živil z visokim glikemičnim indeksom (Jay, Roosha in Parloop, 2010). Prehrana, ki vključuje topne prehranske vlaknine, rastlinske sterole, sojine beljakovine in oreščke, lahko vpliva na zmanjšanje škodljivega lipoproteina nizke gostote (angl.»high density lipoprotein«) (Olendzki, Speed in Domino, 2006). Pogosto se priporoča mediteranska dieta, katere načela so sledeča. Zmanjšanje količine enostavnih ogljikovih hidratov (bela moka, bel riž, testenine in sladkor) v dnevni prehrani in zamenjava s kompleksnimi ogljikovimi hidrati (fižol, polnozrnate žitarice in oreščki), pri katerih raven sladkorja v krvi po obroku 3

20 počasneje naraste. Zmanjšanje oz. izločitev živalskih maščob (govedina, jagnjetina in svinjina) in izbiranje med pustimi vrstami mesa, katere dušimo ali pečemo v pečici in ne cvremo (Alpert, 2011). Nasičene maščobne kisline vsebujejo meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, majoneza, sir, sladoled in razne pripravljene omake. Omejitev vnosa trans nasičenih maščobnih kislin, katerih glavni vir so predelani izdelki, margarina, ocvrte jedi delujejo aterogeno in povišajo raven lipoproteina nizke gostote (angl.»low density lipoprotein«v nadaljevanju LDL) holesterola in trigliceridov ter zmanjšajo raven HDL holesterola (Olendzki idr., 2006). Priporoča se uporaba olivnega, repičnega ali arašidovega olja, ki vsebujejo enkrat nenasičene maščobne kisline, ki ugodno delujejo na raven maščob v krvi. Prehrana naj kot glavni vir beljakovin vključuje morske jedi, posebej koristne so ribe: losos, skuša, tuna, sardele in sardoni. Poleg rib je prednostno belo meso piščanca ali purana, nato rdeče meso (Alpert, 2011). Holesterol v krvi in tkivih izvira iz prehrane in endogene sinteze. Glavni viri v prehrani so mlečne maščobe in meso, še posebej bogat je jajčni rumenjak, ki v nasprotju z mlekom in mesom ne zagotavlja nasičenih maščobnih kislin. Prehranski vnos poviša raven holesterola v plazmi (Srinath Reddy in Katan, 2004). 1.4 Pomen vitaminov in mineralov pri srčno-žilnih boleznih Vitamini Vitamini so organske spojine, ki so nujno potrebni za normalno delovanje človeškega organizma, so najrazličnejših struktur in kemijskih lastnosti. Uvrščamo jih v dve skupini, vitamini topni v maščobah (A, D, E, K) in vitamini topni v vodi (vitamin C in vitamini B-kompleksa ) (Medić-Šarić, 2002). Topni v vodi se iz prebavnega trakta izločajo brez težav, v telesu se ne kopičijo, zato lahko pride do pomanjkanja prej kot pri vitaminih topnih v maščobah, ki se v telesu običajno kopičijo v maščobnem tkivu, zato jih ne smemo jemati v prevelikih količinah. Vitamini so bistvene snovi, ki jih organizem sam ne more sintetizirati in jih moramo nujno zaužiti s hrano. Opravljajo zelo različne in pomembne naloge, in sicer ščitijo organizem in omogočajo normalno delovanje, so biokatalizatorji kemijskih reakcij in sestavni deli encimov (Kladnik-Jenuš, 2006). Nimajo kalorične vrednosti, vendar kot koencimi omogočajo sproščanje energije, krepijo biološke funkcije ter spodbujajo metabolične procese (Medić-Šarić, 2002). Vitamin E je v maščobah topen vitamin, prisoten v kompleksu štirih izomerov (αtokoferol, β-tokoeferol, γ-tokoferol, δ-tokoferol) izmed katerih je α-tokoferol biološko najbolj aktiven (Honarbakhsh in Schachter, 2009). Omogoča elastičnost, predvsem ožilja, pomemben je za rodnost, njegovo pomanjkanje vodi v spremembe v obtočilih in mišično oslabelost (Kladnik-Jenuš, 2006). Njegova najpomembnejša vloga je zaščita celičnih membran pred oksidativnim stresom tako, da prekine verižno reakcijo oksidacije LDL in varuje celične membrane (Bradamante, 2002). Vitamin E je vključen v lipoproteine in celične membrane, kjer preprečuje peroksidacijo večkrat nenasičenih maščobnih kislin, zavira aktivacijo trombocitov in adhezijo monocitov (Adams, Wermuth in McBride, 1999). Tokoferol v plazmi zavira nastajanje oksidiranega LDL, ki je pomemben faktor 4

