Dom sv. Martina odprl svoja vrata

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Dom sv. Martina odprl svoja vrata"

Transkripcija

1 Dom sv. Martina odprl svoja vrata Takole so v nedeljo, 28. decembra, s slavnostnim rezanjem traku `upnik Ivan Jagodic, nad{kof in metropolit Alojz Uran in `upan Franc Kramar odprli vrata novega doma za starej{e ob~ane Doma sv. Martina v Srednji vasi. Dom je zrasel v manj kot letu dni, investicija vanj pa je stala 4,5 milijona evrov. Denar je `upnija zbirala z donacijami. Milijon evrov je prispeval sklad TMS iz [vice, ki je zapu{~ina doma~inke Tilke Mencinger Schoch, ki je `ivela v [vici. Nekaj so prispevali Bohinjci in drugi posamezni dobrotniki, 1,6 milijona evrov pa je `upnija pridobila z najemom kredita. Prve prebivalce od petin{estdesetih je dom sprejel 5. januarja, nato pa vsak dan dva do tri nove. Interes je velik, posebnih pogojev za mesto v domu pa ni. Ve~ na 4. strani. P. L., foto: P. L. Nastopili na Triglavski tr`nici Novoletno vo{~ilo V novem letu vam `elim velike in debele pomaran~e, vedno opran avto, cveto~ nasad pred hi{o, nasmejana jutra, vro~e poletne po~itnice, vedno prosto parkirno mesto, nobenega ~akanja v vrstah, vedno pospravljeno klet, nizek davek, dnevno mero romantike, dehte~e ro`ice, vedno poln rezervoar goriva, pospravljene omare, o~i{~ene ~evlje, vesele prijatelje in znance, poln hladilnik dobrot, prijaznega {efa, glavo polno uresni~ljivih idej, razgibano rekreacijo, poko{en travnik, de`nik ob sebi ob de`evnih dneh, prijetna presene~enja, uspe{ne delovne dni, nobenih zastojev na cesti, neizmerno veselje do vsakodnevnega u~enja, malo bole~in pri zobozdravniku, pogumno raziskovanje neznanih svetov, ogled dobrih filmov, pospravljeno stanovanje, polno denarnico bankovcev, neizgubljive klju~e, imunost na gripo in prehlad, pla~ane ra~une, toplo pi`amo, branje zanimivih knjig, mehak naslonja~, veselo pohajkovanje v naravi, dobre sosedske odnose, veliko prostih uric, uresni~itev `ivljenske avanture, dr`anje za roke, petje v travi, sve`e limone, debele lubenice, {ampanjec, vesele novice, brezmejno radost in u`itek, prepleskane stene, tople nogavice, uspe{no kon~ano delo, koristna pogajanja, prijazen pozdrav znanca, prijetna presene~enja, otro{ko domi{lijo, po{tenost, igrivost, toplo obujanje spominov, dobro vino, nobene po{kodbe, prijeten nasmeh, di{e~ pr{ut, nova znanstva, vonj toplega kruha, orehovo potico, prijetne obiske, pogovore v naravi, dobro zdravje, nobenega prometnega prekr{ka, ljubezen, tesne objeme, smeha do solz, velikih prilo`nosti, klepet s prijatelji, mir v slu`bi. Skratka vse najbolj{e! Petra Lotri~ V soboto, 20. decembra, je na Bledu potekala zadnja Triglavska tr`nica v letu 2008, ki jo vsak mesec organizira Javni zavod Triglavski narodni park. V okviru tr`nice je bilo tudi odprtje razstave o kozolcu. Sestavljena je iz treh delov. Prvi je predstavitev dveh knjig Boruta Juvanca, in sicer Kozolec in Slovenska arhitektura 1, v drugem delu razstave predstavljajo brano in orodja za izdelavo kozolca, v tretjem delu pa so likovni izdelki otrok bohinjske osnovne {ole. Skupina bohinjskih otrok pa je nastopila tudi s kraj{o predstavo o kozolcu in njegovi rabi. Ve~ o predstavi in projektu, katerega del je, si lahko preberete na 11. strani. P. L., foto: P. L. Prispevki rok: petek, 23. januar e-po{ta: ali na naslov: Ob~ina Bohinj, Triglavska 35, Bohinjska Bistrica dol`ina: do znakov s presledki, naslov, podpis avtorja foto: avtor fotografije

2 2 ob~ina 23. redna seja ob~inskega sveta Sprejeli prora~un za leto 2009 Na zadnji seji ob~inskega sveta v letu 2008 so ob~inski svetniki sprejeli prora~un Ob~ine Bohinj za leto 2009, sklep o obra~unavanju cen programov v vrtcu za ~as, ko je otrok odsoten, in o pla~ilu rezervacij mesta za otroka v vrtcu, dolo~ili so najvi{je mo`no {tevilo dovoljenj za avto taksi prevoze ter letno takso za te prevoze v letu Dolo~ili so tudi vrednost to~ke ob~inske takse in cene za re`ijski obrat, dvorano Danica, Kulturni dom Jo`a A`mana, muzejsko dejavnost in {otor. Imenovana pa je bila tudi pogajalska komisija v nepravdni zadevi v zvezi z denacionalizacijo objekta, kjer danes obratuje Bar Kramar. [e pred za~etkom to~k z dnevnega reda je direktorica ob~inske uprave Bernarda Resman podala poro~ilo o delu ob~inske uprave glede sklepov, ki so jih svetniki in svetnice sprejeli na novembrski seji. Prora~un Franc Kramar je obrazlo`il opredelitve do pripomb, ki so jih svetnice in svetniki podali k predlogu prora~una v splo{ni razpravi na novembrski seji. K razpravi, ki je sledila, se je prvi prijavil svetnik Du{an Jovi}, ki se je najprej zahvalil, da je bilo kar nekaj njegovih pripomb upo{tevanih. [e vedno pa je mnenja, da je vsota za pod`upanske pla~e previsoka.»malce bi potrkal na moralno zavest,«je dejal, ker je po njegovem mnenju tiso~ evrov neto mese~ne pla~e preve~ za nepoklicno funkcijo.»za ta denar bi moral biti pod`upan osem ur na ob~ini,«je povedal. Pod`upana se razvrsti v pla~ni razred med 36. in 43. razredom. Delitev pla~e pod`upana na dva pod`upana zato ni ve~ mo`na, vendar ~e pod`upan funkcijo opravlja nepoklicno, lahko dobiva najve~ polovico zneska pla~e, ki jo dobiva `upan. Odstotek je seveda lahko manj{i od 50 odstotkov, odvisen pa je od pristojnosti, ki jih ima pod`upan. Tudi svetnica Marija Ogrin se je zahvalila za upo{tevane predloge, ki jih je podala v splo{ni razpravi. Svetniku Du{anu Vu~ku pa je {e vedno `al, da ob~inska uprava ni predlagala prora~una za dve leti. Prav tako je {e vedno mnenja, da so na~rtovani prihodki preve~ optimisti~ni, kot je menila tudi ~lanica Nadzornega odbora Irena [est, {e posebej glede na krizo, ki prihaja. Svetnica Matilda Arh je menila, da je tudi evrov za predstavo Moje pesmi moje sanje {e vedno preve~. (V prvi obravnavi je bilo tej predstavi, ki bo za ob~inski praznik, namenjeno evrov). Predlagala je, da bi ta denar namenili dru`ini, ki ji je plaz poru{il hi{o, predstavi pa bi se Kramar se je s predlogom strinjal in `elel o njem glasovanje, vendar je svetnik Vu~ko opozoril, da bi bilo to demago{ko ravnanje in hkrati tudi kr{enje procedure. Svetnika Milana Arha pa je zanimalo, ali bi bila ureditev in vzdr`evanje dveh kilometrov teka{ke proge ob jezeru res tako velik stro{ek, da se je tam ne naredi. Dejal je, da je ob jezeru ob lepem vremenu vedno zelo veliko sprehajalcev, in se vpra{al, zakaj ne bi ponudili ne~esa {e takim je dejal, da je koncept urejanja teka{kih prog narejen, da od njega ne bodo odstopili. Vsi pogodbeniki, ki delajo in vzdr`ujejo teka{ke proge, dobijo naro~ilnice za delo, ki ga pla~a ob~ina. Ponudil pa je mo`nost, da nekdo na lastne stro{ke naredi progo, vendar je ob~ina ne bo vzdr`evala. K predlogu prora~una je bilo vlo`enih nekaj amandmajev, vendar so bili vlo`eni prepozno ali pa so jih vlo`ile osebe, ki jih ne morejo vlo`iti, zato o njih ni bilo glasovanja. Ob~inski svet je predlog prora~una za leto 2009, v katerem je na~rtovanih 9,27 milijona evrov prihodkov in 10,29 milijona evrov odhodkov ter evrov zadol`evanja ob~ine, sprejel. Odlok o prora~unu je bil objavljen v posebni izdaji Bohinjskih novic, ki je iz{la 30. decembra, saj je moral odlok iziti {e pred pri~etkom novega leta. Obra~unavanje cen v vrtcu Gre za obra~unavanje cen programov v vrtcu v ~asu otrokove dalj{e odsotnosti in za pla~ilo rezervacij za mesto otroka v vrtcu, kadar se otrok vklju~i v program sredi {olskega leta. Star{i lahko vpisujejo otroke v programe vrtca tekom celega leta, vendar se nekateri odlo~ijo, da jih bodo vpisali `e v za~etku, ~eprav potem otroci za~nejo hoditi v vrtec {ele kasneje. V takih primerih so nastajala»prazna mesta«, katerih stro{ke je morala v celoti kriti ob~ina iz svojega prora~una. S sklepom je tako urejeno podro~je obra~unavanja dalj{e odsotnosti otrok v primeru bolezni ali drugih opravi~ljivih razlogov in tudi pla~ilo rezervacij za obdobje od vpisa otroka do njegove dejanske vklju~itve v vrtec, s ~imer se zni`a obremenitev prora~una ob~ine. Vsi svetniki in svetnice razen svetnika Jo`a Cvetka so sklep sprejeli. Avto taksi prevozi V Bohinju ni klasi~nih taksistov. Tisti, ki se s taksi prevozi ukvarjajo, delajo to kot nekak{no dodatno ponudbo za svoje in tudi druge goste v Bohinju. Lani je to dejavnost v ob~ini opravljalo pet izvajalcev, za letos pa je Komisija za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo predlagala, naj se {tevilo pove~a na osem. Predlog je bil upo{tevan, sklep pa sprejet. V razpravi je svetnika Janeza Rozmana zanimalo, na podlagi ~esa je postavljena vi{ina takse, ki zna{a 120 evrov za celo leto. Po njegovem mnenju je znesek prenizek. Svetnik Vu~ko pa je izrazil `eljo, da bi bilo ob enaki to~ki dnevnega reda v letu 2009 lepo videti primerjavo takse s taksami ostalih ob~in, na primer blejske ob~ine. Ob~inska taksa Lani se je do 4. decembra na ra~unu ob~ine zbralo evrov od ob~inske takse, od tega slabi dve tretjini od pravnih oseb in dobro tretjino od fizi~nih oseb. Ob~inska uprava je ob~inskemu svetu predlaga 6- odstotno povi{anje ob~inske takse, kolikor zna{a tudi indeks rasti cen `ivljenjskih potreb{~in. Razprave pri tej to~ni dnevnega reda ni bilo, sklep pa so svetniki in svetnice BOHINJSKE NOVICE so glasilo Ob~ine Bohinj; ISSN ; izhaja mese~no, prejemajo ga brezpla~no vsa gospodinjstva; izid: ; uredni{ki odbor: Petra Lotri~ (odgovorna urednica), Adrijan D`ud`ar (pomo~nik urednice), Katarina Ko{nik, Klemen Langus in Mojca Rozman (~lani); lektoriranje: Niko Rupel; ustanovitelj: Ob~ina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/ , faks: 04/ ; poobla{~eni izdajatelj: Specom d. o. o. (zanj Bojan Rauh); tr`enje oglasnega prostora: Specom d. o. o., p. p. 39 (tel.: 04/ ); naklada: izvodov.

