PUSTNI SPREVOD in pustno rajanje 2008 v Radovljici:

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "PUSTNI SPREVOD in pustno rajanje 2008 v Radovljici:"

Transkripcija

1 letnik 12, 1. februar, {tevilka 2 Z novinarske konference koalicije Zadovoljni z opravljenim delom tora, infrastrukture, turizma in informativnosti. Poudaril je dobro sodelovanje z vsemi strankami koalicije in izrazil svoje zadovoljstvo z dose`enim delom. Pojasnil je razdelitev mest po odborih ob- ~inskega sveta ter izjavil, da se je koalicija dr`ala obljube, da bodo ~lanom opozicije namenili tretjino mest v omenjenih odborih. Poudaril je tudi delo koalicije v skladu s razvojnim programom ter da se pripravlja prenova razvojnega programa do leta Jegli~ je predstavil tudi programske sklope koalicijske pogodbe. Pod`upan Jo`e Rebec, zadol`en za podro~je dru`benih dejavnosti, delovanja dru{tev, krajevnih skupnosti, kulture, {porta in rekreacije, sicer ~lan Socialnih demokratov, je poudaril zadovoljstvo nad dose`enim, {e posebej nad dejstvom, da je koalicijski program zelo obse`en. Izrazil je tudi, da v SD v celoti podpirajo politiko, ki jo vodi koalicija. Dose`ke v preteklem letu in na- ~rte za prihodnost je predstavil `upan Janko S. Stu{ek. Poudaril je, da je koalicija resna zadeva in temelj vsega dela, prav tako pa je izrazil zadovoljstvo nad dose`enim. Koalicija je v letu 2007 imela veliko dela z odpravo posledic po ujmi v Kropi. Za to je bilo namenjeno EUR, od tega je bilo porabljenih `e EUR. Med velike dose`ke spadajo {e obnova Gra{~ine, komunalna oprema gradbenih zemlji{~ v Langusovi ulici (stanovanjska gradnja) in [ercerjevi ulici (oskrbovana stanovanja) v Radovljici in v Mo{njah (stanovanjska gradnja). Nadaljevala se je obnova Ceste svobode, za~ela se je tudi gradnja kro`i{~a na Cesti za Verigo. Rekonstruirali sta se cesti Podvin-Otok in na Mati~ka, obnovila se je ob~inska stavba z okolico in trg pred Linhartovo dvorano. Pri~eli so urejati {portni park v Radovljici, zaklju~ili pa urejanje nogometnega igri{~a v Lescah (letos bodo posodobljene {e garderobe, namakanje in razsvetljava igri{~a). Obnovljena sta bila otro{ki dispanzer v Radovljici in streha vrtca, za~elo pa se je obnavljanje Klinarjeve hi{e v Kropi. Urejeno je bilo {portno igri{~e na ^rnivcu, zgrajen je bil dom veteranov. Ob~ina je sodelovala tudi pri dr`avnih investicijah, kot sta izgradnja avtoceste in obnovitev mostu na Lancovem. Prora~un za leto 2007 je zna{al 19,2 mio EUR, od tega je bilo realizirano pribli`no 17 mio EUR. To- ~na {tevilka bo predstavljena ob zaklju~nem ra~unu prora~una. (nadaljevanje na 2. strani) Pustni jedilni pribor gode po Gorenjski cesti. PUSTNI SPREVOD in pustno rajanje 2008 v Radovljici: Sobota, 2. februarja 2008, ob oblikovanje pustnega sprevoda na Cankarjevi ulici (pred nekdanjo trgovino Merkur), start ob po Gorenjski cesti, postanki s komentarji pred srednjo ekonomsko {olo, nadaljevanje na Linhartov trgu, kjer je zaklju~ek in pustno rajanje s programom. Ma{kare bodo dele`ne ~aja in krofov, ki se postre`e na prostem, skupine in gostje pa okrep~ila pri in pod`upana so predstavili dose`ke koalicije. V ~etrtek, 24. januarja, so v prostorih strank na Gorenjski 25 v Radovljici `upan Janko S. Stu{ek, oba pod`upana in predstavniki koalicijskih strank Ob~inskega sveta Ob~ine Radovljica predstavili rezultate dela v minulem letu kot tudi na~rte za leto{nje leto. Podpisniki koalicijske pogodbe (LDS, SD, SMS, SNS, Glas `ensk Slovenije, Desus, Zares - prej AS, Obrtni{ko podjetni{ka lista in `upan Janko S. Stu{ek) so poudarili, da je novinarska konferenca sklicana ob obletnici podpisa koalicijske pogodbe. Navzo~e je v uvodnem nagovoru pozdravil Primo` Jegli~ (LDS), pod`upan ob~ine, zadol`en za podro~je razvoja gospodarstva, pros- Janez Jelenc s.p.