21 tveganja za aterosklerozo, pri čemer ga podpirajo neencimski (npr. vitamin C) in encimski sistemi (glutation peroksidaze, ki vsebujejo selen). Vitamin C je pomemben pri transportu železa, sintezi nekaterih hormonov in žolčnih kislin, sodeluje pri gradnji medceličnega tkiva in sklenine, deluje antioksidativno in veča odpornost organizma (Kladnik-Jenuš, 2006). Kot koencim sodeluje v številnih reakcijah hidroksiliranja in amidiranja, ima pomembno vlogo v procesih pri celičnem dihanju ter sodeluje v sintezi kolagena in karnitina (Medić-Šarić, 2002). Vitamin C je prevladujoč plazemski antioksidant, ki v plazmi predstavlja prvo obrambo in učinkovito ščiti LDL holesterol pred oksidacijo in s tem upočasnjuje razvoj ateroskleroze (Bradamante, 2002). Izboljšuje vazodilatacijo in zmanjšuje adhezijo monocitov (Adams idr., 1999). Vitamin C ščiti pred peroksidacijo, in sicer tako, da regenerira α-tokoferolne komponente membran (Yochum, Folsom in Kushi, 2000). Vitamin A (retinol) je potreben za rast in diferenciacijo epitelnega tkiva, pravilno rast kosti, reprodukcijo in razvoj embria, sodeluje pri sintezi vidnega pigmenta rodopisna, zato lahko pomanjkanje vodi v nočno slepoto. Skupaj z nekaterimi karotenoidi zmanjšuje možnost nekaterih infekcijskih bolezni in deluje zaščitno pri nekaterih malignih obolenjih (Medić-Šarić, 2002). β-karoten je v maščobah topen vitamin prisoten skupaj z vitaminom E v lipidnem jedru delcev LDL (Honarbakhsh in Schachter, 2009). V zaščitne antioksidacijske rekcije v molekulah LDL vstopa šele, ko se izčrpajo vse količine razpoložljivega vitamina E, lahko tudi zavira peroksidacijo lipidov (Bradamante, 2002). Karotenoidi lahko preprečijo oksidativno spreminjanje LDL holesterola, beljakovin in DNA z odstranjevanjem prostih radikalov in reaktivnih kisikovih spojin (Karppi, Laukkanen, Ma kikallio, Ronkainen in Kurl, 2011). Visok prehranski vnos vitamina C in E ter β-karotena je obratno sorazmerno povezan z incidenco srčno-žilnih bolezni. Visok prehranski vnos β-karotena pa je povezan z zmanjšano smrtnostjo pri starejših posameznikih (Honarbakhsh in Schachter, 2009) Prehranski viri vitaminov Naravno dobri viri vitamina E so rastlinska živila z visoko vsebnostjo večkrat nenasičenih maščobnih kislin: rastlinska olja olje iz pšeničnih in koruznih kalčkov, sončnično olje in sončnična semena, oreščki arašidi, mandlji, jajca in nekateri mlečni izdelki kot sta mleko in margarina (Medić-Šarić, 2002). Vitamin A se v živilih živalskega izvora nahaja v obliki retinola. Živila bogata z vitaminom A so jetra, maslo, polnomastno mleko, jajčni rumenjak, sir, ribe in ribje olje. Ta vitamin lahko v organizmu nastane iz prekurzorja karotenoida, najaktivnejši je betakaroten, ki se nahaja v rastlinah (Medić-Šarić, 2002). Primarni viri α-karotena in β- karotena so korenje, buče, listnati in navadni ohrovt. Lutein in zaeksantin se nahajata v zelenolistni zelenjavi (špinača, ohrovt), likopen je prisoten v paradižniku in njegovih proizvodih (Karppi idr., 2011). 5