3 ob~ina 3 sprejeli. Nova vrednost to~ke ob~inske takse torej zna{a 0,083 evra. Cene v letu 2009 Tudi cene re`ijskega obrata, dvorane Danica, Kulturnega doma Jo`a A`mana, muzejske dejavnosti in {otora so se s sklepom, ki ga je na decembrski seji sprejel ob~inski svet, povi{ale za {est odstotkov. Cene vstopnin v muzeje ter za razglednice, bro{ure in zna~ke pa se bodo zaradi la`jega obra~unavanja oskrbnikov zaokro`ile. V razpravi je svetnik Cvetek podal pobudo, da bi bilo pametno narediti primerjavo, kako se oddaja dvorana Danica in kako prostori v osnovni {oli, da bo {ola lahko podala dokon~no poro~ilo o oddajanju svojih prostorov in da se bo tako la`je dolo~ilo tudi ceno v osnovni {oli. Pogajalska komisija Za objekt, v katerem danes obratuje Bar Kramar, je gospa Vera Hofbaver, katere dru`ina je bila lastnica objekta, vlo`ila denacionalizacijski zahtevek. Objekt je bil dru`ini Hofbaver odvzet na podlagi pogodbe in ni bil nacionaliziran, saj je dru`ina dobila zanj od{kodnino in nadomestno zemlji{~e. V zvezi z objektom te~e upravni postopek. Hofbaverjeva je pred zadnjo razpravo dala predlog za poravnavo, s katero pa se `upan Kramar ni strinjal, saj je zahtevala evrov za je Hofbaverjevi ponudil tudi nadomestno zemlji{~e na prav tako eminentni lokaciji, vendar ga ni `elela sprejeti. Zato se je odlo~il, da predlaga ob~inskemu svetu, da imenuje pogajalsko komisijo, ki bo sku{ala dose~i poravnavo s Hofbaverjevo kot predlagateljico poravnave. Za 19. januar je sklicana naslednja obravnava na sodi{~u. Pred obravnavo naj bi bil dose`en sporazum, da predlagateljica umakne denacionalizacijsko zahtevo ter da najdejo skupno stali{~e. V primeru, da temu ne bo tako, bo {la zadeva naprej po pravni poti. V komisijo je `upan predlagal kot predsednika prof. dr. Alojza Udeta, ki je strokovnjak na obravnavanem podro~ju, kot ~lana pa direkotrico ob~inske uprave Bernardo Resman in pod`upana Jo`a Sodjo. Komisijo je ob~inski svet potrdil, hkrati pa sklenil, da mora komisija pred sklenitvijo poravnave z njo seznaniti ob~inski svet, ki se potem odlo~i o dokon~ni poravnavi. Pomo~ dru`ini Bremec V Srednji vasi se je pred bo`i~no-novoletnimi prazniki nad hi{o dru`ine Bremec utrgal zemeljski plaz, {irok 100 in dolg 25 metrov. Na hi{o je zgrmelo med osem in deset tiso~ kubi~nih metrov materiala ter jo popolnoma uni~ilo. Dru`ina Bremec je ostala brez vsega. Ob~ina je dru`ini iz prora~unske rezerve namenila evrov enkratne denarne pomo~i, pomagala pa jim bo tudi v prihodnje. Plaz so si dan po nesre~i `e ogledali tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Gozdnega gospodarstva in drugi strokovnjaki. V ~asu, ko bodo odpravljali posledice plazu, bo Vodno gospodarstvo Kranj naredilo elaborat za sanacijo. Petra Lotri~ Spo{tovane Bohinjke in spo{tovani Franc Kramar je prostor `upanovega koti~ka tokrat namenil razmi{ljanju rojaka Jo`a A. Miheli~a o projektu Zimskih olimpijskih iger 2018, za katerih prirediteljico se bo potegovala Slovenija. Projekt»ZOI 2018«Priprava strokovnih podlag, da bi Slovenija postala kandidatka za gostiteljico XXIII. zimskih olimpijskih iger leta 2018, ni ve~ skrivnost in ne novost. Na pobudo `upana Ob~ine Bohinj Franca Kramarja `e drugo leto potekajo aktivnosti pod delovnim imenom»zoi 2018«. V pogovoru z njim je nastal pri~ujo~i zapis. Takole pravi:»zna~ilnost priprave omenjenih strokovnih podlag je predvsem naravnanost v razvoj. Uporabljena je metodologija Mednarodnega olimpijskega komiteja za na~rtovanje razvoja do leta 2018 za regijo in Slovenijo. Projekt temelji na treh osnovnih stebrih - {portu, kulturi in okolju. Zavzemamo se za najsodobnej{e razvojne vrednote, to je izbolj{evanje ekonomskih in socialnih razmer, varstvo virov v smislu trajnostne rabe ter krepitve enakopravnosti in sodelovanja lokalnih in {ir{ih skupnosti. Ima potenciale za izbolj{anje infrastrukture, ekonomi~nosti poslovanja, pospe{eno obravnavanje ekolo{ke problematike, izbolj{anje `ivljenjskega stila in kakovosti `ivljenja lokalnega prebivalstva. Pripravljalno delo poteka na {tirih podro~jih: {portni infrastrukturi, namestitvah za udele`ence ZOI, transportu in varstvu narave. Vsa na{teta podro~ja, predvsem pa slednje, so za Triglavski narodni park pomembna. V usmerjevalni skupini»ekologija«je mag. Martin [olar iz Javnega zavoda TNP `e predstavil mednarodne konvencije in predpise Evropske unije ter predpise Republike Slovenije, ki jih je potrebno vgraditi v strokovne podlage, da bi lahko napravili korak naprej v organizaciji naravi prijaznej{ih iger od sicer zgledno organiziranih iger leta 1994 v Lillehammerju. V zaklju~ni fazi je {tudija mo`nosti izvedbe iger (Feasibility Study), ki jo pripravljata Urad Republike Slovenije za Makroekonomske analize in Razvoj ter Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Vizija oziroma poudarek v pripravah na kandidaturo je priprava ZOI 2018 z najmanj{im mo`nim kvarnim vplivom na okolje. Na~rtovane {tudije za pripravo in izgradnjo {portnih prizori{~ in ostalih potrebnih infrastrukturnih objektov temeljijo na obvladljivosti ter uporabnosti novih in obnovljenih obstoje~ih objektov tudi po igrah, s prisotnostjo izjemnega ozadja narave slovenskega gorskega sveta ter z zagotavljanjem najmanj{ih mo`nih negativnih vplivov na okolje. Ne gre pozabiti pozitivnih u~inkov kot so promocijska vrednost, ki prispeva k pozitivni podobi Slovenije in njenega alpskega prostora v svetu, u~inkoviti, dolgoro~no zasnovani ureditvi potrebne infrastrukture in pozitivnih vzpodbudah v vseh vitalnih segmentih dru`benega `ivljenja.«prisotnost javnega zavoda TNP v tem projektu je treba videti predvsem v smislu konstruktivne opozicije. Vedno znova je treba poudarjati, da narodni parki oziroma razli~na zavarovana obmo~ja, Natura 2000 in drugi stebri varstva in ohranjanja narave niso ovira gospodarskemu in dru`benemu razvoju temve~ njegov segment, nelo~ljiv del. Ob prej opisanih pozitivnih vzgibih, ki jih prina{a zamisel o kandidaturi za ZOI 2018, si najprej postavljamo vpra{anje, kako uskladiti na~rt naravi prijaznej{ih olimpijskih iger z obstoje~o zavestjo o nujnosti ravnanja v dobro varstva in ohranjanja narave na vseh nivojih. Ali bo brez izrazitega dviga splo{ne kulture v odnosu do narave mogo~e razumeti klju~ne probleme, ki jih bo treba v zvezi z zastavljenimi cilji re{iti na naravi prijazen na~in. Trenutna neskladja na relaciji narodni park {portni poligoni ne govorijo temu v prid. Vpra{anje prometa, ki trenutno najmo~neje onesna`uje okolje v dr`avi, v parku ni majhen problem. Projekt»ZOI 2018«je torej zanimiv tudi zato, da dobimo odgovor na vpra{anje, ali lahko v skupnem nastopu ustvarimo ob~utne pozitivne premike v odnosu do varovanja in ohranjanja narave znotraj in tudi zunaj meja narodnega parka. Jo`e A. Miheli~

4 4 aktualno Dom sv. Martina odprl svoja vrata (nadaljevanje s 1. strani) Zadnjega velikega dogodka lanskega leta, mogo~e tudi najve~jega v Bohinju v vsem letu, se je udele`ila velika mno`ica ljudi. Med njimi velja omeniti ljubljanskega nad{kofa in metropolita Alojza Urana, predstavnika z Ministrstva za delo, dru`ino in socialne zadeve Cveta Ur{i~a, nekdanjega ministra tega ministrstva Janeza Drobni~a, ~igar podpis je uveljavil koncesijo `upniji Srednja vas za dom starej{ih ob~anov. Pri{li so seveda tudi najvi{ji predstavniki ob~ine Bohinj, `upan Franc Kramar in oba pod`upana Anton Urh in Jo`e Sodja. Prvi je spregovoril `upnik in sedaj tudi predsednik sveta Zavoda svetega Martina Ivan Jagodic.»V~asih tudi sanje postanejo resni~nost. Dokaz je dom, pred katerim stojimo,«je za~el svoj pozdravni nagovor. Povedal je, da se je ideja o domu za starej{e ob~ane v Srednji vasi porodila pred {tirimi leti na zboru krajanov in nato s soglasjem ob~ine Bohinj in nad{kofije Ljubljana pri~ela rasti in postajati resni~nost.»misel je bila drzna, `elja velika, odlo~itev pa zelo te`ka,«je dejal Jagodic in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri postavitvi doma.»ta hi{a bo toliko vredna, kolikor bo v njej dobrote, medsebojne pomo~i, potrpljenja, skrbnosti in ljubezni,«je {e dodal na koncu. Odprtje Doma sv. Martina za starej{e ob~ane je bil dolgoro~ni cilj 5- letnega programa razvoja varstva starej{ih v ob~ini Bohinj, ki je bil sprejet v letu 1999, kot je povedal `upan Franc Kramar. Poleg tega pa se uresni~ujejo tudi drugi takrat zastavljeni cilji, in sicer {irjenje pomo~i dru`inam na domu, sodelovanje z zdravstvenim domom in zagotavljanje dodatne zdravstvene nege v domu za starej{e ob~ane z lastnim financiranjem ob~ine.»to, kar ni uspelo ob~ini, je uspelo gospodu Jagodicu ob pomo~i vseh tistih, ki so kakorkoli pomagali,«je povedal `upan Kramar in dodal, da dom ni pomemben le z vidika skrbi za starej{e, ampak tudi z vidika pridobivanja novih delovnih mest v ob~ini. Na dobro uro trajajo~i otvoritvi so za kulturni program poskrbeli Pihalni orkester Godbe Bohinj, Pevski zbor Franc Urbanc in odrasla folklorna skupina KD Bohinj. Po kon~anem programu, slavnostnem rezanju traku in blagoslovu prostorov doma je obiskovalce ~akala {e bogata pogostitev z raznovrstnimi toplimi, hladnimi in tudi sladkimi jedmi ter ~ajem in kuhanim vinom, da so se v tem mrzlem, a son~nem in veselem, zgodnjem nedeljskem popoldnevu lahko ponovno ogreli. P. pisal ministrici za kulturo V za~etku decembra je `upan Franc Kramar pisal ministrici za kulturo Majdi [irca v zvezi z ureditvijo razmer na SAZASu, in sicer zaradi zara~unavanja prispevkov za avtorske pravice.»kot `upan ene izmed turisti~nih ob~in, ki v `elji po popestritvi turisti~ne ponudbe organizira lepo {tevilo prireditev, opa`am, da na tem podro~ju vlada anarhija, saj je obra~un najve~krat odvisen od dogovora med referentko SAZASa in ob~inskim referentom. Izhajajo~ iz navedenega imajo»gospodje«na SAZASu izklju~no pravico, da po osebni presoji zara~unavajo tarife, ki so jih interno sprejeli,«je zapisal Kramar v pismu. Absurdno po njegovem mnenju je, da se za nastop glasbenika najprej pla~a honorar za izvajanje skladb, nato pa SAZAS za isto uslugo, se pravi za avtorske pravice tega glasbenika, po{lje prireditelju {e zajeten ra~un. Podatke o prireditvi, se pravi koncertu, pa SAZAS pridobi kar pri upravnih enotah, kjer je potrebno prireditve prijaviti.»ali ne bi bil ~as, da se s poslovanjem SAZASa za~ne ukvarjati tudi Ra~unsko sodi{~e RS, saj gre v kon~ni fazi za javna sredstva?«spra{uje v pismu ministrico `upan. Opozoril pa je tudi na anarhijo pobiranja prispevkov v gostinskih in drugih javnih lokalih.»s pritiskom in ponudbo za pla~ilo pod ceno omenjena organizacija pobere zajeten finan~ni dele`, `al pa dr`avljanke in dr`avljani Slovenije nikoli nismo bili dele`ni poro~ila, iz katerega bi bila razvidna poraba teh javnih sredstev. Prepri~an sem, da bi moralo vsakoletno poro~ilo o delitvi te poga~e biti objavljeno v sredstvih javnega obve{~anja ali v Uradnem listu,«je zapisal `upan Kramar. Navedel je tudi primer, zakaj je po njegovem mnenju to podro~je popolnoma neregulirano.»radijska postaja ob nakupu zgo{~enke pla~a avtorske pravice. Glede na dejstvo, da le-to javno predvaja, zopet pla~a avtorske pravice SAZASu, ta pa zara~una lastniku lokala, ki predvaja radijsko postajo v svojem lokalu, {e tretji~.«ministrico [irca je {e zaprosil za sistemsko in pravi~no ureditev pobiranja avtorskih pravic ter za transparentno in javno prikazano porabo sredstev, ki se na ta na~in zberejo.»to ni le moja `elja, ampak `elja velikega {tevila Slovenk in Slovencev,«je zapisal Kramar. Do zaklju~ka redakcije januarskih Bohinjskih novic `upan na svoje pismo od ministrice {e ni dobil odgovora. De`urna zdravstvena slu`ba P. L. S prvim novembrom 2008 je bila v Zdravstvenem domu Bled organizirana neprekinjena 24-urna de`urna slu`ba vse dni v tednu za ob~ini Bled in Gorje, vendar pokriva ZD Bled tudi ob~ino Bohinj v ~asu, ko v Zdravstvenem domu Bohinj ne bo organizirane de`urne slu`be. Tako je sporo~il direktor Leopold Zonik. Umirjanje prometa v Bohinju P. L. Ob~ine Bohinj, Bovec in Kranjska Gora so s projektom Umirjanje prometa v Julijskih Alpah uspe{no kandidirale na sredstva projekta Dynalp2, ki predstavlja nadaljevanje projekta Umirjanje prometa v alpskih dolinah. Problematika motornega prometa je prisotna na celotnem obmo~ju alpskega prostora, tudi v Bohinju. Predvsem v obdobju visoke turisti~ne sezone se Bohinj zaradi individualnega motornega prometa soo~a s problemi, kot so gne~a, prometni zastoji, hrup, poslab{anje kakovosti zraka, jezerske in re~ne vode To pomeni resno oviro za razvoj kakovostnega turizma, pa tudi slab{o kakovost `ivljenja doma~inov. S projektom Umirjanje prometa v Bohinju `elimo zmanj{ati negativne vplive prometa na naravno okolje, na kakovost `ivljenja doma-