2 stran 2 novice iz ob~inske Pod modro lu~jo v mesecu januarju Pregled dela policistov v preteklem mesecu Radovlji{ki policisti so v decembru 2007 obravnavali 29 kaznivih dejanj, 20 prometnih nesre~, 10 dogodkov in posredovali na 23 intervencijah. Poleg interventnih nalog so ugotovili tudi ve~ kr{itev cestno prometnih predpisov in kr{itev Zakona o varstvu javnega reda in miru. Zaradi prekora~itve hitrosti so policisti obravnavali 78 voznikov, katerim so izdali 78 pla~ilnih nalogov. Med njimi so 16 voznikom poleg izre~ene globe zaradi prekora~ene hitrosti v naselju izrekli tudi 1 do 3 kazenske to~ke. Najve~ja izmerjena prekora~ena hitrost v naselju je bila 84 km/h, izven naselja pa 94 km/h. Najve~ja izmerjena koncentracija alkohola v organizmu voznika motornega vozila v cestnem prometu je bila 1,07mg/l (2,15 promila). Ponarejen kovanec Radovljica - Uslu`benka ene izmed bank na obmo~ju Radovljice je policiste Policijske postaje Radovljica obvestila, da je pri {tetju evrske gotovine na{la kovanec za 2 evra, za katerega sumi, da je ponarejen. V banko je kovanec prinesel eden izmed koristnikov no~nega trezorja, kamor je polo`il dnevni izkupi~ek. Policisti so sporni kovanec zasegli in ga poslali v pregled. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil o neznanem storilcu, ki je sporni kovanec spravil v obtok. Ob tem policisti opozarjajo vse ob~anke in ob~ane Ob~ine Radovljica, naj bodo pri poslovanju z evrskimi kovanci {e posebej previdni, saj policisti na obmo~ju Policijske postaje Radovljica bele`ijo kar nekaj ponarejenih kovancev za 1 in 2 evra. Kr{itev javnega reda Posavec - Policisti so posredovali v zasebnem prostoru, kjer je pri{lo do kr{itve javnega reda in miru zaradi fizi~nega obra~unavanja med sorodnikoma. Na kraju so policisti storilcu, zaradi kr{itve Zakona o varstvu javnega reda in miru izdali pla~ilni nalog v vi{ini 625 evrov. Prometna nesre~a Lesce - Policisti so bili obve{~eni, da je na enem izmed bencinskih servisov ob glavni cesti Lesce-^rnivec pri{lo do prometne nesre~e z materialno {kodo. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je do prometne nesre~e pri{lo zaradi nepravilnega premika z vozilom, policisti pa so povzro~itelju zaradi povzro~itve prometne nesre~e na kraju izrekli globo. Vlom v po~itni{ko hi{ico Posavec - Policisti so bili obve{~eni o vlomu v po~itni{ko hi{ico v naselju Posavec. Pri tem je neznani storilec pri vstopu v objekt po{kodoval ve~ oken in vrat, vendar pa si iz notranjosti ni prilastil ni~esar. Policisti PP Radovljica nadaljujejo z zbiranjem obvestil in bodo podali poro~ilo v dopolnitev kazenske ovadbe na pristojno dr`avno to`ilstvo. Tatvina bronastega kipa Begunje na Gorenjskem - Policisti so bili obve{~eni, da je neznani storilec na pokopali{~u talcev v dolini Drage izvr{il tatvino spominskega kipa v naravni velikosti, izdelanega iz brona. Policisti so opravili ogled kraja dejanja in zbrali prva obvestila. Radovlji{ki policisti so v sodelovanju s policisti jeseni{ke policijske postaje in kriminalisti PU Kranj z zbiranjem obvestil ugotovili, da so tatvine