22 Vitamin C dobimo s svežo, lokalno pridelano zelenjavo in sadjem. Živila bogata z vitaminom C so citrusi (limone, pomaranče, mandarine), črni ribez, šipek, češnje, listnata zelenjava, paprika, zelje, paradižnik in krompir (Medić-Šarić, 2002) Minerali Minerali so anorganske snovi, ki jih organizem za optimalno delovanje potrebuje v majhnih količinah. Sodelujejo pri oblikovanju kosti in zob, so del telesnih tekočin in tkiv, sodelujejo v encimskih sistemih ter omogočajo normalno delovanje živčevja (British Nutrition Foudation, b. d). Minerali so v organizmu nujni za tvorbo encimov, hormonov, hemoglobina, strukturnih beljakovin, vitaminov, preko katerih vplivajo pravzaprav na vse sestavine človeškega organizma. Minerale delimo v dve skupini, in sicer oligoelemente in elemente v sledeh. Med oligoelemente, ki jih človeško telo potrebuje več kot 100 mg na dan (Poklar Ulrih, 2009), uvrščamo kalcij, magnezij, fluor, natrij, kalij, žveplo in klor. Med elemente v sledeh spadajo vsi ostali: železo, cink, jod, fluor, selen, baker, krom, kobalt (Buhač, 2002). Koncentracijo natrija v krvi regulirajo mehanizmi, ki so vključeni v uravnavanje ph, osmotskega tlaka in količine vode v telesu, skupaj s kalijevimi in kalcijevimi ioni vzdržujejo funkcijo živčno-mišičnih celic (Tratar Pirc, 2009). Z zmanjšanim prehranskim vnosom natrija se lahko zniža krvni tlak, še posebej pri osebah s hipertenzijo (Cogswell, Mugavero, Bowman in Frieden, 2016). Glavno vodilo za oblikovanje dnevnega priporočila je bila trdnost dokazov o vplivu prekomernega vnosa natrija na krvni tlak, srčno-žilne dogodke in kapi (Whelton, idr., 2012). Povprečen dnevni vnos soli po vsem svetu je višji od 6 g, v vzhodni Evropi in Aziji celo višji od 12 g, medtem ko mednarodna priporočila priporočajo manj kot 5 6 g soli na dan. Z znižanjem krvnega tlaka se tveganje za kap zmanjša za 24 % in tveganje za koronarno bolezen srca za 18 % (Strazzulo idr., 2009). Kalij je najbolj zastopan znotrajcelični kation, majhna količina zunaj celic pa je pomembna za uravnavanje številnih fizioloških funkcij, kot so: prenos živčnih impulzov, normalna raven krvnega tlaka, sproščanje hormonov in mišična kontrakcija (Buhač, 2002), uravnavanje srčnega utripa ter vloga pri pravilnem delovanju ledvic in adrenalinskih funkcij. V organizmu skupaj z natrijem in klorom vzdržuje razporeditev tekočine in ph v celicah (Tratar Pirc, 2009). Prehranski vnos kalija ima antihipertenzivni učinek, saj preprečuje možganske kapi in izboljša stanje srčno-žilnih bolezni, kajti visok nivo kalija povzroči izločanje natrija preko ledvic (Penton, Czogalla in Loffing, 2015). Kalcij je v človeškem organizmu nujno potreben za osifikacijo kosti, normalno delovanje prečno-progastih in gladkih mišic, pospešuje strjevanje krvi, sodeluje pri uravnavanju prepustnosti celičnih membran ter deluje na centralni živčni sistem in izločanje živčnih prenašalcev (Tratar Pirc, 2009). Ima številne potencialne učinke na tveganja za srčnožilne bolezni. Znižuje krvni tlak tako, da regulira aktivnost renin-angiotenzin sistema, izboljšuje ravnovesje med natrijem in kalijem in zavira tonus vaskularnih gladkih mišic. 6

23 Ugodno učinkuje na razmerje holesterola, saj se v črevesju veže na maščobne in žolčne kisline, poveča izločanje maščob in vstopa v enterohepatični obtok (Wang, Manson in Sesso, 2012). Hormoni, ki v telesu uravnavajo raven kalcija, imajo vazoaktivne lastnosti, zato lahko vplivajo na krvni tlak. Na primer kalciotropni hormon vpliva na raven kalcija znotraj celic (Tabatabai in Keshavarz, 2007). Naključne kontrolne preizkušnje kažejo, da previsok vnos kalcija povečuje tveganje za različne srčno-žilne dogodke, vključno z miokardnim infarktom in možgansko kapjo (Xiao idr., 2013). Wang idr. (2012) poročajo o možnem vplivu vnosa kalcija na tveganje za razvoj različnih mehanizmov srčno-žilnih bolezni. Ti mehanizmi vključujejo holesterol v krvi, izločanje in občutljivost na inzulin, vazodilatacijo, trombozo, debelost in žilno kalcifikacijo. Omenjeni avtorji navajajo dve posledici prekomernega vnosa kalcija, to sta hiperkalciemija in žilna kalcifikacija, ki lahko povečata tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Nasprotno so Cook idr. (2007a) v svoji raziskavi v Ameriki ugotovili, da lahko nizek vnos kalcija ter morda še nizek vnos kalija prispevata k večjemu tveganju za ishemično kap pri ženskah srednjih let. Magnezij je pri metabolizmu ATP nepogrešljiv, saj ima pomembno vlogo pri številnih metabolnih procesih, kot so koriščenje glukoze, sinteza maščob, proteinov in nukleinskih kislin, transportni procesi skozi membrano in krčenje mišic (Tratar Pirc, 2009). V telesu je povezan z različnimi fiziološkimi funkcijami, med katerimi je tudi regulacija srčnožilnega sistema. Kar nakazuje, da lahko pomanjkanje le-tega vodi v anomalije pri samem metabolizmu. Metabolizem magnezija ima pomembno patofiziološko vlogo pri ishemični bolezni srca, kongestivnem srčnemu popuščanju, nenadni srčni smrti, aritmiji in hipertenziji (Tabatabai in Keshavarz, 2007). V srcu je ključna vloga magnezija pri uravnavanju preskokov nevronov, znotraj-srčnega prevajanja in krčenja z nadzorovanjem številnih ionskih transporterjev, vključno s kalijevimi in kalcijevimi kanalčki. Sodeluje pri uravnavanju žilnega tonusa, aterogeneze in tromboze, žilni kalcifikaciji ter proliferaciji in migraciji endotelijskih in žilnih gladkih mišičnih celic (Tangvoraphonkchai in Davenport, 2018). Ta element je kofaktor v več kot 300 encimskih sistemih, ki v telesu uravnavajo različne biokemične reakcije, vključno s funkcijo mišic in živcev, kontrolo glukoze v krvi in regulacijo krvnega tlaka. Pri aktivnem prenosu kalcijevih in kalijevih ionov skozi celične membrane je pomemben za prevodnost živcev, krčenje mišic in normalen srčen ritem (NIH, 2018). Ugotovljeno je bilo, da lahko magnezij zmanjša tveganje za koronarno srčno bolezen posledično tako, da zavira funkcije trombocitov, krči gladke mišice in zmanjšuje proste maščobne kisline v krvnem obtoku. Pomanjkanje magnezija lahko vpliva na vrednost krvnega tlaka in vodi v hipertenzijo (Rizvi in Nagra, 2014). Magnezij zmanjšuje sistemsko in pulmonalno vaskularno rezistenco, ki privede do blagega povišanja srčnega indeksa in padca krvnega tlaka (Buhač, 2002). Cink je intracelularni ion, vključen je v več kot 200 encimskih sistemov (na primer kot stabilizator molekulskih struktur in membran). Sodeluje v fizioloških procesih kot so rast in delitev celic, spolno dozorevanje, reprodukcija, celjenje ran in prilagajanje temi. Sodeluje tudi v metabolizmu nekaterih vitaminov, kot so retinol, piridoksin in folna 7