5 aktualno 5 ~inov ter prispevati k bolj{emu, trajnostnemu razvoju turizma in rekreacije. Umirjanje prometa v alpskem svetu je po eni strani obveznost, katero smo sprejeli s podpisom Alpske konvencije in drugih podobnih dokumentov, po drugi strani pa enkratna prilo`nost za razvoj modernega, k varovanju okolja usmerjenega turizma, ki danes velja za primerjalno prednost. V okviru delavnic, ki so potekale v Bohinju, je bil zasnovan model umirjanja prometa, ki za Bohinj predvideva tri cone umirjanja, znotraj katerih se bo promet urejal in znotraj katerih se bodo dolo~ili nosilna zmogljivost prostora ter prometni re`imi. V 1. cono se uvr{~ajo obmo~je Bohinjskega jezera, Voje, planina Blato in Vogar, v 2. cono se uvr{~ajo Spodnja in Zgornja dolina ter Rib~ev Laz, v 3. cono pa Bohinjska Bistrica. Umirjanje prometa bo temeljilo predvsem na ve~ji urejenosti prometa in prometne infrastrukture, na postopnem zmanj{evanju individualnega motornega prometa, na so~asni krepitvi obsega javnega in organiziranega turisti~nega prometa ter promoviranju kolesarjenja, hoje in drugih alternativnih oblik prometnih sredstev. Umirjanje prometa se bo izvajalo selektivno in postopno, predvsem v ~asu visoke turisti~ne sezone. Turisti~ni promet `elimo torej upravljati in usmerjati na na~in, da je za okolje ~im manj obremenjujo~, hkrati pa `elimo ljudem zagotoviti visok standard mobilnosti z dosegljivostjo vseh tistih to~k, ki so za neko obmo~je najpomembnej{e. Da se inovativnost izpla~a, dokazujejo {tevilne alpske doline in nacionalni parki v Avstriji, [vici, Italiji in Nem~iji. Za uspe{nost tega projekta je predvsem potrebno sodelovanje vseh dele`nikov v prostoru, predvsem pa sprememba miselnosti in navad nas vseh. Dokument Umirjanje prometa v Bohinju je dostopen na spletni strani Ob~ine Bohinj. Vabimo vas, da nam posredujete svoje predloge in stali{~a, saj s tem prispevate k izbolj{anju teh dokumentov. Vabimo pa vas tudi na delavnico Umirjanje prometa v Bohinju, ki je predvidena v tretjem tednu januarja. Dodali {e pet mo`nih lokacij Darinka Mara`, Ob~inska uprava V sredo, 10. decembra, je bil na Nomenju informativni sestanek krajanov Nomenja, Loga in Lepenc s predstavniki ob~ine in podjetja, ki pripravlja dokumentacijo za pri~etek gradnje centralne ~istilne naprave. Dvorana malega gasliskega doma je bila nabito polna krajanov, ki so postavljali konkretna vpra{anja in nanja terjali konkretne odgovore. Pred sestankom je bilo za postavitev ~istilne naprave izbranih {est mo`nih lokacij, in sicer dveh na Logu, ena pod [avnico, ena pod Bitnjami, ena ob `eleznici na desnem bregu Save Bohinjke in na sedanji lokaciji nasproti bencinske ~rpalke v Bohinjski Bistrici. Za vse so pristojne in{titucije, kot sta Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine in Zavod za varstvo narave, podale strokovna mnenja. Kot najprimernej{i sta se tudi s pomo~jo teh mnenj izkazali lokaciji na Logu. Krajani so obema nasprotovali, saj so prepri~ani, da bi bilo bolje, ~e bi centralna ~istilna naprava stala nekje ni`je v Soteski, pro~ od naselij, da se vanje ne bi {iril smrad. Pogre{ali so alternativne lokacije, saj so dobili ob~utek, da je kljub nasprotnemu zatrjevanju predstavnikov ob~ine in ostalih lokacija `e dokon~no dolo~ena. Vendar temu ni tako, zato so se domenili, da se v dobrem tednu dni zopet snidejo. V tem ~asu pa so krajani poiskali {e nekaj lokacij, ki so zanje sprejemljive. V presojo so tako poslali {e dodaten seznam petih lokacij, ki se vse nahajajo v Soteski, in sicer ena ~ez `eleznico nasproti ~uvajnice, kjer je bila nekaj ~asa druga blizu prve na Mokrem Logu, tretja na trikotniku med Savo in cesto, ~etrta in peta pa v Pod koritih v gozdu in pod Vidmarjevim ~ebelnjakom. Pod`upan Jo`e Sodja je povedal, da je ve~ina teh lokacij v lasti {kofije, nekaj je privatnih zemlji{~ in nekaj v lasti agrarne skupnosti, vse pa le`ijo v za{~itnem pasu naravnega varovanega in ekolo{ko ob~utljivega okolja. Sedaj ~akajo na mnenja pristojnih organov. Pri~akujejo jih nekje do sredine januarja in upajo, da bo vsaj katera od lokacij dobila pozitivno oceno za postavitev centralne ~istilne naprave. ^istilna naprava bo imela zmogljivost predelati odpadne vode in kanalizacijo za populacijskih enot. Za tako veliko {tevilo so se odlo~ili, ker je Bohinj turisti~no podro~je, ~eprav je v povpre~ju v njem populacijskih enot. ^i{~enje odpadnih vod bo potekalo po biolo{kem sistemu ~i{~enja, ki poteka v treh fazah. Najprej se napolni bazene, nato se vanje doda kisik in mikroorganizme, ki razgradijo umazanijo, v tretji fazi pa se blato, ki ostane, usede na dno, o~i{~ena voda pa gre v iztek. Usedlino se odva`a v se`ig ali pa v kompostiranje. Po vsej verjetnosti bo odva`ana v tujino, prav gotovo pa nikamor na obmo~ju Bohinja. Poleg ~istilne naprave bo stal tudi zbirni center. Svoje prostore v zgradbi bo dobil tudi re`ijski obrat pisarne in gara`e. Z izdelavo in pridobivanjem potrebne dokumentacije se mudi, ker bo ob~ina s projektom kandidirala za evropska sredstva, ki so {e na voljo do leta 2013, saj bo brez njih stro{ek izgradnje ~istilne naprave za ob~ino previsok. Moje pesmi moje sanje v Bohinju P. L. Konec marca, dan po ob~inskem kulturnem prazniku, si boste v KD Jo`a A`mana lahko ogledali trenutno eno najbolj{ih predstav v Sloveniji muzikal Moje pesmi moje sanje. Ob~ina s svojim prispevkom omogo~a Bohinjkam in Bohinjcem ogled predstave prvi~: doma (doslej je bila v Radovljici, Kranju, Cerkljah in v CD v Ljubljani, naslednje leto pa v GOML-u Ljubljana in Meng{u), drugi~: cena vstopnice je ni`ja (18 EUR odrasli, 15 EUR upokojenci in 12 EUR otroci drugod nad 23 EUR, brez stro{kov prevoza) in tretji~: predhodna rezervacija prej kot ostali, si Bohinjke in Bohinjci lahko rezervirate vstopnico `e v januarju. Glede na to, da vstopnice poidejo po obvestilu, kdaj in kje se igra, ne v nekaj dneh, temve~ v nekaj urah, objavljamo to obvestilo, {e preden gre obvestilo o predstavi na internet. Zato vas obve{~am, da imate mo`nost predhodne rezervacije na tel oziroma ali na e-naslov L. G.

6 6 intervju Marko Kranjc, predsednik Ribi{ke dru`ine Bohinj Ribi{ka dru`ina bo letos stara 10 let Na pobudo Ribi{ke dru`ine Bohinj sva se z Markom Kranjcem pogovarjala o delovanju in prihodnosti tega tako pomembnega dru{tva, ki skrbi, da bodo bohinjske vode ostale vsaj tako ~iste in polne `ivljenja, kot so danes. Pa za~niva na za~etku. Kdaj je nastala Ribi{ka dru`ina Bohinj? V za~etku leta 2009 bo 10-letnica obstoja Ribi{ke dru`ine Bohinj. Se pravi jubilejna obletnica. Glede na to, da imamo v na~rtu izgradnjo ribogojnice, smo se na upravnem odboru pogovarjali, da bi obletnico in otvoritev ribogojnice zdru`ili in s tem obele`ili obstoj na{e ribi{ke dru`ine. Moram re~i, da dejansko mineva deset let trdega dela, ki pa navsezadnje ka`e dolo~ene uspehe, tako v finan~nem smislu kot v sami promociji Bohinja. Katere vode ima v upravljanju va{a dru`ina? Ribi{ka dru`ina Bohinj ima v upravljanju Bohinjsko jezero in pa Savo Bohinjko od jezera do cestnega mostu v Bohinjski Bistrici. Lani nam je bil namre~ z vladno odredbo odvzet del na{ega ribi{kega okoli{a, in sicer del Save Bohinjke od cestnega do `elezni{kega mostu. Ta del je bil dan v upravljanje nazaj Zavodu za ribi{tvo s sede`em v Ljubljani, oni so tudi upravljavec vode do same meje z Ribi{ko dru`ino Bled. Mi imamo v upravljanju {e potok Bistrica, ki je gojitveni potok, in {e nekaj potokov, ki se stekajo v Savo Belco, Beli potok in pa potok Suha. Za nas je slednji bistvenega pomena. Kmalu pa bo za~ela veljati koncesija o upravljanju z vodami, ki nam jo je dodelila dr`ava. Kdaj za~ne veljati koncesija in kaj prina{a? Marko Kranjc Po zakonu o sladkovodnem ribi{tvu, ki je bil sprejet pred pribli`no letom in pol, je dr`ava v maju ali juniju lanskega leta razpisala koncesijo za upravljanje ribi{kih okoli{ev. Na koncesijo smo se prijavili kot tudi vse ostale ribi{ke dru`ine. Naj povem, da smo imele ribi{ke dru`ine v tej razpisni koncesijski domumentaciji nekak{no prednostno pravico za pridobitev vode v upravljanje. Moram pohvaliti na{o dru`ino, da smo se uspe{no predstavili in smo z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano `e sredi decembra podpisali koncesijsko pogodbo, ki je za~ela veljati s 1. januarjem letos. Kaj pomeni koncesija? Pomeni, da nam je dr`ava dala v upravljanje na{e vode za dobo 30 let. S pogodbo smo postali mi zakoniti upravljavec in skrbnik teh voda. Nalaga pa nam tudi velike obveznosti v finan~nomaterialnem smislu. Koncesija je namre~ za na{o dru`ino kar velik stro{ek, letno zna{a koncesnina evrov. To pomeni, da bomo morali biti preudarni in {e bolj gospodarni z denarjem, ki ga zaslu`imo s prodajo ribolovnih dovolilnic. [e ve~ bomo morali postoriti prostovoljno kot do sedaj. Po drugi strani pa se postavlja vpra{anje, kako bomo pri{li skupaj z ostalimi dejavniki, na primer s turisti~nimi delavci v Bohinju, ki na teh vodah izvajajo razli~ne aktivnosti. Nam je dr`ava namre~ nalo`ila zelo odgovorno nalogo. V koncesijski pogodbi ne pi{e le, da mi v vode vlagamo ribe in prodajamo karte in od tega `ivimo. Nam je v prvi vrsti nalo`ena skrb za naravo, da bodo vode ostale ~iste, oziroma da jih bomo ohranili tako biolo{ko ~iste, kot so sedaj. Vpra{anje je, kako se bomo dogovorili s tistimi, ki v na{i vodi izvajajo razne aktivnosti, kot so na primer rafting in kanjoning. To so namre~ najve~ji onesna`evalci tako jezera kot obale jezera in Save Bohinjke. ^e se ne bomo mogli dogovoriti za bolj{e sodelovanje in skrbi za okolje, bomo morali ukrepati, kar pa jim verjetno ne bo v{e~. Za to se bom tudi zavzemal kot predsednik te na{e ribi{ke dru`ine, da bomo dosegli nek dogovor, kar je bilo tudi vodilo moje kandidature za mesto vodenja ribi{ke si najti skupni jezik z vsemi, ki na{e vode uporabljajo. Dr`ava nas pri izvajanju na{e koncesije, poleg tega da ji moramo pla~evati koncesnino, nenehno nadzira, zato je ta dogovor nujno potreben. V na{ih vodah `elimo imeti red, kajti dogaja se namre~, da se v spomladanskih mesecih po teh vodah spu{~ajo velike skupine ljudi z le nekaj vodniki, ki pa nad udele`enci nimajo nobene avtoritete. In ta mladina na vodi dela vsemogo~e, v~asih ho~ejo z ribi~i obra~unati kar s pestmi. So pa~ dolo~ene stvari, ki se dogajajo, in sku{al se bom dobiti z organizatorji na sestanku. Predvsem merim na Pac sport, Alpin sport in ostale. Na tem podro~ju bo treba narediti red. Ribi~i ne bomo dovolili, da bo tu vladala anarhija. Apelirati bo potrebno tudi na lastnike zemlji{~ ob obali, ki balirajo travo, saj polivinil, ki ga pri tem uporabljajo, na ve~ mestih le`i po travnikih, zaide tudi v vodo in na bregove. Kak{en je bil zaplet z dr`avo glede vod in njihovega upravljanja? Zaplet je bil za ta del od cestnega do `elezni{kega mostu na Bitnjah. Ozadje vsega tega ni povsem znano. Poglejte, ko sem sprejel vodenje na{e ribi{ke dru`ine, sem si zadal najprej pomiriti vse te strasti. Tudi v svojem predstavitvenem programu, ki sem ga predstavil ob kandidaturi za mesto predsednika, sem to zapisal. Ko sem nastopil funkcijo, je bil ta zaplet `e v polnem teku, odredba o odvzemu tega dela Save Bohinjke je bila `e izdana. Na to je bilo izre~enih dosti hudih besed in o~itkov, kar me je zelo zmotilo. Predvsem me je zbodel odnos posameznikov na tem ob~nem zboru