ve~ bronastih skulptur na obmo~ju policijskih postaj Radovljica in Jesenice utemeljeno osumljeni 23, 26 oziroma 29 let stari Jeseni~ani, katere so ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine. Pri obravnavi Jeseni~anov so policisti in kriminalisti ugotovili, da so ovadeni vse predmete prodali 32-letnemu dr`avljanu BiH, ki za~asno stanuje v Ljubljani, kamor je kipe odpeljal in razrezal. Razrezane dele kovine je prodal 34-letnemu Ljubljan~anu, pri katerem so ob hi{ni preiskavi na deponiji ob obrobju Ljubljane na{li ve~ino predmetov ter jih zasegli. Policisti bodo poleg treh Jeseni~anov, ki so od naro~nika za ukradene predmete dobili evrov, ovadili tudi oba Ljubljan~ana. Za tatvino predmetov posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena jim grozi kazen od enega do osmih let zapora. Policijska postaja pokopavajo lovca. Z novinarske konference koalicije Zadovoljni z opravljenim delom Ko smo leta 1995 oblikovali "prazni~no leto v ob~ini Radovljica" - program tradicionalnih prireditev, se je v februarju pojavljala bela lisa. Ob~asno so vlekli ploh v vaseh - zlasti v Begunjah, otroci pa so vseskozi veselo praznovali pust in njihovi star{i so ga podo`ivljali z (nadaljevanje s 1. strani) V letu 2008 je prora~un17,3 mio EUR, od tega je za investicije namenjeno 9,17 mio EUR. Nalo`be v sodelovanju z gospodarstvom obsegajo obnovo Dermskega gradu, novo turisti~no obmo~je Mivka in hotel v Trgovsko nakupovalnem centru (oba v Lescah), obnovo doma Matev`a Langusa v Kamni Gorici, {tiri neprofitna stanovanja na Posavcu in novo trgovino (sodelovanje z Mercatorjem), poslovno stanovanjski objekt s parkirno hi{o pred Linhartovim trgom in servisna objekta v [portnem parku Radovljica (dela naj bi se za~ela avgusta letos). Prav tako se bodo za~ela gradbena dela na projektu Kare H - gradnja bo na obmo~ju med srednjo gostinsko in turisti~no {olo, Kopali- {ko ulico in Kranjsko cesto. Na~rtovanih je pet poslovnih in stanovanjskih objektov z ve~eta`no podzemno gara`no hi{o, knji`nico, kulturno dvorano, {tudentskim domom in visoko {olo. Klju~ne prora~unske nalo`be bodo: rekonstrukcija letali{ke steze ALC Lesce, celovita obnova Gra{- ~ine (streha bo obnovljena predvidoma v mesecu aprilu, dvigalo bo vgrajeno v pokrit atrij pred poletjem, fasada pa se bo za~ela obnavljati marca - zaklju~ek je predviden v letu 2009), [portni park Radovljica (ter druga igri{~a - Lesce, Lipnica, Vrbnje ). Na~rti so tudi za obnovo tr{kega jedra in zdravstvenega doma v Kropi, izgradnjo vrtca na Posavcu (zaklju- ~ek septembra 2008), ureditev javnih strani{~ na Brezjah in za uresni~itev programov za Racingarjevo vilo in prostorov za knji`nico v Begunjah. Na~rti obsegajo temeljito obnovo cestnega omre`ja (rekonstrukciji Ceste svobode v Radovljici in Ceste za Verigo v Lescah). Dr`ava in ob- ~ina bosta skupaj sofinancirali novo povezovalno cesto med Radovljico in Lescami iz Lipni{ke doline do sedanje glavne ceste. Zaklju~ila se bo rekonstrukcija mosta ~ez Savo na Lancovem, obnovili pa bodo most v Podnartu ter izgradili plo~nik je poudaril, da ima Ob~ina