24 kislina, vpliva še na delovanje možganov in ima vlogo pri zaznavanju čutov, zlasti vonja in okusa (Buhač, 2002). Je eden izmed najpomembnejših mikroelementov v organizmu, katerega neravnovesje lahko vodi v srčno-žilne bolezni (Huang idr., 2018). Vpleten je v procese, ki so odločilni za zdravje srčno-žilnega sistema, zato je lahko pomanjkanje letega skozi napredovanje bolezni in staranje dejavnik za odpoved srca (Little idr., 2010). Nizke koncentracije cinka v serumu/plazmi so povezane z aterosklerozo. Dodatek cinka lahko zmanjša kopičenje holesterola v aorti in zmanjša lipidno oksidacijo (Rizvi in Nagra, 2014). V številnih raziskavah so proučevali povezavo cinka s kardiomiopatijami, aritmijami in koronarnimi boleznimi in ugotovili nižjo raven cinka v krvi pri bolnikih z ishemičnim/miokardnim infarktom, kongestivnimi srčnimi okvarami ali presaditvijo srca, kar posledično vodi v slabši razplet bolezni (Little idr., 2010) Prehranski viri mineralov Natrij večinoma vnesemo v telo s soljo, ki jo vsebuje predelana, konzervirana hrana in prekajeni izdelki. Nahaja se še v morskih sadežih, ribah in algah (Buhač, 2002). Velike količine ga vsebuje industrijsko predelana hrana ne samo zaradi izboljšanja okusa, ampak zaradi obstojnosti, kajti sol hrano konzervira (vložena zelenjava, mesnine, siri, krekerji ) (Tratar Pirc, 2009). Kalij se nahaja zlasti v sadju in zelenjavi, najboljši viri so banane, krompir, suhe marelice, fižol, paradižnik, avokado, artičoke in pomarančni sok (Buhač, 2002). Kalcij se nahaja v mleku in mlečnih izdelkih, žitih in zelenjavi. Prav tako se nahaja v sardelah, če jih zaužijemo skupaj s kostmi. K dnevnemu vnosu lahko prispeva (mineralna) voda, kjer je raztopljen ta mineral. Najbogatejše vire predstavljajo parmezan, polnomastni sir, mleko in jogurt, sardela, mandlji in soja (NIJZ, 2016). Zdravi viri so zelenolistna zelenjava brokoli, ohrovt, zelje, por, med zelišči so koristni peteršilj, bazilika in kreša. Nasprotno špinača, rdeča pesa, blitva in rabarbara poleg kalcija vsebujejo še oksalate, ki absorpcijo kalcija zavirajo. Stročnice, kot so čičerika, fižol, leča in soja nas prav tako dobro založijo s tem mineralom (Tratar Pirc, 2009). Dober vir magnezija je zeleno-listnata zelenjava, zlasti špinača, oreščki mandlji in arašidi, indijski oreščki, stročnice in semena bučno seme. Drugi viri so avokado, krompir, banana, jogurt in atlantski losos (NIH, 2018). Magnezij se nahaja tudi v napitkih, kot so kava, čaj, kakav in voda, izključno trda voda, kjer je prisoten tako magnezij kot kalcij, medtem ko v mehki vodi prevladuje natrij (Poklar Ulrih, 2009). Bogatejši viri cinka so meso in morski sadeži, na primer ostrige, govedina, rakovica, jagnjetina, svinjina in školjke. Žita, stročnice in semena so kljub razmeroma visoki vsebnosti cinka nekoliko slabši vir tega minerala zaradi vsebnosti fitinske kisline, ki omejuje biorazpoložljivost tega minerala. Rastlinski viri so sezamovo seme, indijski oreščki, soja, leča, arašidi, ovseni kosmiči in polnozrnat kruh (NIJZ, 2016). Nahaja se tudi v pivskem kvasu, bučnicah, siru in grahu (Buhač, 2002). 8