7 in aroganca z o~itki nekomu, da ne~esa ni naredil. Po drugi strani pa jih vidi{ enkrat, dvakrat na leto. Taki ljudje... jaz jih prezrem. V dru{tvo smo se vklju~ili z istimi interesi ribolova in ohranjanja narave, da si bomo svetovali in pomagali. Nekje so moji predhodniki morali narediti napako, bila so tudi druga ozadja, obstajajo indici, da se je nekaj naklepalo, vse v smeri pridobitve koncesije. Zavedati se moramo, da je na{a voda ena najbolj{ih v Sloveniji. Tako imajo le {e na Bledu in v Tolminu. Na{a dru`ina je po obsegu voda med najmanj{imi ribi{kimi dru`inami, po vi{ini koncesnine pa smo na tretjem mestu. Bili smo tudi najbolje ocenjeni. Glede na kaj se dolo~i vi{ina koncesnine? Dolo~i se glede na kakovost vode, {tevilo ribolovnih dni, {tevilo ribolovnih kart, glede na to, kak{en je ribji `ivelj v vodi. Moj prvi korak po imenovanju v marcu je bil, da sem {el v Ljubljano na Zavod za ribi{tvo, kjer sem sku{al strasti malo umiriti. Takrat sem uspel izposlovati, da so lahko v ribi{ki sezoni 2008 na{i ~lani lovili tudi na delu, ki je sedaj pod upravljanjem zavoda, vendar le pod pogojem»ulovi, izpusti«. Tako smo dolo~en napredek `e dosegli, na{li smo skupni jezik in dobro sodelovali v leto{njem letu. Skupaj smo izpeljali zelo pomemben projekt iskanja genetsko ~iste poto~ne postrvi, ki nam prav dobro uspeva. Na najdbi genetsko ~iste poto~ne postrvi temeljita na{ razvoj in na{a prihodnost. To je na{ adut. Iz tega naslova bomo lahko sodelovali na razpisih za evropska sredstva. In ko bomo imeli enkrat ~rno na belem, lahko pridobimo sredstva za izgradnjo ribogojnice. Sedaj v za~etku leta bomo skupaj naredili tudi analizo preteklega leta in si zastavili cilje za naprej. Iz ~esa se financira Ribi{ka dru`ina Bohinj? Omenili ste `e ribi{ke dovolilnice. Na{a temeljna pravna akta sta zakon o dru{tvih in zakon o sladkovodnem ribi{tvu. Bistveno je, da je dru{tvo neprofitna dejavnost. Imamo dve vrsti dohodkov. Iz naslova ~lanarine, ki spada pod neprofitni del, in iz naslova prodaje ribi{kih dovolilnic ter nekaj tudi s prodajo konzumne ribe. S slednjim je veliko dela in stro{kov, da se nam v bistvu ne spla~a. Razmi{ljamo, da bi to opustili, na{e odjemalce pa napotili k tistim, ki se ukvarjajo samo s tem. Na{ cilj je, da bomo v na{i ribogojnici gojili izklju~no avtohtone ribe. Govorim o poto~ni in jezerski postrvi ter o lipanu. intervju Na septembrski seji vam je dala ob~ina nekak{no zeleno lu~ za izgradnjo ribogojnice. Kje bo stala ribogojnica in kako dale~ je zbiranje dokumentacije zanjo? Ribogojnica bo stala ob Belci pri Hi{i z razgledom ob `eleznici. [tejemo pa si v veliko ~ast, da smo dobili tak{no javno priznanje na seji ob~inskega sveta prakti~no vseh svetnikov. Tudi moji kolegi iz upravnega odbora in tudi ostali ribi~i so bili z odzivom ob~inskih svetnic in svetnikov zelo zadovoljni. Je pa med njimi kar nekaj ljudi, ki so sodelovali pri za~etkih in idejni zamisli o ustanovitvi ribi{ke dru`ine v Bohinju, so delali zanjo in `iveli z njo. Moram re~i, da je bila torej to velika zelena lu~ za na{o dru`ino. Je pa pri{lo kasneje do manj{ega zapleta s tem zemlji{~em. Urediti moramo namre~ spremembo namembnosti. Pobuda za to je bila dana z na{e strani kot tudi s strani ob~ine. Pripravljene imamo idejne projekte, ki smo jih tudi predstavili. Ra~unamo, da bo ta stvar nekje do pozne pomladi ali zgodnjega poletja re{ena in da bomo pri~eli s tem projektom. Na{ dogovor je, da z dejanji ne bomo biti popolnoma v skladu z obstoje~o zakonodajo, da ne bo te`av in zapletov. Kak{na bo kapaciteta ribogojnice? Za nas je bistvena voda Tunelj{~ica, ki ima stalno med sedem in osem stopinj in je izredno kvalitetna. Pregledali smo ves Bohinj in nismo na{li bolj{e vode, kot je ta. Glede kapacitete pa bomo videli {ele v ~asu pridobivanja vseh dovoljenj. Kaj bo pomenilo to s strani `eleznice, ceste in samega vodnega gospodarstva, ki bo saniralo potok Belca. Koliko nas bodo s svojimi zahtevami v skladu z zakonodajo omejili. Koliko bomo morali biti od ceste, koliko od vode in tako dalje. In v okviru tega bomo {ele videli, ali bomo morali idejni projekt manj{ati. To vpra{anje bomo re{evali, ko bomo imeli v rokah te zahteve. Na{ cilj je, da imamo tukaj predvsem vali{~e iker in mladice v rotacijskih bazenih, da ribe delajo, da jo spravimo na nekaj centimetrov, da zrastejo v eno-, dvoletnice in da jih potem vlo`imo v jezero in reko. Kak{nih plemenskih jat, razen ~e bo prostor, ne bomo imeli. Gojili pa bomo vse tri vrste avtohtonih rib, to je na{a lani smo osmukali okoli iker poto~ne postrvi. ^e bi jih morali kupiti na trgu, bi bil to zelo velik stro{ek, govorimo o evrih. Da ne omenjam {e lipana in jezerske postrvi. S tem smo privar~evali lepo vsoto denarja, ki ga bomo lahko vlo`ili v na{e delo in material opremo ribogojnice, vozilo ali celo, kar je tudi na{a vizija, da bi vlo`ili v svoj ribi{ki dom, da ne bomo ve~ni najemniki, da se zmanj- {ajo stro{ki. Se pri svojem delovanju sre~ujete s kak{nimi te`avami? 7 Seveda se. Bohinj je zelo specifi~en in mora{ zelo paziti, kako odreagira{ na posamezne primere. Da navedem le banalen primer, ki ga ne morem razumeti. Da turisti~ni delavec v Bohinju, ki v okviru svoje dejavnosti izvaja aktivnosti na vodi, v dopoldnevu, ko se na Savi Bohinjki odvija tekma v muharjenju za dr`avno prvenstvo in je prijavljena na upravni enoti z vsemi dovoljenji in obvestili, on pa z mislijo, da bo tisto dopoldne zaslu`il tistih nekaj sto evrov, spusti na reko sedem ~olnov raftov med 60 ribi~ev, ki tekmujejo tiste tri ure za naslov dr`avnega prvaka. Tu je nekaj narobe. Ta ~lovek bo verjetno v teh vrsticah prepoznal samega sebe. Take stvari me motijo. Morali bomo sesti za isto mizo, se pogovoriti ter nujno najti skupni jezik, da se tak{ne stvari ne bodo ve~ dogajale. Tega gospoda smo tudi pisno pozvali, a tudi te pozornosti nismo bili dele`ni, da bi se nam vsaj ustno, ~e `e ne pisno, opravi~il. To je samo ena od zna~ilnih zgodb. Recimo {e to, da dvakrat letno organiziramo ~istilno akcijo. Tu je vrsta tistih, ki bi se nam lahko pridru`ili. In popolnoma nerazumljivo mi je, da do sedaj {e nih~e ni stopil v stik s TNP. Dve petini Save Bohinjke in jezero sta v TNP, mi pa se z odgovornimi v TNP do danes {e nismo pogovarjali. TNP dobi taka denarna sredstva iz evropskih skladov, da se ti lahko kar zvrti v glavi. Zato se spra{ujem, ali so oni sami sebi namen? Zato si bom prizadeval, da za~nemo sodelovati tudi z njimi. TNP se konec koncev z na{o vodo tudi postavlja. Zato bo moral z nami z roko v roki nekaj narediti. Tako je tudi s turisti~nimi delavci. Ribi~i so namre~ zelo dobri gostje. Vsak v enem dnevu pusti v Bohinju od 100 pa tudi do 150 evrov. So pa tudi taki, ki so tukaj po ves teden. To so zelo bogati gostje. Dogaja pa se, da nas kot nosilca upravljanja z vodami nih~e ni~ ne vpra{a, ali potrebujemo kak{no pomo~. Navsezadnje dobivajo od nas {e provizijo za prodane ribi{ke karte. To me moti in zadal sem si nalogo, da bomo morali na tem podro~ju nekaj narediti. Zato se nam bodo morali pridru`iti na na{ih ~istilnih akcijah. Konec koncev je ~isto okolje tisto, ki privabi goste in med njimi tudi ribi~e v na{ Bohinj. Medsebojno sodelovanje je klju~ do uspe{nega ohranjanja okolja. Za konec pa je glava Ribi{ke dru`ine Bohinj Marko Kranjc vsem ob~ankam in ob~anom ob~ine Bohinj za`elel {e sre~no in uspe{no novo leto, polno zdravja in osebnega zadovoljstva. Predvsem pa se zahvaljuje tudi vsem lastnikom zemlji{~ ob bohinjskih vodah za njihovo potrpe`ljivost, ko se ribi~i sprehajajo po njihovih parcelah. Petra Lotri~

8 8 od vsepovsod Pot turista iz vasi Jereka v vas Bine Rad bi si ogledal eno najstarej{ih vasi v Bohinju. Kje je ta vas? Šmenta, kako bom pripeljal v to vas Bine? Triglavska ro`a v decembru 2008 in januarju 2009 V decembru smo v Info sredi{~u Triglavska ro`a na Bledu gostili koncert Mo{kega pevskega zbora Triglav Lesce, ki ga vodi Elizabeta Dem{ar Zupan pevskega zbora Yume-Fusen iz mesta Ha~iod`i blizu Tokia, ki ga vodi Yuko Matsuda. Prijetnemu ve~eru, ki je znane doma~e melodije prepletel z zanimivo japonsko zborovsko glasbo, je prisostvovalo ve~ kot 170 obiskovalcev. Pomemben decembrski dogodek je bilo odprtje Letne razstave ~lanov Foto kluba TNP, ki je predstavila najbolj{e fotografije iztekajo~ega se leta. Podeljene so bile nagrade v treh kategorijah. V kategoriji Fotografija in Digitalna fotografija je nagradi prejel Marko Poga~nik, v kategoriji Diapozitivi pa je selektor razstave, Vasja Doberlet, KMF, EFIAP/b, izbral delo Francija Ferjana z Bleda. Omenjena razstava vam je v delovnem ~asu info sredi{~a (torekpetek od 12. do 16., sobota in nedelja od 10. do 18. ure) na ogled do 12. januarja Poleg fotografske razstave lahko obi{~ete tudi etnolo{ko razstavo o kozolcu, ki pripoveduje o njegovih sestavnih delih in o orodju, ki ga mojstri uporabljajo pri izgradnji. Razstava je bila odprta na decembrski Triglavski tr`nici, kjer so kozolec predstavili strokovnjak Borut Juvanec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in u~enci O[ dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice. Na tokratni Triglavski tr`nici v soboto, 17. januarja, bo med 10. in 11. uro v programu ZA okolje, potekala predstavitev ekolo{ke kmetije Habjan, po doma~e pri [imnu, iz Dra`go{. Ob 11. uri pa bo sledila Brihta. Predstavlja nov, dru`inski program info sredi{~a, namenjen aktivnemu dru`enju mlaj{ih in starej{ih radovednih glav. V mesecu januarju bomo s pravlji~arko Lucijo Grm iz Bohinja odkrivali ~udoviti svet Zlatoroga. Sredini ve~eri so v info sredi{~u namenjeni ob~udovanju in razumevanju lepega. V sredo, 14. januarja, ob 19. uri, ste vabljeni na odprtje skupinske fotografske razstave udele`encev fotografskih delavnic TNP v letu V okviru Sredinih ve~erov pa v letu 2009 pripravljamo tudi filmske ve~ere. V sredo in ~etrtek, 28. in 29. januarja, vsaki~ ob 19. uri, ste tako vabljeni na projekcijo izbranih filmov Festivala gorni{kega filma 2008, ki bo v Info sredi{~u Triglavska ro`a na Bledu. Predstavljeni bodo {tirje vrhunci lanskoletnega festivala. Ve~era, namenjena promociji gorni{kega filma, sta pripravljena v sodelovanju z Dru{tvom za gorsko kulturo in veljata kot vabilo k obisku 3. mednarodnega festivala gorni{kega filma, ki bo v Dom`alah in Ljubljani potekal od 17. do 20. marca Ve~ o dogodkih na Majda Kozjek Ali ni malo nevarno obra~ati avto? Kje ste delegati iz krajevne skupnosti, svetniki ob~ine Bohinj, gospodje re`ijskega obrata, gospodje uprave ob~ine Bohinj? Prosim peljite se z avtom v vas Bine. va{~an vasi Bine Alpska {ola smu~anja s Koble na Pokljuko V za~etku zime so star{i v vrtcih prejeli vabila v alpsko {olo Smu~arskega dru{tva Bohinj. Za star{e najmlaj{ih otrok ni~ posebnega, za tiste, ki poznajo {olo, pa nenavadno, da so povabili v {olo smu~anja na Pokljuko in ne na Koblo, kot vsa leta poprej. Kmalu za tem so star{i otrok dobili nova vabila v {olo smu~anja na Kobli iz novega kluba Kobla. Pa smo malo poizvedovali. Najprej pri Smu~arskemu klubu. Smu~arski klub Bohinj to leto ni imel druge izbire, kot da za {olo smu~anja poi{~e novo smu~i{~e, ker jim je bilo z ustanovitvijo novega kluba Kobla onemogo~eno delovanje na Kobli. Novoustanovljeni klub Kobla, katerega soustanovitelja sta direktor in lastnik Koble, v tem letu sam izvaja smu~arsko {olo in zato Smu~arskemu klubu onemogo~a u~enje smu~anja na Kobli. Alpska {ola Bohinjskega kluba bo torej na Pokljuki. Obrnimo medaljo in poglejmo {e drugo plat. Dejstvo je, da Kobla, naj imamo v mislih klub ali smu~i{~e, je vseeno, Smu~arskemu