najve~ te`av s komunalnim opremljanjem zemlji{~ (predvsem z odkupi le-teh od lastnikov). Kljub temu pa je to na~rtovano za obmo~je Pustovanje v Radovljici Pustni `upan vodi radovlji{ki pustni sprevod. Doline v Lescah, poslovne cone nad ~istilno napravo Radovljica in Lesce-jug ter za stanovanjsko poslovno obmo~je v Kareju H v Radovljici. Urejeno bo tudi vodno zajetje Draga, zgradili pa bodo tudi primarno vodovodno omre`je: zaklju~ek vodovoda Podgora in vodovoda Hra{e-Ledevnica. Pomembna nalo`ba bo izgradnja kanalizacijskih omre`ij Lesce, Hra{e, Begunje, Kropa, Nova vas, Mo{nje- Brezje-Dvorska vas ter Ob zaklju~ku tiskovne konference so pod`upana in predstavniki koalicijskih strank na novinarsko vpra{anje o stalnih napadih na `upana na ob~inskih sejah poudarili, da so tovrstni napadi opozicije neumestni in `aljivi, {e posebej zato, ker je bilo v ob~ini veliko narejenega. Pod`upan Jegli~ je omenjene napade ocenil kot neosnovane, namenjene izklju~no diskreditaciji `upana in vseh, ki veliko prispevajo k razvoju ob~ine; svoje trditve je podkrepil s konkretnimi primeri (vrtec Posavec, letali{~e Lesce ). Simon Habjan njimi. Zato sem pobrskala po zgodovinskih virih. V Prazni~nem letu Slovencev dr. Nika Kureta beremo: "Na Gorenjskem hodijo v pustnih dneh 'ma{- kare', ki jim ponekod pravijo '{eme', a tudi 'norci' in 'otepavci'. Gorenjsko pustovanje ka`e nekaj zanimivih posebnosti, ki jih po drugih slovenskih krajih ne poznajo. Zna~ilno je denimo, da so bili zelo priljubljeni bahati sprevodi na ozalj{anih vozovih. Opis takega sprevoda imamo iz Radovljice. [e leta 1933 sta jahala na ~elu sprevoda dva fanta v napoleonskih uniformah. Sledil jima je voz z muzikanti in voz otrok, na njem pa je bil tudi velik zaboj. Na preprostem vrtiljaku, pritrjenem vrh zaboja, sta plesala slamnat fant in slamnato dekle; vrtel ju je v zaboju skrit fant. Sledila je stara ko~ija, ki sta v njej sedela `enin in nevesta. Nato je pri{lo nekaj voz ma{kar. Sprevod je {el skozi mesto, nato po Predtrgu in {e v Lesce. Ko se je vrnil, so izro~ili slamnatega mo`a dekletu, slamnato nevesto pa fantu, ki sta se mislila minuli predpust poro~iti, a se jima je podrlo " Tako je bilo neko~ in tej vodilni misli smo sledili pri obnovitvi radovlji{kega pustnega sprevoda prvi~ v letu Ob~ina Radovljica je v sodelovanju z Zvezo kulturnih dru{tev Radovljica in Turisti~nim dru{tvom Radovljica ter Krajevno skupnostjo Radovljica pripravila prvi pustni sprevod v Radovljici leta Oblikovalka Petra ^erne je oblikovala celostno podobo: plakat in letak. Leta 2000 se je pridru`ila {e Lokalna turisti~na organizacija Radovljica. Izhodi{~e prireditve: - prireditev sooblikujemo Ob~ina Radovljica, TD Radovljica, KS Radovljica, ZKD javni sklad Radovljica, LTO Radovljica, vsi javni zavodi, Pihalni orkester Lesce, dru{tva - {portna, kulturna, {ole, vrtci - prireditev delamo timsko in ljubiteljsko brez honorarjev - pokrivajo se morebitni materialni stro{ki - prireditve se veselimo. Vsebinska zasnova prireditve: - pustni sprevod vodita pustna `upanja ali in `upan, - povezuje ga povezovalec, predstavljalec - posebnost je pustna godba: Pihalni orkester Lesce - spremljajo jo ma`oretke Osnovne {ole A. Toma`a Linharta - radovlji{ka posebnost so "`ive panjske kon~nice" s tradicionalnimi in aktualnimi vsebinami - Zakotar - skrbi za red - najmanj 3 animatorke animirajo male maske - redni gostje so kurenti s Ptujskega polja - Ob~asno so gostje tudi iz drugih pustnih karnevalov (Cerknica itd.), in sicer po principu recipro~nosti - male in velike maske dobijo krof in ~aj zastonj (KS Radovljica) - Ob~ina Radovljica obve{~a o prireditvi s posebej za to oblikovanim plakatom in z letaki za vsa gospodinjstva Majda Odar, vodja oddelka za dru`bene dejavnosti

3 novice iz ob~inske 3 stran Predsedovanje EU - prilo`nost za Radovljico 16. januarja 2008 je lokalna projektna skupina Sejem bil je `iv pripravila delavnico z naslovom "Predsedovanje EU - prilo`nost za Radovljico". Namen delavnice je bil seznanitev, koordinacija in spodbuditev medsebojnega sodelovanja s programi in aktivnostmi ob~ine, krajevne skupnosti, javnih zavodov, {ol, turisti~nih in drugih dru{tev v ~asu predsedovanja Slovenije Evropski uniji, oblikovanje skupnega kole-darja prireditev ter izmenjava pogledov na upravljanje starega mestnega jedra Radovljice kot edinstvenega `ivega muzeja na prostem. Navzo~i so se strinjali, da je prva polovica leta 2008 prilo`nost za Ob~ino Radovljica in njene turisti~ne kraje, da obiskovalcem, ~lanom delegacij, njihovim spremljevalcem in novinarjem poka`e svojo naravno in kulturno dedi{- ~ino, bogastvo obi~ajev, tradicionalnih prireditev in zanimivosti, organizatorjem dogodkov ponudi podporo in svoje znanje ter okrepi promocijsko dejavnost doma in {ir{e v Evropi. S tem namenom je Ob~ina Radovljica `e lani spomladi protokolarni slu`bi Vlade Republike Slovenije pisno in v `ivo predstavila mo`nosti organiziranja promocijskih dogodkov in spremljevalnega programa. Skupaj z lokalno turisti~no organizacijo Radovljica (LTO) je v ve~jezi~ni prilogi Dnevnika EU v nakladi izvodov objavila dvostransko predstavitev Ob~ine Radovljica, LTO se je konec januarja udele`ila turisti~nega sejma Prosti ~as na gospodarskem sejmu v Ljubljani, med 14. in 18. februarjem pa se bo udele`ila turisti~nega CBR sejma v Münchenu, kjer bo Slovenija partnerska dr`va z nosilno temo od Alp do morja. Turisti~no dru{tvo Radovljica bo v februarju izdalo nov, ve~jezi~ni prospekt Radovljice, LTO pa skupni mese~ni program prireditev v ob~ini Radovljica v slovenskem in angle{kem jeziku, prvi~ v tiskani in elektronski obliki. Kulturno dru{tvo Soto~je prav tako februarja na~rtuje izid prve {tevilke promocijske publikacije, ki bo pokrivala podro~je Zgornje Gorenjske v nakladi 3000 izvodov v angle{kem jeziku in bo izhaja mese~no do junija ter bo udele`encem dogodkov v Centru Brdo in v hotelih Zgornje Gorenjske prina{ala predloge za pre`ivljanje prostega ~asa na Zgornji Gorenjski skupaj s koledarjem prireditev. Za usklajenost vsebin bo poskrbel uredni{ki odbor. Muzeji radovlji{ke ob~ine bodo 6. februarja odprli razstavo potujo~e zbirke panjskih kon~nic v galeriji v centru