25 1.5 Referenčne vrednosti za vnos analiziranih vitaminov in mineralov Preglednica 1: Priporočeni dnevni vnosi mineralov: natrija, kalija, kalcija, magnezija in cinka (NIJZ, 2016) Starost (leta) Natrij Kalij Kalcij Magnezij Cink mg mg mg mg mg m ž m ž Odrasli: ,0 Starejši: > ,0 7,0 Preglednica 2: Priporočeni dnevni vnosi vitaminov A, C in E (NIJZ, 2016) Starost (leta) Vitamin A Vitamin C Vitamin E mg ekvivalent mg mg ekvivalent m ž m ž m ž Odrasli: ,0 0, Starejši: > 65 1,0 0, Opomba: Za vitamina A in C ter elemente kalcij, magnezij in cink veljajo priporočene vrednosti, ki naj bi individualno ustrezale vsem in zagotavljale zadostno zalogo hranljivih snovi v telesu. Medtem ko so za vitamin E ter elementa natrij in kalij navedene ocenjene vrednosti, kajti pri teh hranljivih snoveh ni mogoče določiti natančnih človekovih potreb, zato dopuščajo navajanje priporočil v obliki intervalov ali navajajo le vrednosti za minimalen vnos (NIJZ, 2016). 9

26 2 NAMEN, HIPOTEZE IN RAZISKOVALNO VPRAŠANJE Tako strokovna kot znanstvena literatura poroča o škodljivem povečanem vnosu natrija pri srčno-žilnih bolnikih. Pri pregledu literature pogrešamo celovit vir, ki bi izpostavil ključne vitamine in minerale, ki so pomembni v prehrani srčno-žilnih bolnikov, saj se večina pregledanih študij osredotoča le na katerega izmed njih. Zato smo si zastavili naslednje raziskovalno vprašanje: Kateri so ključni vitamini in minerali ter kako vplivajo na zdravstveno stanje srčno-žilnih bolnikov? Namen naloge je analizirati prehranski vnos vitaminov in mineralov izbrane populacije srčno-žilnih bolnikov, ter ovrednotiti primernost vnosov glede na priporočila. Analizirali bomo vnos tistih, za katere obstajajo dokazi o povezavi z nastankom ali razvojem srčnožilnih bolezni. Predvideni analizirani vitamini bodo vitamin A, C in E, predvideni analizirani minerali pa natrij, kalij, kalcij, magnezij in cink. Cilj raziskovalne naloge je ovrednotiti vnos vitaminov in mineralov pri srčno-žilnih bolnikih Koronarnega društva slovenske Istre, ter ugotoviti dnevno količino zaužitih posameznih vitaminov in mineralov in jih primerjati s priporočili. Hipoteze: 1) Predpostavljamo, da bo pri večini preiskovancev dnevni vnos natrija večji kot je priporočena vrednost. 2) Predpostavljamo, da bo večina preiskovancev dosegla priporočene dnevne količine kalija. 3) Predpostavljamo, da bo večina preiskovancev zagotovila zadosten vnos vitaminov A, C in E. 10

27 3 METODE DELA IN MATERIALI 3.1 Vzorec raziskave Vzorec raziskovalne naloge predstavljajo preiskovanci, vključeni v Koronarno društvo slovenske Istre, ki so bili s strani Fakultete za vede o zdravju povabljeni k sodelovanju v projektu ŠIPK z naslovom»načrt za izboljšanje življenjskega sloga srčno-žilnih bolnikov«, ki je potekal od februarja do konca aprila Preiskovancem smo na uvodnem srečanju predstavili, kako bo potekal projekt, kakšne vrste meritev bomo opravili, ter jim razložili, kakšni so cilji projekta. Udeleženci so se na koncu srečanja prostovoljno odločili za sodelovanje ter podpisali izjave o zavestni in svobodni privolitvi. Velikost vzorca je predstavljalo 27 preiskovancev, ki so člani Koronarnega društva slovenske Istre, od tega so bili 4 preiskovanci moškega spola in 23 ženskega spola. Starostni razpon je obsegal preiskovance od 55. do 83. leta starosti. Povprečna starost je znašala 68,5 let. Preiskovancem smo dodelili šifre (ŠIPK in zaporedna številka) pod katero smo beležili vse podatke. V grafih smo preiskovance navedli samo z zaporedno številko. Preglednica 3: Tabela preiskovancev s podatki o spolu, starosti in indeksu telesne mase PREISKOVANEC/-KA ŠIPK 1 SPOL [ženski/moški] ženski STAROST [leta] 59 ITM [kg/m 2 ] 28,2 ŠIPK 2 ženski 55 35,7 ŠIPK 3 ženski 58 27,9 ŠIPK 4 ženski 65 32,7 ŠIPK 5 ženski 63 28,8 ŠIPK 6 ženski 65 29,2 ŠIPK 7 ženski 55 29,9 ŠIPK 8 ženski ŠIPK 9 ženski 61 28,6 ŠIPK 10 ženski 82 24,3 ŠIPK 11 moški 82 24,3 ŠIPK 12 ženski 55 35,6 ŠIPK 13 moški 64 23,5 ŠIPK 14 ženski 68 24,4 11