9 od vsepovsod 9 klubu Bohinj ni~esar ne prepoveduje. Na smu~i{~u vsakdo lahko smu~a in u~i smu~ati. Problem nastopi pri denarju. Ugodne ponudbe smu~arske {ole, ki jo zdaj na Kobli ponuja klub Kobla, si Smu~arski klub Bohinj na Kobli ne more ve~ privo{~iti. Smu~arskemu klubu Bohinj namre~ na Kobli niso ponudili popustov na karte za izvajanje {ole, tako kot so jim jo prej{nja leta in kot jo {e vedno ponujajo nekaterim smu~arskim {olam od drugod. [e eno dejstvo stoji vmes, to je pogodba, ki jo ima Smu~arski klub Bohinj sklenjeno z u~itelji smu~anja v sekciji Alpske {ole. ^e bi u~ili na Kobli z nakupom rednih kart, ne bi ostalo ni~ sredstev za pla~ilo u~iteljev smu~anja. Po drugi strani je klub Kobla po ustanovitvi k sodelovanju povabil vse u~itelje smu~anja v Bohinju, ker pa ve~inoma ti imajo s pogodbo pri Smu~arskem klubu Bohinj zagotovljeno vi{je pla~ilo, poleg tega pa so s pogodbo {e za leto dni zavezani k delu pri Smu~arskem klubu, se vabilu niso odzvali. ^e bi pri Kobli delali preko Smu~arskega kluba, kar bi se bilo tudi mo`no dogovoriti, pa bi ta moral razliko pla~ila smu~arjem pokrivati iz lastnih sredstev. Ja, zgodbo bi lahko vlekli in zapletali {e naprej in se {e ne bi odvila. Pravijo, da se nobena juha ne poje tako vro~a, kot se skuha. Malo vro~e krvi v mrzlih zimskih dneh ni~ ne {kodi, samo da se potem umirimo in pogovorimo. Prilo`nost za pogovor pa je `e tu. Smu- ~arski klub Bohinj in Kobla bosta namre~ v naslednjih dneh sodelovala pri pripravi tekem svetovnega pokala v jima uspe{no sodelovanje. Prireditvene priprave na leto 2009 K. K. V TD Bohinj se v teh prazni~nih dneh ukvarjamo predvsem s polnjenjem kapacitet in iskanjem sponzorjev ter donatorjev za na{e poletne dejavnosti. Radi bi vam `e sedaj predstavili nekaj novosti, saj marsikoga zanima, kaj bo novega. Predvsem si `elimo prirejanja tak{nih prireditev, ki bodo pritegnile gosta v Bohinj in bo zaradi tega tudi prespal pri nas. S tem namenom bomo v leto{njem letu podalj{ali Kravji bal na dva dni. Nedelja ostane klasi~na kot do sedaj, za soboto pa se menimo za razli~ne dodatne prireditve, ki bodo zanimive. Predvidevamo, da bi na osnovi tega dvignili odstotek zasedenosti Bohinja v tem ~asu. V tem pozno poletnem ~asu bomo organizirali prvi kolesarskorekreativni maraton V Bohinj na kolo. Po lanskoletnem uspelem otro{kem festivalu, bo letos 2. BO FEjST, ki bo tridnevni in bo del dveh dru`inskih tednov. Vse to pomeni {e ve~ dogajanja za na{e najmlaj{e. Poleti ohranjamo na{o tradicijo skozi Vasovanje, ki bo letos verjetno na novem prizori{~u, in Kme~ko ohcet, za katero `e sedaj vabimo pare k prijavi. Ve~eri Pod lipo in Festival Kanal pa so `e trdno zasidrane prireditve v pestri poletni ponudbi ve~erov v Bohinju. Ne gre spregledati {e ene velike novosti, za katero `e sedaj vabimo vse, da povabijo svoje prijatelje, goste. To bo Pohod k Slapu Savici, ki bo letos prvi~ in `elimo si, da postane tradicionalen, zato `e sedaj vabilo na ta pohod, ki bo 27. aprila na praznik. Za vse ljubitelje narodno-zabavne glasbe pa bo tudi letos Ve~er narodno-zabavnih ansamblov Pod skalco, ki je `e lani privabil kar veliko {tevilo navdu{encev. Kakorkoli `e, tudi v letu 2009, ki se je ravnokar za~elo, se bomo potrudili, da bi vam in va{im gotom na{e prireditve ustrezale. Za va{e predloge in sodelovanja pa smo zelo odprti. ^e bi radi v prihodnosti sodelovali z nami, morda priredili kaj zanimivega ali pa bi pri na{ih zadevah kaj slabega spremenili v dobro, vas vabimo, da pi{ete na mail ali pa se javite za sestanek na TD Bohinj, Rib~ev Laz 48. Na koncu pa za vse dogajanje v Bohinju kli~emo:»dobrodo{li pri nas doma!«td Bohinj Konjeni{ke poti tudi v Bohinju Projekt Razvoj konjeni{kih poti na obmo~ju zgornje Gorenjske, ki ga vodi Razvojna agencija zgornje Gorenjske, je zaklju~en do te mere, da lahko izku{eni jezdeci uporabljajo traso s pomo~jo zemljevida konjeni{kih poti, lahko pa tudi s pomo~jo lokalnih vodnikov. Za samostojno jahanje pa je potrebna {e ozna~itev poti. To zadnjo, izvedbeno fazo, ki obsega ozna~itev poti, ureditev potekov in pre~kanj preko glavne ceste, namerava RAGOR izvesti s pomo~jo ~ezmejnega projekta JA!REIT skupaj z Avstrijo, natan~neje z avstrijsko Koro{ko. S projektom kandidirajo za sredstva na razpisu CBC SLO/AUT. V kolikor na razpisu ne bodo uspe{ni, bodo poiskali in predlagali druga~no re{itev. Prva, preveritvena faza projekta, je bila zaklju~ena `e leta 2004, v njej so bila dolo~ena izhodi{~a za oblikovanje jahalnih poti. Naslednja faza je bila uvajalna in se je s podpisom pogodbe med RAGOR-jem in zgornjegorenjskimi ob~inami pri~ela junija Njen cilj je bil vzpostaviti celostno podobo turisti~nega produkta, trasirati poti ter natisniti zlo`enko in karto. Ob~ina Bohinj se je v letu 2006, ko so pri~eli izvajati uvajalno fazo, odlo~ila, da bo sama izvedla trasiranje, lociranje tabel, privezov in korit ter delno obve{~anje javnosti. S tem je ob~ina tudi zmanj{ala finan~ne obveznosti do RAGOR-ja za vrednost navedenih del. V za~etku leta 2006 je bil z aneksom k pogodbi med RAGOR-jem in ob~inami tudi podalj{an rok izvedbe druge faze. Zadnji aneks pa je bil podpisan v letu Z njim so ob~ine priznale upravi~enost do dodatnih sredstev zaradi pove~anega obsega dela in izdelave elaborata za pre~kanje dr`avne ceste in poteke ob dr`avni cesti, ki ga je kot soglasodajalec zahtevala Direkcija RS za ceste. Projekt je bil zaklju~en do zgoraj omenjene mere v za~etku leta 2007, ko je bilo na podlagi projekta za izvedbo na poteku celotne trase pridobljeno soglasje DRSC in ko je bila natisnjena karta konjeni{kih poti, kateri so prilo`eni tudi opisi poti in seznam postajali{~. Karte je RAGOR razdelil po ob~inah. Celotno karto v treh jezikih pa je mo`no dobiti tudi na spletni strani RAGOR-ja. Za`ivela Alpska {ola na Kobli P. L. Med prazniki je pred kratkim ustanovljeno [portno dru{tvo Kobla pri~elo z izvajanjem Alpske {ole, to je {ole smu~anja za bohinjske otroke, in smu~arske {ole za obiskovalce smu~i{~a Kobla. V Alpski {oli so se med prazniki prvi~ seznanjali s smu~kami in snegom {tirje otroci, stari od treh in pol do {tirih let. Med starej{imi, ki so stari od sedem do devet let, pa je bilo udele`encev Alpske {ole pet. Lepo vreme in prijazni u~itelji smu~anja so jim zagotovo popestrili po~itnice in jim vzbudili veselje do smu~anja.

10 10 od vsepovsod Najmlaj{i so se s smu~anjem seznanjali skozi igro na provizori~nem poligonu v izteku proge Kozji hrbet. Navajali so se ravnote`ja na smu~eh in vo`nje v rahlih ovinkih. Starej{i pa so bili navdu{eni, da so se prvi~ lahko peljali s sede`nico. [portno dru{tvo Kobla ima trenutno stalno na voljo pet u~iteljev smu~anja, ob ve~jem povpra{evanju pa jih lahko nekaj {e pokli~e. Nudijo tudi servis in izposojo smu~arske opreme v prenovljenih prostorih na parkiri{~u ob prodajnem mestu smu~arskih vozovnic. Telemarkerji prihajajo P. L. [e malo, pa bomo zopet pri~e tekmam svetovnega pokala v telemark smu~anju, ki ga bo gostila na{a Kobla. Prijave tekmovalcev prihajajo in prepri~ani smo, da bo bolj pestro kot lani. Na tekmo pridejo celo japonski, ameri{ki in kanadski tekmovalci. Konec tedna od 16. do. 18 januarja bo olimpijsko obarvan in Srednja vas v Bohinju bo postala olimpijska vas, saj bodo tekmovalci tam nastanjeni. Otvoritev bo imela kar dve prizori{~i smu~i{~e in zabavi{~e Seno`eta, kjer bomo vsi lahko u`ivali v demostraciji smu~anja, boardanja in celo starega smu~anja. Poleg tega bo slavnostna otvoritev v {otoru, kjer bo zabava do zgodnjih ur. V soboto pri~nejo vestni delavci na progi `e zelo zgodaj, zato da bo {tart prvega teka ob 10. uri, drugi tek pa ob 13. uri. Spremljali bomo zanimivo tekmovanje v veleslalomu. Po kon~anem tekmovanju bomo podelili pokale za najbolj{e. Zve~er bo vrhunec zabavnega dela s koncertom v dvorani Danica, kjer bo tudi javni `reb startnih {tevilk za najbolj{e tekmovalke in tekmovalce. V nedeljo bo podoben program, z eno veliko razliko tekmovalci bodo nastopali v {printu. Upamo, da si bomo po zabavi vsi lahko v lepem nedeljskem dnevu ogledali zanimivo dirko najbolj{ih na svetu. Po kon~ani tekmi bomo podelili priznanja najbolj{im in se poslovili za eno leto. Oba dneva bomo nudili brezpla~en ~aj, lahko pa se boste zabavali tudi ob dobri glasbi. Vabimo vas, da se kar v najve~jem {tevilu udele`ite najve~jega bohinjskega dogodka te zime, saj je bila `al leto{nja Pokljuka prestavljena v Nem~ijo. Organizatorji si `elimo, da Bohinj skupaj poka`e in doka`e, da smo {portno turisti~no mesto in da si zaslu`imo sanjati olimpijske igre 2018, ki nam lahko ogromno prinesejo. Ob tej prilo`nosti pozivam vse Bohinjke in Bohinjce, da nam organizatorjem pomagajo s prijaznostjo, gostoljubnostjo in z u`ivanjem ob dogodkih leto{njega svetovnega pokala FIS v Bohinju. Jure Sodja, generalni sekretar za OK WCT KOBLA 2009 Kako so bili obiskani muzeji v Bohinju V na{i ob~ini so trije muzeji Oplenova hi{a pod Studorjem, Plan{arski muzej v Stari Fu`ini in Muzej Toma`a Godca v Bohinjski Bistrici. Vsak ima svojega oskrbnika, strokovno delo na muzejskih zbirkah pa izvaja Gorenjski muzej iz Kranja. Za bohinjske zbirke je zadol`ena muzejska svetovalka Marija Ogrin. Iz vstopnin v muzeje se polni ob~inski prora~un, vanj se je v letu 2008 do konca oktobra steklo skoraj 17 tiso~ evrov. Najve~ obiskovalcev si je lani ogledalo Plan{arski muzej, jih je bilo, zato je ta muzej pobral tudi najve~ vstopnin, skoraj evrov. Po obisku sledi Oplenova hi{a, ki jo je obiskalo ljudi in je z vstopninami zaslu`ila dobrih evrov. Najmanj obiska pa je bilo v Muzeju Toma`a Godca, le 655 obiskovalcev, ki so pla~ali 864 evrov vstopnin. Pripravljajo pa se obnove v vseh treh muzejih. Oplenova hi{a ima obnovljene sanitarije. V Plan{arskem muzeju bodo v sklopu projekta ureditve va{kega jedra v Stari Fu`ini uredili ogrevanje in sanitarije. Za Muzej Toma`a Godca pa so `e izdelani projekti za celostno prenovo, dokumentacija pa je trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Prednovoletno sre~anje dru{tva So`itje P. L. V petek, 5. decembra, je bilo v hotelu Astoria na Bledu `e tradicionalno prednovoletno sre~anje ~lanov So`itja dru{tva za pomo~ osebam z motnjami v du{evnem razvoju ob~in Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje. Od 137 oseb z motnjami v du{evnem razvoju se jih je sre~anja udele`ilo 78, ve~ kot 90 pa je bilo njihovih svojcev, prijateljev in drugih podpornih ~lanov iz vseh {tirih ob~in. Ker je bil to predve~er Miklav`a, je bilo vzdu{je temu sama predstava je bila posve~ena prihodu prvega dobrega mo`a in ko je Miklav` razdelil darila, je bilo veselje na vi{ku. Ta dan pa sta zaznamovala {e dva dogodka, ki sta bila izredno pomembna za dru{tvo. Najprej je Gerry Jekl, izro~il mlademu predstavniku dru{tva ~ek v vrednosti evrov. Dobrodelne prispevke so zbrali na turnirju Gerry Jekl Invitational Charity, ki je 25. oktobra potekal na igri{~u za golf na Bledu, in jih na pobudo blejskega `upana gospoda Janeza Fajfarja namenili na{emu dru{tvu. Denar bomo namenili programom, ki jih izvajajo za osebe z motnjami v du{evnem razvoju, prav poseben del pa programom, ki so namenjeni dru`inam z mlaj{imi otroki, v obliki vodenega rekreacijskega plavanja in obiska lutkovnih predstav. Na ta na~in bi radi vzpodbudili mlade dru`ine k dru`enju, izmenjavi izku{enj in navezovanju novih stikov. Drugi dogodek pa je med zbranimi povzro~il val dodatnega veselja. Predstavnik Petrola Sandi Zevnik in predsednica Obmo~nega zdru`enja RK Anica Svetina sta dru{tvu izro~ila veliko {katlo igra~, ki so bile zbrane na skupni humanitarni akciji Petrola in Rde~ega kri`a Slovenije Podari igra~o in nasmeh. Namen akcije je bil, da otroci z veliko igra~ami te podarijo otrokom, ki jih dobijo le prilo`nostno in s tem vzpodbujajo plemenita dejanja na strani darovalcev in zaupanje pri prejemnikih. Vsi darovalci igra~ pa so prejeli spominsko zapestnico, ki je statusni simbol darovalca. Helena Tibola