Bruslja, vrata ~ebelarskega muzeja, mestnega ter kova{kega muzeja in muzeja talcev pa bodo odprta za {tevilne skupine in posameznike, ki najavljajo svoje obiske. Glasbena {ola Radovljica bo 1. februarja na Bledu sodelovala s kulturnim programom na sre~anju ministrstev EU za delo in dru`ino, aprila pa bo Harmonikarski orkester nastopil v Hi{i Jezer{ek v Medvodah. Ekonomska gimnazija in srednja {ola Radovljica bo marca gostila pedagoge iz EU, 6. februarja pa organizirajo prireditve ob 500-letnici rojstva Primo`a Trubarja v Linhartovi dvorani v Radovljici. Vso pestrost kulturnih in {portnih dogodkov v vseh krajih ob~ine Radovljica bo prinesel mese~ni program prireditev LTO, za~en{i s tradicionalnim pustnim sprevodom v Radovljici v soboto, 2. februarja. Beseda je tekla tudi o turisti~nem vodenju, o urejenosti Linhartovega trga, o upravljanju in o na~rtih za sanacijo `elezni{ke postaje Radovljica ter mo`nostih ureditve fasad. V mesecu februarju bo lokalna projektna skupina organizirala delavnico o uli~ni opremi starega mestnega jedra, podrobneje pa bo spregovorila o upravljanju Linhartovega trga 12. marca 2008, ko se ji bodo pridru`ili tudi norve{ki partnerji pri projektu Sejem bil je `iv. Majda Odar Vsi smo odgovorni za varovanje planeta Zemlje V ~asu, ko nas `e Zemlja opominja, da neprimerno ravnanje z okoljem prina{a hude posledice za njene prebivalce in vsa `iva bitja, po~asi tudi v na{o zavest prihaja zavedanje, da moramo nekaj storiti, da re{imo, kar se re{iti {e da. Res je, da o velikih okoljskih vpra{anjih odlo~ajo drugi, `al najve~krat pod vplivom kapitala in trenutnega zaslu`ka. Vsi pa smo odvisni od skupnega `ivljenjskega prostora in zato tudi vsi odgovorni za ravnanje do narave. ^lovekovo poseganje in uni~evanje narave `e vsakodnevno ob~utimo v spremembah na na{em planetu. Pohvalno je, da se v vrtcih in {olah pridru`ujejo razli~nim eko-projektom, ki vzpodbujajo otroke in njihove star{e k lo~enemu zbiranju razli~nih surovin. Komunalno podjetje nam z ekolo{kimi otoki omogo~a, da plastiko, papir in steklo vra~amo v ponovno proizvodnjo. Kljub temu si lahko priznamo, da je to dale~ od tega, kar bi lahko sami {e storili in kar bi lahko lokalna skupnost z organizacijo in uredbami pripomogla, da ohranimo ~isto vodo, neopore~no zemljo, kolikor je to sploh {e mogo~e, in bivanjsko okolje, ki bo {e primerno za prijazno `ivljenje. In kljub temu, da se ljudje vedno bolj zavedamo, da lo~evanje in predelava odpadkov zmanj{ujeta onesna`enost in prispevata k var~evanju z energijo, {e vedno ve~ kot polovica Slovencev odlaga vse odpadke skupaj. Razvite evropske dr`ave so na tem podro~ju v prednosti, saj pri nas ve~ina odpadkov {e vedno kon~a na odlagali{~ih, medtem ko drugje precej{en dele` reciklirajo. Na vsakega Shranjevanje krme za `ivino v balah prebivalca v Sloveniji pridelamo letno okoli 420 kilogramov razli~nih vrst komunalnih odpadkov. Pa {e en podatek: tona reciklirane plastike ohrani dve toni nafte in veliko energije, plastenka, odlo`ena na deponiji, pa razpada 100 let. Da lahko kot posamezniki veliko storimo, nam