28 ŠIPK 15 ženski 64 27,3 ŠIPK 16 ženski 83 25,8 ŠIPK 17 ženski 73 31,6 ŠIPK 18 ženski 69 26,3 ŠIPK 19 ženski 78 30,1 ŠIPK 20 moški 78 30,8 ŠIPK 21 ženski 73 34,7 ŠIPK 22 moški 77 28,4 ŠIPK 23 ženski 68 27,6 ŠIPK 24 ženski 64 35,6 ŠIPK 25 ženski 71 26,3 ŠIPK 26 ženski 79 22,8 ŠIPK 27 ženski 78 31,9 Preglednica 4: Obolenja preiskovancev in pogostnost obolenj pri preiskovancih Obolenje Število preiskovancev s tem obolenjem arterijska hipertenzija stabilno srčno popuščanje hipeholesterolemija hiperlipidemija aritmija angina pektoris nestabilna angina pektoris atrijska fibrilacija tiha ishemija stenoza karotidne arterije edem vsadki v koronarnih žilah

29 motnja srčnega utripa ishemična bolezen srca 1 1 Ostale pridružene bolezni prisotne pri posameznikih so kronična obstruktivna pljučna bolezen v stabilni fazi, ledvična bolezen, Parkinsonova bolezen, rak prostate, izven sklepni revmatoidni artritis, depresivne motnje in anksioznost. Pri štirih preiskovancih so prisotne težave s ščitnico in sladkorna bolezen. 3.2 Potek raziskave Projekt se je izvajal multidisciplinarno, sodelovali smo študentje študijskih smeri Zdravstvena nega, Prehransko svetovanje-dietetika, Kineziologija in Biopsihologija. Študentje smo opravili različne meritve, in sicer odvzem krvi za analizo biokemijskih parametrov, meritev telesne sestave, meritev obsega pasu, telesne višine, specifičnih kognitivnih sposobnostih in gibalnih zmogljivosti. V tej raziskovalni nalogi se bomo osredotočili in uporabili ter analizirali samo pridobljene podatke o prehranskem vnosu vitaminov in mineralov. Za izvedbo raziskave na ljudeh ter uporabo pridobljenih podatkov smo pridobili dovoljenje Komisije RS za medicinsko etiko (številka /2018/4). 3.3 Uporabljeni pripomočki in merski instrumenti Podatke smo pridobili tako, da so preiskovanci zapisovali svoje tridnevno prehranjevanje v prehranski dnevnik (dva dni med tednom, en dan med vikendom), ki so ga prejeli na prvem srečanju. Preiskovancem smo pred pričetkom projekta predstavili, kako se pravilno izpolnjuje prehranski dnevnik. Povedali smo jim, da je pomembno zapisovati čisto vse, kar v dnevu zaužijejo. Za analizo prehranskih dnevnikov so pomembne količine zaužitih živil (g, ČŽ čajna žlička, JŽ jušna žlica) in pijač (ml, dl), način priprave (kuhanje, dušenje, pečenje ) in vse sestavine (ČŽ, JŽ), če pripravijo sestavljeno jed. Posebej smo poudarili, da je pomembno zapisati količino uporabljene soli pri kuhanju in pripravi hrane. Nekateri so v prehranski dnevnik dopisali še blagovno znamko (npr. mlekarna Celeia) in priložili deklaracije predelanih živil (npr. piškotov). Na dan meritev so preiskovanci s seboj prinesli izpolnjen prehranski dnevnik, katerega smo skupaj pregledali in pokomentirali in morebiti dopisali še kakšno podrobnost, ki je pomembna pri analizi. Tako smo lahko z vnosom teh podatkov v program Odprta platforma za klinično prehrano (v nadaljevanju OPKP) dobili najbolj optimalne rezultate. 13

30 Slika 1: Primer izpolnjenega prehranskega dnevnika Izpolnjene prehranske dnevnike smo analizirali tako, da smo vso zaužito hrano in pijačo vnesli v program OPKP ( ter izvozili podroben izpis vseh hranil, ki jih omogoča program. V podrobnem izpisu so preračunane povprečne vrednosti posameznih zaužitih makrohranil in mikrohranil. Za našo raziskavo so pomembne vrednosti vitaminov A, C, E in mineralov natrija, kalija, kalcija, magnezija in cinka. 14