11 osnovno{olci 11 Studorski stogovi na razstavi TNP v Triglavski ro`i U~enci na{e {ole s svojimi u~iteljicami in mentorji sodelujejo pri mednarodnem projektu sodelujo~ih dveh dr`av, Slovenije in Velike Britanije. Udele`ene so ustanove, ki skrbijo za ohranjanje kulturne in naravne dedi{~ine, prebivalci oziroma lastniki kozolcev pod Studorom, sodelujejo pa tudi otroci, saj se na ta na~in seznanjajo s kozolcem kot kulturno dedi{~ino in so tisti, ki bodo edini lahko poskrbeli za njegovo prihodnost. V okviru celoletnega projekta bodo navezali tudi stik z angle{ko {olo in na ta na~in {irili vedenje o svojem kraju tujim u~encem. Ob tem se u~ijo uporabljati moderne ra~unalni{ke tehnologije, prakti~no uporabljajo tuj jezik, ki se ga u~ijo. Hkrati pa bodo {irili obzorje s tem, kar jim bodo sporo~ali vrstniki iz Anglije. Pripravljali bodo svojo internetno stran. Predvsem u~enci iz podru`ni~ne {ole v Srednji vasi, ki so stogovom {e bli`ji, so bili `e v jeseni zelo prizadevni. Z mentoricama Martino Ma{i} Sabali} in Mihelo Odar so obiskali starej{e prebivalce Studorja, ki {e veliko vedo o zgodovini in izdelavi kozolcev; posneli so pogovore z njimi. Pripravili so tudi ske~, ki govori o `ivljenju, povezanem s kozolci. Oboje so prikazali na otvoritvi razstave Kozolec, ki je bila 20. decembra na Bledu. Tam so na ogled tudi drugi izdelki, ki so jih u~enci do zdaj pripravili. Vse nastalo pa bomo imeli {e prilo`nost videti tudi v Bohinju, saj v mesecu maju na~rtujejo popravilo enega od kozolcev, tistega najbli`e cesti. Delo bo potekalo v obliki delavnice, tako da bodo mladi dijaki in {tudenti {ol, ki pou~ujejo z lesom povezane obrti, pri tem udele`eni. Pridru`ili se bodo tudi {tudenti iz Anglije. S kulturnimi dogodki in vsem, kar bo na to temo nastalo, bo udele`ena tudi na{a {ola. Predvidevamo, da bo to dogajanje v ~asu Festivala alpskega cvetja, saj so prizadevanja obeh projektov v dolo~enih to~kah enaka. Ur{ka Repinc [olsko tekmovanje v smu~arskih skokih V petek, 19. decembra, sta O[ dr. Janeza Mencingerja in Skakalni klub Bohinj organizirala prvo {olsko tekmovanje v smu~arskih skokih. Mladi fantje, ki `e slab mesec trenirajo, so se pomerili z alpskimi smu~mi na 10-metrski skakalnici. Nastopilo je devet pogumnih mladih fantov in sicer v {tirih kategorijah. Nastopili so Miha Cvetek, Matic Cvetek, Kristijan Ravnik, Luka Kova~i~, Grega Rozman, Matev` Stare, Matej Gli{i~, Rok ^rnko in Matic Likar. Absolutni zmagovalec je bil Kristijan Ravnik, ki je sko~il 9 metrov in tako postavil rekord skakalnice. Skakalce je vzpodbujal tudi ravnatelj osnovne {ole Jo`a Cvetek. Naj {e omenimo, da smo edini v Sloveniji, ki imamo mo`nost urediti skakalnice na snegu (K10, K25 in K35). Tako se skoki po dolgem ~asu vra~ajo v Bohinj, s tem pa tudi sodelovanje z drugimi slovenskimi klubi. Vabimo tudi vse deklice in fante, ki jih skoki zanimajo in bi se radi nau~ili skakati, da se nam pridru`ijo na treningih v {olski telovadnici vsak torek in ~etrtek ob oziroma na»pomanj{ani Hansenovi«skakalnici na Poljah. osvojili tudi pokal za prvo mesto med vsemi nastopajo~imi klubi. Prejemniki medalj so: Jaka Taler (tri zlate, ena srebrna), Simon Klemen~i~ (ena zlata, tri srebrne, ena bronasta), Tja{a Mikelj Medja (ena zlata, ena srebrna, ena bronasta), Jernej Taler (tri zlate), Gaber Arh (dve zlati), Alja` Lapornik Iskra (ena zlata, dve srebrni, ena bronasta) in Peter Ogrin (ena bronasta). Na tekmovanju sta imela svoj debi tudi sodnika pripravnika iz na{ega kluba Manca Vida in Toma` Ravnik, ki sta se na koncu skupaj s tekmovalci in trenerjem Janezom Medjo veselila uspeha. Karate klub Bohinj Zanimivo dopoldne v centru Matev`a Langusa U~enci smo 17. decembra obiskali Dom Matev`a Langusa v Radovljici. Center je namenjen otrokom, mladostnikom in odraslim z motnjami v du{evnem in telesnem razvoju. V centru jim zagotavljajo razli~ne oblike bivanja, varstva, vodenje in zdravstveno oskrbo. Dom je opremljen in prilagojen potrebam varovancev, ki bivajo tam ali prihajajo v dnevno varstvo. Pod strokovnim nadzorom izvajajo razli~ne dejavnosti, s katerimi dvigajo kakovost `ivljenja in osebnega zadovoljstva. Ko sem sprva stopila v dom, mi je bilo nelagodno, ker sem videla, da so oskrbovanci druga~ni. Tega si nisem prestavljala tako. Ko pa nas je u~iteljica Sandra odpeljala na ogled sob, sem spoznala, da se imajo prav lepo in da zanje lepo skrbijo. Najbolj mi je bila v{e~ soba za umirjanje, v kateri je vodna postelja. U~ilnica je bila majhna. Na delavnicah, kjer so {ivali, so bili izdelki zelo lepi, zanimivi in natan~no narejeni. Kar nisem verjela, da znajo vse to napraviti. V oddelku, kjer so invalidi na vozi~ku, sem bila `alostna. Pomislila sem, da je njihovo gibanje in `ivljenje zelo ote`eno. Ne izogibajmo se osebam z motnjami v du{evnem in telesnem razvoju. Sprejmimo jih tak{ne, kot so! Obisk knji`nega sejma Nu{a Ro`i~, 5. a V soboto, 29. novembra, smo se deveto{olci v sklopu dodatnega pouka sloven{~ine odpravili na 24. knji`ni sejem v Ljubljano. Bili smo prijetno presene~eni, saj vstopnine ni bilo, knjig pa je bilo za cela tri poslopja. Na{li smo vse vrste knjig od znanih, novih, strokovnih do popolnoma neznanih, obrabljenih in knjig le za zabavo. Na nekaterih stojnicah so brezpla~no delili kri`anke, sudoku in stripe, s ~imer smo si z veseljem postregli. Med vsem dogajanjem je potekal tudi zabavni program za otroke, kjer so nas presenetili tudi junaki iz knjige Fifi in Cvetli~niki. Kar nekaj ~asa smo se zadr`ali na sejmu, vendar si nismo mogli ogledati vseh knjig. Veliko smo jih vseeno videli in bili zadovoljni nad pou~nim, zabavnim in zanimivim dnem. Barbara Kusterle, 9. b SSK Bohinj Tradicionalni karate turnir kimon 2008 V nedeljo, 21. decembra, je v Ljubljani potekal tradicionalni karate turnir Kimon Karate klub Bohinj je zastopalo sedem tekmovalcev, ki so zadnjo tekmo v tem letu sklenili z izjemnimi rezultati. Priborili so si namre~ 22 medalj v petih kategorijah in s tem

12 12 intervju Pre`elj Tone in njegove skrinje Toneja `e dolgo poznam in ker se v Bohinju med seboj vsi poznamo, vas kar nekaj med vami ve, da je njegova soproga Slavica moja teta in Tonej tako neke vrste stric. ^eprav se `e dolgo poznamo, pa sem njegovo zgodbo o skrinjah tudi jaz sli{ala prvi~. V naslednjih vrsticah jo delim z vami, nastala pa je iz prve roke v pogovoru s Tonejem. Med drugim je povedal, da ga tudi nesre~a, ki ga je pustila delno invalidnega pred leti, ni ustavila. Po koncu pogovora je udaril po mizi in dobrovoljno rekel, da bo mizaril, dokler bo stal pokonci. Kako se je za~ela zgodba o skrinjah in kdaj si naredil prvo skrinjo? Ja, to je pa zanimiva zgodba, ki se je za~ela `e pred 33 leti. Z `eno Slavico se nama je za Matejo rodila druga h~i Marjeta. Ker takrat zdravstvo {e ni bilo tako napredno kot zdaj, je bila po rojstvu h~erka kar dva meseca v Ljubljani v bolnici in tam jo je na otro{kem oddelku zdravila, zdaj `e pokojna doktorica Tividar, ki ima na Poljah tudi vikend. V Ljubljani se je zelo zavzela za najino h~erko, da kar nisem vedel, kako bi se ji oddol`il. To, da nekaj pla~uje{ v denarju, ni tako zanimiva re~ kot nekaj, kar sam naredi{. In tako sem se zna{el in sem naredil prvo skrinjo v tem novej{em ~asu, po novem modelu. V~asih so `e bile te starinske skrinje, za meso manj{e, za `ito malo ve~je, in tega sem se jaz spomnil. Tako sem naredil eno v manj{em merilu in ji jo tudi podaril. Prva skrinja je bila samo en meter dolga in je bila iz macesnovega lesa. Ko sem ji dal to skrinjo, se je tako zahvaljevala, da ni vedela, kako bi se {e oddol`ila. Meni pa je ni bilo te`ko narediti, ker taka skrinja tudi ni tako zahtevno ali zamudno delo. Iz katerega lesa dela{ skrinje? Zdaj sem pa `e kar nekaj teh skrinj naredil in moram re~i, da je vsaka iz drugega lesa. Uporabil sem vse vrste lesa, kar jih je v Sloveniji in {e mahagonijevo. Najve~ jih naredim iz smrekovega lesa, ker ga je tudi v Bohinju najve~ in {e mehek je in se da dobro obdelovati. Potem pa sem naredil tudi bukove, hrastove, macesnove, ~e{njeve, kostanjeve, akacijeve, javorjeve in vse ostale. Kako pa se tvoje skrinje razlikujejo od tistih iz starej{ih ~asov? Skrinje so v~asih delali vse ro~no, danes se vse dela na stroje. V~asih so bile ve~je, od dva do tri metre: za meso in hrano manj{e, za `ito pa ve~je. Zdaj jih delam jaz po meri, kot kdo ho~e, ve~inoma pa so dolge 75, 105 ali 125 centimetrov. Stare skrinje so bile narejene tako, da so bile cele stranice kot zaboj. Niso bile zbite z `eblji, ampak zmozni~ene, po doma~e smo rekli 'scinkane' in zlepljene brez `ebljev. Spredaj so bile pritrjene tri tablice, okoli pa letvice. Na sprednji strani so bile tablice tudi poslikane. Jaz naredim `e v osnovi tri luknje, v katere vdelam poslikane vezane plo{~e. V~asih so skrinje zaradi la`jega prena{anja imele pri kraju tudi ro~aje. Tudi jaz zdaj svoje olep{am s starinskim kovanim okovjem, ki mi ga naredijo v Kropi. Ni prave skrinje brez poslikave. Ja, poslikano je pa lahko, kar kdo ho~e, kar si kdo `eli. Najve~ in najbolj so zanimivi bohinjski nageljni, so pa tudi take, da je na sredini krajina (Bohinj, Bled) ali narodna no{a, pri straneh pa ro`e. Slikam ne sam. Najve~ mi je do zdaj naslikala Angela Hodnik iz Stare Fu`ine, sestra priznanega bohinjskega slikarja. Zadnjo mi je naslikala pred pribli`no petimi leti. Ko je `e rekla, da bolj slabo vidi in da ne bo ve~, mi je kot zadnjo poslikala {e eno posebno skrinjo. To je pa ena starinska skrinja, ki sem jo naredil iz `e 100 let starih desk, ki sem jih dobil v planini od stare '{upe'. To imam tudi {e vedno doma. Angela je slikala v glavnem ro`e. Zdaj mi slikata Darja Ravnik z Lepenc, ki `ivi v Mariboru, in tudi Ur{ka Cesar iz Stare Fu`ine. Kam vse pa so `e odromale tvoje skrinje? Ker imamo doma turizem in k nam prihajajo gostje z vseh koncev, so tudi skrinje v~asih s kak{nim gostom od{le v svet. Najdlje je {la ena z letalom v Kanado, ena je v Franciji, na Nizozemskem, na [vedskem, v Nem~iji in v Italiji. [e kdo v Bohinju dela skrinje? Ja, skrinje delajo {e drugi, nekaj jih je `e pokojnih, vendar jih ni ve~ toliko. To je bolj hobi kot obrt. ^e bi kdo imel iz tega obrt, bi potem bile skrinje tako drage, da bi jih nih~e ne kupil, to je bolj za hobi. Ja, v Bohinju je tako, da vsak ~lovek {e nekaj zraven dela. Ja, ~lovek v Bohinju je navajen dela. V~asih so bili v Bohinju te`ki ~asi. Tudi ~e je bilo zemlje dovolj, je malo dala. Tukaj ni bilo dela s stroji, kot na ve~jih poljih drugod. ^e se tako re~e, je bilo v~asih treba vse z motiko obdelati. Tudi danes, ko so stroji, vseh malih povr{in ne more{ strojno obdelati. ^lovek se tako dela navadi. Ko pa se enkrat dela navadi{, tega nikdar ne opusti{. Delo ti pride v kri. V~asih pravijo, da so Gorenjci lakomni. To ni res, Gorenjci nismo lakomni, smo skromni, ker smo morali '{parati'. V~asih ni bilo toliko hrane in je bilo potrebno shraniti tudi suhe hru{ke, jabolka, orehe, da se je pre`ivelo zimo. Si mizar `e vse `ivljenje? Ja, mizarstva sem se izu~il pri privatniku. Tam sem se nau~il vsega mizarskega dela in smo delali tudi veliko po planinah, delali smo Vodnikov dom, na Komni, hotel na Voglu in po vsem tem delu, ko sem se izu~il, sem potem tri leta delal, potem sem {el v vojsko. Po vojski pa sem najprej delal pet let kot mizar pri Gradbenem podjetju Bohinj, po dodatnem izobra`evanju pa sem delal pri nakupu materiala {e trideset let. Od takrat naprej, ko sem se izu~il, pa nisem ve~ dal obli~a in `age iz rok. Je tudi dobro biti mizar, ker je ve~ino dela v hi{i mizarskega dela. Tudi ~e si enkrat mizar, ti ni te`ko poprijeti za kak{no drugo delo. ^e si mizar, si lahko sam naredi{ hi{o. Sploh v~asih, ko smo si izmenjavali pomo~, drugi pridejo pomagat tebi, ti gre{ pomagat nazaj. Mizarstvo in izdelava skrinj je moj hobi, ki me tudi vedri. Zelo sem tudi zadovoljen, ko vidim, da se skrinje razveselijo in jih potem imajo za kak{no posteljnino ali kaj drugega. Sem pred kratkim naredil tudi eno malo dalj{o, ko se je gospa»kregala«z vnuki, ki niso pospravljali igra~, zdaj pa samo skrinjo odpre in vse igra~e v nekaj minutah pospravijo. Druga~e pa za skrinjo od kosmate deske do lakiranja porabim pribli`no 16 ur, delal pa sem tudi `e zibke, pa mi za to zdaj `e zmanjkuje ~asa. Doma se ukvarjamo tudi s turizmom in moram tudi kak{no posteljo postlati in pooblati (smeh). Je pa turizem tudi zanimivo delo, ker ima{ v hi{i veliko gostov iz celega sveta. Pred leti je bilo tako, ~eprav imamo samo tri apartmaje, da smo imeli naenkrat v hi{i 20 gostov s celega sveta. Za delo z lesom pa se kljub vsemu vedno najde ~as. Katarina Ko{nik

13 od vsepovsod 13 S folkloro v novo leto V soboto, 27. decembra, je Kulturno dru{tvo Bohinj organiziralo tradicionalno novoletno prireditev, na kateri so se predstavile otro{ke folklorne skupine, ki jih `e vrsto let uspe{no vodi Viki Mencinger - Nomenj~ki pod vodstvom mentorice Maje Su{nik, harmonikar Vid Kokalj, babica Ivica z vnuki, harmonikarji Janko, Matej in Ivan ter ansambel Duo Zupan s prijatelji. Nastopajo~i so pri~arali prijetno prazni~no vzdu{je in z zanimivim kulturno-glasbenim programom navdu{ili obiskovalce Kulturnega doma v Bohinjski Bistrici, ki je bil tudi tokrat premajhen za vse ljubitelje narodno-zabavnih vi` in»ta pravih doma~ih«bohinjskih plesov. Predsednik dru{tva Silvo Re`ek je ~lanom folklornih skupin podelil bronasta in srebrna priznanja, zlato plaketo pa si je letos za ve~ kot 15 let kulturnega ustvarjanja na folklornem podro~ju prislu`il harmonikar Ivan Bre`an. Po prireditvi je v avli sledilo dru`abno sre- ~anje s pogostitvijo. Nabito polna dvorana in navdu{ena mno`ica so dokaz ve~, da smo ljudje `eljni tak{nih prireditev. Bohinjci smo spet pokazali, da znamo ustvariti marsikaj, ~e stopimo skupaj in se pove`emo, saj bomo le na ta na~in lahko ohranili bogato kulturno dedi{~ino na{ega prelepega kraja. Drsali{~e je pripravljeno V. A. Strojne in{talacije REMS Lani je minilo 20 let, odkar je s tem delovnim naslovom v obrtnem registru Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Radovljica vpisan samostojni podjetnik Igor Rem{kar. Rem{kar se je izu~il za monterja ogrevalnih naprav. Prve poklicne izku{nje je nekaj let nabiral v dr`avnih in tudi zasebnih podjetjih. Leta 1980 ga je iz okolice Ljubljane v Bohinj poklicala ljubezen. V Bohinju si je Igor Rem{kar kmalu ustvaril dru`ino, dobil pa je tudi tisto majhno, prepotrebno vzpodbudo, ki mu je manjkala za odlo~itev, da je leta 1988 odprl svoje podjetje, ki ga je poimenoval: Strojne in{talacije»rems«. V teh letih je postal zelo podoben Bohinjcem: je redkobeseden, delaven in resen, ima lepo urejen dom, dru`ino in tudi govori skoraj kot avtohtoni Bohinjec, preudarno in zadr`ano, ~loveku daje vtis resnega poslovne`a. Kako se spominjate svojih za~etkov podjetni{tva? Ob tej priliki naj povem, da slovenski pregovor:»mladost je norost!«dr`i kot pribito. ^e pomislim, da sem se v Bohinjsko ^e{njico pri`enil, da sem bil za te kraje popolni tujec, da nisem imel dovolj ustreznega orodja, da nisem imel nobenih poslovnih izku{enj, niti strank, pa sem se kljub vsemu odlo~il za~eti na svoje. Zato res upravi~eno re~em, da moji spomini na za~etek mojega podjetni{tva niso ravno ro`nati. Da je bila pa mera polna, je bil to tudi ~as najve~je inflacije na{e takratne dr`ave. Letos ste praznovali dvajsetletnico va{ega podjetja. Kak{en je pogled na va{e podjetje danes? No, po dvajsetih letih trdega dela in odrekanja smo se preselili na novo lokacijo in v nove prostore. Opremljeni smo s sodobno strojno mehanizacijo in ustreznimi prevoznimi sredstvi. V firmi slu`imo kruh {tirje z osnovno, srednjo in visoko strokovno izobrazbo. Lahko re~em, da smo bogati po znanju in izku{njah in da smo se v teh dvajsetih letih veliko nau~ili in pridobili. Kak{en je spekter va{ega dela? Na{e delo je, kot pove `e ime firme, seveda pa vse to po~enjamo na terenu, pri znanih naro~nikih. V na{em primeru pod strojne in{talacije {tejemo: in{talacije omre`ja vodovoda, toplovoda, plina, son~nih kolektorjev in toplotnih ~rpalk. Seveda je s tem mi{ljena vgradnja vseh priklju~kov strojev, skratka naredimo vse od priklju~ka do preizkusa delovanja. ^eprav je slabo vreme botrovalo kasnej{emu zagonu drsali{~a v Bohinjski Bistrici, je sedaj `e pribli`no tri tedne pokrito z ledom in tudi za~asni gostinski lokal ob drsali{~u `e obratuje. Na fotografiji je sicer prazno, vendar med prazniki in ko pridejo otroci iz {ole ter ob lepem son~nem vremenu, bo na njem zagotovo polno drsalk in drsalcev, med njimi se bo na{el tudi kak{en hokejist, ~e gre sklepati po lanskem dogajanju, ko so enkrat mese~no organizirali hokejski turnir za rekreativce. P. L., foto: P. L. Kdo so va{i naro~niki? Lastniki stanovanj, hi{, gostinci, upravljavci dru`benih prostorov (dvoran, domov), hoteli, razli~na podjetja in tako dalje. Spekter naro~nikov je pester, tako kot so lahko tudi njihova naro~ila in `elje. Na kaj ste kot direktor najbolj ponosni? V ponos mi je, da na{i biv{i naro~niki za na{e delo delajo reklamo. Ponosen pa sem tudi, ker ob mo~ni mednarodni konkurenci {e obstajamo in imamo dovolj dela. Ali bodo potomci z va{im delom nadaljevali? Ob meni `e dela sin, ki je in`enir strojni{tva energetik. Delo ga zanima, dela z veseljem, zato mislim, da bo podjetje Strojne in{talacije»rems«delovalo vsaj {e eno generacijo. Kaj v zvezi z dejavnostjo imate v na~rtih? Pove~evanje, {irjenje podjetja ni v kratkoro~nih na~rtih. Na{a stalnica je izobra`evanje v smislu intenzivnega spremljanja novosti tehnologije s podro~ja energetike. Franc Ankerst

14 14 dejanski upravi~enci do vra~ila vlaganj v JTO BROD Cerkovnik Jo`e 15 2 ^op Du{an 24 3 Koro{ec Anton 14 4 Leban Janez 22 5 Pretnar Franc 9 6 Ravnik Branko 4 7 Ravnik Francka 13 8 Ravnik Tilka 3 9 Ravnik Zora Ro`i~ Tatjana Smukavec Ivan 8 12 Su{nik Jo`e 2 SAVICA Arh Janez 16 2 Cerkovnik Jo`e 7 3 Klemen Stane 15 4 Koro{ec Vladimir 13 5 Logar Jo`e 8 6 Mencinger Franci 12 7 Peternelj Miro 19 8 Podlipnik Janez 4 9 Pre`elj Toma` Repinc Janez 9 11 Su{nik Franc Su{nik Florijana Su{nik Stanislav Zupan Branko 6 9 Kova~i~ Marija Lapajne Franc Lenar Zalka Markelj Antonija Mencinger Alojz Mencinger Marta Odar Franc Odar Jo`e Petek Ivana 2 18 Petek Milena Pintar Emil 5 20 Pretnar Francka 7 21 Repinc Matev` 15a 22 Repinc Marija Re`ek Vili Rozman Franc Rozman Ivanka 21a 26 Rozman Janez Rozman Antonija 8 Rozman Had`i~ Mojca 8 Repinc Darja Rozman Marko Rozman Pavla Rozman Slavica Rozman Vera Smukavec Ana Stare Janez 9 34 Terzi~ Fran~i{ka Vavro{ Anton 5 36 Rutar Janko 79a 37 Gjerek Zdenka Cerkovnik [pela 4a 39 Repinc Silvester 15a 40 Cerkovnik Marija 4 41 Ravnik Marjan 21 KAMNJE Cerkovnik Andrej 42 2 Cerkovnik Anton 20a 3 Cerkovnik Franc 20 4 Cerkovnik Stanka 10 5 ^op Anton 1a 6 Dobravec Marija 5 7 Koro{ec Milena 27 8 Ko{nik Milena 19a POLJE 1 Fartek Helena 20 2 Gori{ek Martin 11a 3 Repinc Viktor 14 4 Ko~ar Ksenija 48 5 Kova~i~ Janez 15 6 Kravanja Anton 10 7 Loncnar Janez 9 8 Malej Metod 18

15 dejanski upravi~enci do vra~ila vlaganj v JTO 15 9 Marke` Janez Odar Jo`e Pekovec Stanislav 3c 12 Podlipnik Franc Pristavec Marko Repinc Jo`e 24a 15 Rozman Alojz Smukavec Janez Smukavec Mirko Sodja Pavel 5c 19 Sodja Danica Sokli~ Andrej Sokli~ Janez Su{el Pavel 5A 23 Tancar Julijana Ti{ov Branko 29 Alojz 7 26 [o{tarec Franc ^elik Bla` 3d 28 Purger Cvetka Lapajne Janko 2 30 Malej Pavel Lo~ni{kar Anton 3e 32 Kuntari~ Stanko N.H. 33 Urban~i~ Stanislav 6 34 Kravanja Anton 27a 8 Bitenc Jo`e ^anak Bosiljka 10 Vodu{ek Alenka 109a 11 Umek Bogdan Kuhar Ludvik Rozman Janez 62 RIB^EV LAZ Dobravec Lud.-Alen. 4 2 Ga{perin Peter 136a 3 Ardeljan I{tvan 13 4 Jeklar Stanko 46a 5 Klavora Zvone 30 6 Malej Janez 78 7 Malej Marija 16 8 Malej Marjan 27 9 Markelj Pavel Medja Marija Pre`elj Anton [kantar Marija Jensterle Robert Marincelj Milan Javornik Nives Repi~ Alenka 1 Cerkovnik Janez 5 2 Okorn Leon 4 3 Opa~i~ Simo 7 Ivan 3 POLJE - VIKENDI Grebenc Marija 80 2 Holy Olga 3 Levak Franc Vindi{ar Pavel 81 5 Koro{ec Darko Pernu{ Mara 82 7 Zorec Meta 121 BROD, KAMNJE, RIB^EV LAZ Slana Marjan Polje 63 2 Ka~ar Silvo Polje 48 Gregor Polje 87 4 Zakotnik Stane Polje 85 5 Jereb Lojze Polje Lavri~ Toma` Polje 96 7 Kr`i~ Franc Polje? 8 Odar 2 9 ^uden Natalija Rib~ev Laz Cerkovnik Anton Kamnje Pristov Jo`efa Kamnje Cvetek Tilka Rib~ev Laz N.H. 13 Pretnar Rozka Kamnje Polak Benjamin Brod Kristan Marija Polje 58

16 16 dejanski upravi~enci do vra~ila vlaganj v JTO 16 Pagon Marija Rib~ev Laz 64a 17 Markovi~ Alenka Polje Ravnik Drago Brod 2a BOHINJSKA BISTRICA Odar Pavel Trigla. 9 2 Sestre usmiljenke Trigla Trigla Malej Kveder Sonja Lj. 5 Strgar Valentin Trigla Kozjek Alojz Trigla. 1 7 Rozman Anton, Trudi Trigla Sodja Franc Pod go. 5 9 Sor~ Cecilija Trigla Zgaga Magda Trigla Poga~nik Irena Trigla Cerkovnik Marija Trigla Kokalj Milan, Nu{a Bled 14 Kokalj Milan, Nu{a Bled 15 Zaver{nik Mari~ka Sav Zor~ Nikica Sav Krko~ Marija Sav Cundri~ Ivo Sav Vojvoda Lovro Sav. 8 Jaka Sav Zima Anica P. Rod Antolin Milka P. Rod Smukavec Anton P. Rod Urbanc Anton P. Rod ^ufer Janez P. Rod [tendler Alenka Ajd Pozni~ Marta Ajd Zorman Branko Ajd Cesar Tone Ajd Butkovi~ Alojz Men Ogrin Marija Men. 9 Fran~i{ka Triglavska Cerkovnik Martin Men. 28 Ivan Men. 18 Jo`e Men Sedlar Pavel Men [mitek Vera T. Mal Vojvoda Metod T. Mal Vojvoda Ciril Lj. 40 Velkavrh Marija T. Mal Arh Poni` Lilijana Cankarjeva 56/a, Radovljica 42 Kocjanc Veronika T. Mal Vojvoda Janez T. Mal Benigar Sre~ko, Cvetka T. Mal Bren~i~ Zmago T. Mal. 8, Podgornikova 5, Ljubljana 46 Humar Janko Gregor~i~eva 20, Tolmin 47 [tendler Rezka Trig Ba{i~ [aban Trig Jurman Gabrijel Trig ^orali~ Andrijana Trig Ilievski Zafir, Kati Trig Stare Jo`e Trig Tro{t Jo`e Trig Finc Bojan Trig Vuka{inovi~ Milan Trig Medja Petra Trig Mencinger Majda Trg s Koro{ec Janko Trg s Smukavec Ana Trg s Kuhar Julijan Trg s Leli~ Mirsad Pre~. 5 Janez Bitnje 1/b 63 Brodej Lotri~ Pavla Pre~ [iljar Alojz Pre~ [iljar Kenda Sonja Pre~ Medja Marica Pre~ Zalokar Lovro Pre~ Sodja Martin Pre~ Kolman Jo`ica Pre~. 2a 70 Slabe Albina Pre~. 1b 71 Sodja Majda Pre~ ^orali~ Ivanka Pre~ Plati{a Katarina Markov{~ina 7/a, Materija 74 Er~ulj Janez Majh Zupan Stanka Majh Bahun Jaka Majh Zakraj{ek Vekoslav Majh [eliga Jo`e Majh Jensterle Zlatko Majh Logar Janez Majh Dolinar Janez Majh Pintar Bojan La{ki rovt 4 83 Pintar Anton Majh. 11 Janez Majh. 8