31 Slika 2: Primer podrobnega izpisa nekaterih hranil iz programa OPKP 15

32 4 REZULTATI 4.1 Dnevni energijski vnos preiskovancev Preiskovance lahko glede na njihov dnevni vnos energije uvrstimo v tri kategorije. V kategorijo prenizkega dnevnega vnosa spada enajst preiskovancev, osem v kategorijo ustreznega energijskega vnosa. Osem preiskovancev ima previsok dnevni energijski vnos glede na njihovo starost, telesno maso in telesno višino (Preglednica 5). Pri teh preiskovancih je energijski vnos pri večini povišan na račun prevelikega vnosa beljakovin, maščob predvsem nasičenih in enostavnega sladkorja. Medtem ko je energijski delež ogljikovih hidratov pri petih preiskovancih prenizek, kot tudi vnos kalcija in prehranskih vlaknin. Iz tega lahko razberemo, da ima večji pomen ustrezen izbor živil, kot samo vnos hrane nasploh, kajti določena hrana, na primer enostavni sladkor, telesu ne zagotavlja hranilnih snovi, ampak ima visoko energijsko gostoto, kar doprinese k celodnevnemu energijskem vnosu. Preglednica 5: Kategorije dnevnega energijskega vnosa preiskovancev Prenizek energijski vnos Ustrezen energijski vnos Previsok energijski vnos ŠIPK 2 ŠIPK 3 ŠIPK 1 ŠIPK 7 ŠIPK 11 ŠIPK 4 ŠIPK 8 ŠIPK 12 ŠIPK 5 ŠIPK 9 ŠIPK 15 ŠIPK 6 ŠIPK 13 ŠIPK 17 ŠIPK 10 ŠIPK 16 ŠIPK 18 ŠIPK 14 ŠIPK 21 ŠIPK 20 ŠIPK 19 ŠIPK 22 ŠIPK 23 ŠIPK 25 ŠIPK 24 ŠIPK 26 ŠIPK 27 16

33 4.2 Dnevna količina zaužitega natrija pri preiskovancih Ocenjena vrednost za priporočen vnos natrija znaša 550 mg. Slika 3: Količina zaužitega natrija pri preiskovancih in ocenjena vrednost za priporočen vnos Iz grafa (Slika 3) lahko razberemo, da vsi preiskovanci presegajo ocenjeno vrednost za priporočen vnos natrija, ki znaša 550 mg. Najvišja dosežena dnevna količina zaužitega natrija je bila dosežena pri preiskovancu 11 in znaša 4201 mg, najnižja pa pri preiskovanki 24 in znaša 836 mg. Kljub temu, da so preiskovanci seznanjeni, da morajo biti pozorni pri dnevnem vnosu natrija, je vnos pri nekaterih izredno visok. Še najbližje priporočilom je preiskovanec ŠIPK 24, ki pa je imel izrazito nizek energijski vnos (Preglednica 5). 4.3 Dnevna količina zaužitega kalija pri preiskovancih Ocenjena vrednost za priporočen dnevni vnos kalija znaša 2000 mg. Slika 4: Količina zaužitega kalija pri preiskovancih in ocenjena vrednost za priporočen vnos Iz grafa (Slika 4) lahko razberemo, da večina preiskovancev (85 %) dosega priporočilo za dnevni vnos kalija, to je 2000 mg. Štirje od preiskovancev ne dosegajo dnevnega priporočila, kar pomeni, da njihove dnevne potrebe niso zadovoljive. Najvišja dosežena dnevna količina pri preiskovanki 25 znaša 4599 mg in najnižja pri preiskovanki 8, to je 1506 mg. 17

34 4.4 Dnevna količina zaužitega kalcija pri preiskovancih Priporočilo za dnevni vnos kalcija znaša vsaj 1000 mg. Slika 5: Količina zaužitega kalcija pri preiskovancih in priporočilo za dnevni vnos Iz grafa (Slika 5) je razvidno, da večina preiskovancev (77 %) ne dosega priporočene dnevne vrednosti za kalcij, ki znaša 1000 mg. To količino dosega le šest preiskovancev, vsi ostali imajo prenizek dnevni vnos. Najvišjo vrednost dosegata preiskovanki 1 in 4, katerih vrednost znaša 1384 mg. Obe sta imeli tudi previsok energijski vnos (Preglednica 5). Najnižja dosežena vrednost je pri preiskovanki 8 in sicer 327 mg. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da večina preiskovancev ne zaužije dovolj mleka in mlečnih izdelkov ter zeleno-listnate zelenjave, s čimer bi pokrili dnevne potrebe po tem mineralu. 4.5 Dnevna količina zaužitega magnezija pri preiskovancih Priporočilo za dnevni vnos magnezija znaša pri moških mg, medtem ko pri ženskah mg. Slika 6: Količina zaužitega magnezija pri preiskovancih in priporočilo za dnevni vnos Iz grafa (Slika 6) lahko razberemo, da pri moških eden presega priporočeno dnevno vrednost, to je preiskovanec 11, njegova vrednost znaša 575 mg. Medtem ko ostali trije 18