17 dejanski upravi~enci do vra~ila vlaganj v JTO 17 Franc Majh. 7a 86 Kusterle Vinko Majh. 7a 87 Sitar Vera Majh Jan{a Pavla Majh Kandare Franc Majh Ogrin Mateja Majh Smukavec Anton Majh Rozman Anica Majh Rozman Jakob P. Reb Arh Janko Stjenkova ul. 10, [empeter pri Novi Gorici 95 Arh Pavel P. Reb Polajnar Brane P. Reb Verbi~ Igor P. Reb. 16a 98 Arh Jaka P. Reb. 16a 99 Godec Ivanka P. Reb Mrak Mihaela P. Reb Strgar Julijana P. Reb Strgar Alojz P. Reb Rozman Ciril P. Reb Cerkovnik Anica P. Reb Ga{perin Regina P. Reb Hodnik Jo`e Ob Bel Fidermuc Cilka, Boris Na Gor ^ufer Franc C. na Rav Mencinger Kristina C. na Rav Jovi~ Du{an Trig Mencinger Franc Vod Arh Cilka Vod Pavliha Marjan Vod Langus Francka Vod Kardo{ Du{an Vac Leskov{ek Ljudmila Bratov{eva plo{~ad 29, Ljubljana 117 Podbev{ek Tilka Gra Rozman Antonija Gra Rijavec Alojzija Gra Urbanc Rezka Retnje 35, Tr`i~ 121 Pre`elj Milena Kranjska cesta 4, [en~ur 122 Arh Cecilija Gra Kusterle Gizela Gra Kravanja Rudi Gra Resman Andrej, Danica Gra. 19a Tilen Gra. 21 (za Vodnikovo) 127 [mid Marko Gra Krek Pej~i~ Irena Gra Ogrin Andrej Gra. 31 Franc Gab Bu~ar Franc dr. Gab Arh Janez Gab Rozman Janez Gab [olar Irena P.v Dan Gospodinja~ki Mili~ Savina Podmil{~akova 57, Ljubljana 136 Selan Bla` Ro` Vidmar Jo`e Ro` Pikon Janez Ro` Sodja Martin Jelo Per{e Stanko Jelo ^uden Marija Jelo Mencinger Ludvik Jelo. 30 Kralj Stane Jelo Vu~ko Du{an Jelo. 34a 144 Sokli~ Milan Jelo Turun~i~ Vlasto,Antonija Jelo. 36a 146 Ravnik Branko Jelo Klemen~i~ Zdravko Jelo Cesar Marija Jelo Koselj Ciril Jelo Li~er Dionizij Jelo Taler Nikolaj Jelo. 43a 152 Danijeli~ Jo`e Jelo Iskra Anton Jelo Gogala Jo`e Jelo. 30a 155 Sodja Janko Jelo Medja Darinka Jelo Gli{i~ Matja` P. Goz Odar Janez, Mira P. Goz Cvetre`nik Darja P. Goz Gardener Valerija P. Goz Belc Fedor P. Goz Debeljak Vojko P. Goz Jensterle Bojan P. Goz Hriberski [tefan P. Goz [olar Toma` P. Goz Ravnik Jo`e P. Goz Rozman Franc P. Goz Selan Polde P. Goz Kikelj Miran P. Goz Cvetre`nik Slavko P. Goz Fonda Silvester P. Goz Sodja Majda, Robert P. Goz Vehovec Marta P. Goz Ho`i~ Ivan P. Goz. 28

18 18 dejanski upravi~enci do vra~ila vlaganj v JTO 175 Ravter Franc P. Goz Nahtigal Mojca Zois Stare Katarina Zois. 30b 178 Kos Anton Lj. 179 Kalita Aleksander Zois Spreitzer Janez Lj. 181 Zavasnik Franc, Slava Zois Mencinger Martin Zois. 11a 183 [tendler Jo`e Zois Rozman Marina Zois Rozman Janez, Bo`ena Zois Godec Marija Zois. 18 Franc Zois Vidmar Uro{ Zois Colja Du{an Zois Veber Janez Zois Arh Janez Zois Pre`elj Ciril Zois Premrov Franc Zois Kemperle Irena Zois. 28a 195 Mencinger Ivica Zois Dijak Franc Zois. 30a 197 Petri~ Avgust Zois Podgornik Francka Zois Podoreh Elda Zois Pintar Jo`e Zois Hamiti Riza Zois Smolej Vojko Vod Repinc Franc Vod Rozman Niko Vod Komar Primo`,Metka Vod Pirnat Karel Vod Ko`ar Jo`e Vod Lapajne Roman Vod Hajne Hinko Vod Polajnar Albin Vod Holzbauer Jo`e Pre~ Bu~i~ Ivo Pre~ Topolnik Marjan Trig Arh Vera Ro` Stare Jo`e Trig Polak Anton Ob Belci Grm Emilija Trig Lazar Darja Trig Ravnik Drej~e Zois Plati{a Stane Jelo Medja Marija Ce. Ra Medi`evec Bogdan Ob Belci Urh Marjan Jelo. 32a 224 Gorjup Mojca Pre~ ^rnigoj Nada Vack. 5a 226 Arh Olga Vod. 8 Arijana Log, Pionirska 6, Brezovica pri Ljubljani 228 Mencinger Anton Menc Medja Tatjana Trig. 28 Stanislav Bitnje 1/a 231 Stare Zdravko, odvetnik Trig TD Bohinj AC Dan 233 Mencinger Janez, Marija Ob Belci Mavri~ Mihael 0b Belci Jerebic [tefan Vodn Torkar Ivica Vod [kufca Franci Vod Urbanc Ana Majh Stare Zdravko Trg S ^aji~ Du{an Pod Go Fajdiga Maja Pod rebrom Mlakar Branka Pod Rodico Mistral Marinko, Dragica Lj. 244 Nekrep (Gerbec) Darija Pre~ Fister Franc Pre~ Urh Ana Jel Smukavec Vera Vac Dabi~ Stevo Trig ^rnko Jo`e Ro` Li~ef Branko Pod Re Milakovi~ Krste Vod Podgornik Rada Pod G Bol~ina Alojz Jelo Marke` Janez Pod G Golja Pavla Trig Rupnik [pela Nomenj 9/a 257 Klenov{ek Mira Trg S Jensterle Marjan Vod Mlakar Marija Ul. T. G Peji~ Ivo Graj. 13d 261 Panger{i~ Miha, [tefan Trigl Smukavec Marjan Jelov Gardener Janka Vod Ogrin Slavko Menc. 9a 265 Vidmar Ana Trg S Mo~nik Miranda Jelo. 10

19 dejanski upravi~enci do vra~ila vlaganj v JTO Sodja Marko Ro`n Begu{ Rudolfa Ul. T. G Lisec Alojz Ob Belci Vrhovec Marija Pod Rodico4 271 Lu`ar Vinko Jelov Novoselec Cilka Zois Koblar Alojz Pod Rodico KS Boh. Bistrica Trigl Hegler Jo`ka Trg S ^uden Janez Pre~ Fornazori~ Cilka Trg S Beznik Mirko Jelo Medja Marjan Trigl. 30 Janez Pod Re Mleku` Julijana Graj. 13b 282 Ga{perin Marjeta Jelo Matuc Dragica Pod Go Logar Igor Ul. T. M Mikelj Mihaela Jel Topolnik Marjan Rib~ev Laz n. h. 287 Spaans Toma` Trigl Krajnc Franc Jelo Vister Irena Jelo Cerkovnik Marjeta Pod Go Star~evi~ Mi{o, Dalibor Jelov{ka 28/a 292 Marenk Nata{a Trg Sv Hribar Fran~i{ka Jelo Pre`elj Darko Pre~ Repinc Darja Trig, Rizvi~ Eno Pre~ Vrisk Martin Vack. N. H. 298 Kova~i~ Tadej Stara Fu`ina Cviji~ Djordje Pre~ Drole Metka Grajs Kru{ko Ali Trigl Bol~ina Franc Trg S Ravnik Ne`ka Jelov Mencinger Janez Trigl Kuhar Marija Ro`na Zalokar Mateja Stara Fu`ina Ba{i~ Nure Jelov Cerkovnik Valerija Trg Sv Re{ Franc Trg Sv Rabi~ Irena Trg Sv Koro{ec Pavel Pre~ Wolf Milena Jelov Rozman Pavel Gabr Gorenc Silva Ro`. 2 - Sodja Angela Vod Bol~ina Pavel Ob Belci [uligoj Ludvik Ob Belci Urh Jo`e Vodnik Odar Jo`e Vack Rozman Franc Jelov{ Mencinger Viki Pod G. 25 Pavla, Karl Ob Belci Horvat Lilijana Otro{ka ul. 26, ^ren{evci 324 Sodja Marija Trg Sv Jensterle Dragica Jelov Jensterle Du{an Jelov Rozman Jana Vodnik Krajnc Zala Triglav Logar Franc Vodnik Be~kanovi~ Slavica Vodnik Teji~ Radivoje Graj. 13a 332 Odar Ljubica Triglav Ga{per Karel Pod Go Gorza Viljem Pot v D TD Bohinj Pot v D. 336 Had`i~ Huse Vack Odar Maru{a Ob Belci 2 RAVNE 1 Zakraj{ek Rado 19 2 Medja Jo`e 9 3 Meja Janez 8 4 Rozman Anica 12 5 Ravnik Zdravko 13 6 Leban Alojz 15 7 Ravnik Janez 18 8 Rozman Slavka 7 9 Pikon Franc Rozman Janko 3 11 Repinc Ivanka 4 12 Koblar Antonija 5 13 Rozman Milan Pikon Matilda 1 15 Mencinger Branko 16

20 20 dejanski upravi~enci do vra~ila vlaganj v JTO NEM[KI ROVT 1 Stare Jo`e 8 2 Medja Toma` 10 3 Iskra Alojz 24 4 Iskra Milica 21a 5 Iskra Bojan 27 6 Dobravec Dragoslav 22 Alojz 2 8 Odar Marko 32 9 ^ufer Jo`e Ravnik Janez Rozman Jo`e 3a 12 Tav~ar Milena 1 13 Pfaifer Franc 7 14 Pirnar Jo`e 6 15 Pfaifer Vera Medja Janez 1 17 Kobal Nande 5 18 Medja Metka Medja Jakob 4 Janez Kutnjak Emiljana Tav~ar Janko Ko`ar Jo`e-Lome Pfaifar Marjeta-Lome Kenda Marjan-Lome Ravnik Jelka Odar Stanko Rozman Janez Pfaifar Marija 15a Veronika Mencinger Marija Mira Gosar Sre~ko 9 33 Gostin~ar Janez Topori{i~ Jo`e 7a 35 ^ufer Stanko 21 BITNJE 1 Arh Janko 3 2 Ravnik Peter 9 3 Li~ar Mirko 17 4 Arh Martin 11 5 Pekolj Janez 5 Anton 2 7 Rozman Darko 19 8 Jensko Janez 20 9 Rozman Bojan Likar Marjan 2a 11 Hvala Marija Fartek Tilka Kova~i~ Janko Pisk Gabrijel 14 LEPENCE LOG 1 Odar Janko 6 2 Cesar Ivan Log 3 3 Pre`elj Jo`e 1 4 Pertna~ Martin 1a 5 Medja Branko Log 4 6 Pintar Janez 5 7 Sor~ Janez Log 2 8 Ravnik Ivan 7 9 Cvek Ivan N.H. NOMENJ 1 Frelih Marija-Peter 33 2 Zupan Pavel 35 3 Kova~i~ Nada 2 4 Pintar Miroslav 47a 5 Stare Franc 28 6 Stare Andrej 20 7 Jensko Julka 15 8 Arh Mirko 12a Janez Su{nik Ljubo Zupan Miroslav 5 12 Tratar Zupan Marija Bernekerjeva 27, Ljubljana 13 Gartnar Radko Gartnar Milan Su{nik Olga 42a 16 Kalan Zorko Fajfar Janko 4 18 Zupanc Franc 26

21 dejanski upravi~enci do vra~ila vlaganj v JTO Urbanc Franc Zupan Jakob 9 21 Stare Miroslav Odar Draga Ro`i~ Cvetko Mlakar Mojca Loncnar Franc Stare Miroslav Loncnar Janez Gregori~ Irena Loncnar Erika Mleku` Cilka Zupan Fran~i{ka Pintar Sre~ko 6 33 Fettich Terezija 48 a 34 Janc Bo`idar Stare Matilda A`man Janko [~elkov Marjeta Kristan Edvard 46 Kristan Rihard 39 Stare Jo`e Ravnik Sonja Urban~ Julijana Matjan Polonca 21 Naslednja poravnava je bila sklenjena za obmo~je Ukanca (investicija v letu 1986), sledila je poravnava za KS Stara Fu`ina in KS Srednja vas, seznam kon~nih upravi~encev bo objavljen v februarski {tevilki Bohinjskih novic. Tik pred iztekom leta 2008 smo prejeli predlog poravnave {e za spodnjo bohinjsko dolino, zadnji dan leta pa tudi za Bohinjsko Bistrico z okoli{kimi vasmi. Prav v tem zadnjem delu bo potrebno {e usklajevanje, saj je predlog poravnave glede na vlo`ena sredstva neugoden. 2. Upravi~enci, ki podatkov do te objave {e niste oddali ali pa so va{i podatki nepopolni - npr. niste izkazali pravnega nasledstva, ste ozna~eni (obarvano polje). V tem primeru podatke posre-dujte v pisni obliki na naslov: Ob~ino Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, Komisija za vra~anje vlaganj v JTK. 3. Upravi~enci, ki ste podatke `e oddali, pa ste v tem ~asu spremenili naslov ali banko ali {tevilko transakcijskega ra~una, prav tako spremembe sporo~ite v pisni obliki. 4. Upravi~enci morate podatke in spremembe podati v roku 15 dni po objavi tega seznama. 5. Upravi~enec lahko v roku 15 dni od objave seznama lahko vlo`i tudi ugovor, pripombo ali predlog v delu, ki se nana{a nanj, ali na njegovega pravnega naslednika. 6. Ugovor mora biti poslan v pisni obliki, naslovljen na Ob~ino Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, Komisija za vra~anje vlaganj v JTK. Dokumentiran mora biti z dokazili, iz katerih je razvidna vsebina ugovora. OB^INA BOHINJ 1. Pravilnik o postopku vra~anja vlaganj v JTK omre`je dolo~a na~in in roke objave upravi~encev. Gre za trifazni postopek, ki govori o: A. neposrednih upravi~encih, B. dejanskih upravi~encih, C. dejanskih kon~nih upravi~encih in sorazmernem dele`u vra~ila. A. Seznam neposrednih upravi~encev je bil objavljen `e v letu 2004 isto~asno z vlogo zahtevka za sklenitev poravnave pri dr`avnem pravobranilstvu. B. Seznam dejanskih upravi~encev se objavi ob sklenitvi poravnave. C. Seznam kon~nih upravi~encev se objavi po preteku 15-dnevnega roka od objave seznama dejanskih upravi~encev. Pri objavi se upo{tevajo popravki in dopolnitve, ki jih upravi~enci v tem ~asu posredujete. Sorazmerni dele` vra~ila pomeni dele` v celotnem vra~ilu, ki ga ob~ina prejme na podlagi sklenjene poravnave, kar pomeni, da je vi{ina vra~ila odvisna od skupnega zneska, ki ga na podlagi dokazil v poravnavi sklene ob~ina z dr`avnim pravobranilstvom. Ob tem naj pojasnimo, da Zakon o vra~anju v JTK omre`je ne omogo~a 100-odstotnega vra~ila zneska, ki ste ga naro~niki telefonskih priklju~kov vlo`ili v izgradnjo TK omre`ja. Prva poravnava je bila sklenjena za obmo~je Koprivnika in Gorju{. Objavljeni so bili `e seznami v vseh fazah postopka. Upravi~enci v teh dneh `e prejemajo sorazmerni del vra~ila.

22 22 oglasi

23 oglasi 23

24 24 zadnja stran