35 preiskovanci dosegajo vrednost okrog 250 mg, kar je nižje od priporočila. Med ženskami jih 5 (21 %) ne dosega priporočene dnevne vrednosti, od katerih je najnižji vnos dosegla preiskovanka 27, in sicer 205 mg. Najvišjo vrednost pri ženskah je dosegla preiskovanka 1 in sicer 694 mg. 4.6 Dnevna količina zaužitega cinka pri preiskovancih Priporočilo za dnevni vnos cinka znaša vsaj 7 mg pri ženskah in 10 mg pri moških. Slika 7: Količina zaužitega cinka pri preiskovancih in priporočilo za dnevni vnos Priporočila za dnevni vnos cinka se razlikujejo glede na spol, zato je na grafu (Slika 7) prikazana višja priporočena dnevna vrednost pri moških, ki znaša 10 mg in nižja vrednost pri ženskah, ki znaša 7 mg. Glede na prikazan graf lahko razberemo, da dva od preiskovancev dosegata priporočeno dnevno vrednost, dva je ne dosegata. Najvišja dosežena vrednost pri moških znaša 14 mg pri preiskovancu 11, najnižja 6 mg pri preiskovancu 22. Pri ženskah je priporočilo nižje, vendar le-tega šest preiskovank (26 %) ne dosega. Najvišja dosežena vrednost je 14, 5 mg pri preiskovanki 1, najnižja pa 3, 4 mg pri preiskovanki 8. 19

36 4.7 Dnevna količina zaužitega vitamina A pri preiskovancih Priporočilo za dnevni vnos vitamina A znaša 1 mg pri moških in 0,8 mg pri ženskah. Slika 8: Količina zaužitega vitamina A pri preiskovancih in priporočilo za dnevni vnos Priporočila za dnevni vnos vitamina A se razlikujejo glede na spol, zato je na grafu (Slika 8) prikazana višja priporočena dnevna vrednost pri moških, ki znaša 1 mg in nižja vrednost pri ženskah, ki znaša 0,8 mg. Priporočilo dosega eden od štirih preiskovancev, njegova vrednost znaša 1,3 mg. Med preiskovankami samo štiri (17 %) dosegajo priporočeno vrednost, med katerimi izstopa ekstremna vrednost pri preiskovanki 5, ki znaša 7,4 mg, ostale preiskovanke imajo nižje vrednosti od priporočila. Najnižja dosežena vrednost pri preiskovanki 18 znaša 0,2 mg. Tri od štirih preiskovank, ki so zaužile dovolj vitamina A, so imele skupno previsok dnevni energijski vnos (Preglednica 5). 4.8 Dnevna količina zaužitega vitamina C pri preiskovancih Priporočilo za dnevni vnos vitamina C znaša 110 mg pri moških in 95 mg pri ženskah. Slika 9: Količina zaužitega vitamina C pri preiskovancih in priporočilo za dnevni vnos Iz grafa (Slika 9) lahko razberemo, da priporočilo za dnevni vnos vitamina C med moškimi preiskovanci presega le eden izmed štirih, njegova dosežena vrednost znaša

37 mg. Najnižja dosežena vrednost je 59 mg, pri preiskovancu 22. Med ženskami devet preiskovank (39 %) dosega priporočilo, medtem ko ga ostalih štirinajst ne dosega. Najvišja dosežena vrednost je pri preiskovanki 4 in znaša 308,5 mg, najnižja pri preiskovanki 24, ki znaša 33 mg. 4.9 Dnevna količina zaužitega vitamina E pri preiskovancih A) Ocenjene vrednosti za priporočen dnevni vnos vitamina E znašajo pri moških starih od let mg, pri ženskah 12 mg. Slika 10: Količina zaužitega vitamina E pri preiskovancih < 65 let glede na spol in ocenjena vrednost za priporočen vnos Graf (Slika 10) prikazuje dosežene dnevne vrednosti vitamina E pri preiskovancih mlajših od 65 let, od katerih je eden moškega spola, ki ne dosega priporočila mg. Ostalo so ženske, pri katerih samo štiri preiskovanke od devetih dosegajo priporočilo 12 mg. Najvišjo vrednost dosega preiskovanka 1, in sicer 18 mg, najnižjo pa preiskovanka 9, ki dosega samo polovično vrednost priporočene vrednosti. B) Ocenjene vrednosti za priporočen dnevni vnos vitamina E pri moških starejših od 65 let znašajo 12 mg, pri ženskah 11 mg. Slika 11: Količina zaužitega vitamina E pri preiskovancih > 65 let glede na spol in ocenjena vrednost za priporočen vnos 21