pri~a tudi akcija kmetov v Hra{ah. V zadnjih letih so kmetje nov postopek shranjevanja krme z baliranjem hitro sprejeli za zaradi nove pridobitve z na{ih polj in travnikov izginja slovenski kozolec, na katerem so stoletja su{ili krmo, s tem pa izgublja tudi slovenska kulturna krajina. Lahko bi rekli, da je to cena napredka, problem pa je nastal tudi pri novi surovini - polietilen za ovijanje bal je namre~ postal odpadek, s katerim mnogi ne vedo, kaj storiti, ko odslu`i svojemu namenu. Najhuje pri tem pa je, da so ga mnogi tudi za`igali, kar povzro~a zelo strupene pline, katerih negativnih razse`nosti se sploh ne zavedamo. Zato je toliko bolj pohvalna in vzpodbudna akcija, katere pobudnik je Boris Kozinc, ornitolog in ~lovek s ~utom za naravo. S pomo~jo jeseni{kega Dinosa so v Hra{ah konec poletja pri~eli zbirati polietilen, s katerim v bale ovijajo krmo za `ivino. Kmetje bale odvijejo in odpadek dajo v 200- litrske vre~e, te pa zbirajo na dveh mestih v vasi. Ko se jih zbere za poln zabojnik, jih pobere tovornjak Dinosa. Ta akcija nam pri~a, kako malo je potrebno za velika dejanja, ki so vredna posnemanja. Peter Kolman novice iz ob~inske hi{e Naslednja {tevilka De`elnih novic z novim izvajalcem izdajateljskih opravil S pri~ujo~o {tevilko De`elnih novic se poslavljata Linhartova dvorana Radovljica kot izvajalec izdajateljskih opravil in mag. Ur{ka Intihar kot odgovorna urednica. Na podlagi javnega razpisa Ob~ine Radovljica in soglasja ~asopisnega sveta bo ob~inski ~asopis kot samostojno edicijo poslej izdajal Gorenjski glas, d. o. o., Kranj z odgovornim urednikom Cvetom Zaplotnikom, ki ga je prav tako imenoval ~asopisni svet. Javni razpis za izdajateljska opravila, vklju~ujo~ Uradne objave, odgovorno uredni{tvo in prenovo celostne podobe De`elnih novic, je bil objavljen po sprejemu novega odloka o ~asopisu Ob~ine Radovljica, na podlagi katerega so De`elne novice za~ele izhajati kot {tirinajstdnevnik. Pri tem je bilo klju~no zagotoviti vsebinsko kakovost ~asopisa in za prora~un stro{kovno ugodno izvedbo pove~anega {tevila izidov. Na javnem razpisu je bil kot najugodnej{i ponudnik izbran Gorenjski glas, upo{tevajo~ merila: cena, ustrezna izobrazba predlaganega odgovornega urednika, njegove reference in poznavanje Ob~ine Radovljica, reference izvajalca izdajateljskih opravil s podro~ja izdajanja ~asopisov in revij ter predlo`ena celostna podoba ~asopisa. Vsebinska izhodi{~a ~asopisa so dolo~ena z odlokom, in sicer ~asopis zagotavlja obve{~anje o delu ob~inskih organov, ob~inske uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov in zvez, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Ob~ina Radovljica, ter poro~a o aktualnih dru{tvenih, gospodarskih, politi~nih, socialnih, kulturnih, okoljskih, {portnih in drugih dogajanjih v ob~ini. Vsebino ~asopisa bodo v sodelovanju z ob~ani {e naprej ustvarjali dopisniki in uredni{tvo, ki ga bo sestavil in vodil novi odgovorni urednik Cveto Zaplotnik (Gorenjski glas d. o. o. Kranj, Bleiweisova 4,4000 Kranj; Programsko zasnovo De`elnih novic bo predstavil `e z izvedbo naslednje {tevilke, ki bo z novim izvajalcem izdajateljskih opravil in v osve`eni podobi prvi~ iz{la 15. februarja Janko S. Stu{ek, `upan Obvestilo o javnih razgrnitvah in javnih obravnavah prostorskih dokumentov Ob~ina Radovljica v uradnih objavah objavlja javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoro~nega dru`benega plana Ob~ine Radovljica za obdobje in srednjero~nega dru`benega plana Ob~ine Radovljica za obdobje (prestavitev osi vzletno-pristajalne steze na letali{~u ALC Lesce) in Sprememb in dopolnitev Prostorsko ureditvenih pogojev za obmo~je planske celote Radovljica (prestavitev osi vzletno-pristajalne steze na letali{~u ALC Lesce) Javna razgrnitev obeh dokumentov bo potekala od do v prostorih Ob~ine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, v ~asu uradnih ur ter na uradni spletni strani Ob~ine Radovljica ( Javna obravnava dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoro~nega dru`benega plana Ob~ine Radovljica za obdobje in srednjero~nega dru`benega plana Ob- ~ine Radovljica za obdobje (prestavitev osi vzletno-pristajalne steze na letali{~u ALC Lesce) bo v sredo, , ob 16. uri, Sprememb in dopolnitev Prostorsko ureditvenih pogojev za obmo~je planske celote Radovljica (prestavitev osi vzletno-pristajalne steze na letali{~u ALC Lesce) pa ob 17.30, obe v veliki sejni dvorani Ob~ine Radovljica. V ~asu javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjena dopolnjena osnutka dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, posreduje pisno na naslov Ob~ine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, ali po{lje na elektronski naslov (kot zadevo vnesti klju~ne besede: "Plan Letali{~e Lesce" oziroma "PUP Letali{~e Lesce"). Rok za posredovanje pripomb pote~e z zadnjim dnem javne razgrnitve. V istem ~asu, to je od do , bo v prostorih Ob~ine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, in v prostorih Krajevne skupnosti Begunje, Begunje 15/c, 4275 Begunje, v ~asu uradnih ur ter na uradni spletni strani Ob~ine Radovljica ( javno razgrnjen dopolnjeni osnutek Ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta za stanovanjsko gradnjo Zapu`e. Javni obravnavi dopolnjenega osnutka dokumenta bosta v sredo, , ob 15. uri v veliki sejni dvorani Ob~ine Radovljica in ob 18. uri v prostorih Krajevne skupnosti Begunje. V ~asu javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen dopolnjen osnutek dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, posreduje pisno na naslov Ob~ine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, ali po{lje na elektronski naslov (kot zadevo vnesti klju~ne besede: "OPPN Zapu`e"). Rok za posredovanje pripomb pote~e z zadnjim dnem javne razgrnitve. Oddelek za okolje in prostor Ob~ine Radovljica

4 stran 4 oglasi Delovni dnevi ob mlaju 2008 Januar: 8., 9., 10., 11., 12. Februar: 7., 8., 9., 10., 11. Marec: 7., 8., 9., 10., 11. April: 6., 7., 8., 9., 10. Maj: 5., 6., 7., 8., 9. Junij: 3., 4., 5., 6., 7. Julij: 3., 4., 5., 6., 7. Avgust: 1., 2., 3., 4., , 31., September: 1., 2., , 30., Oktober: 1., 2., , 30., 31., November: 1., , 28., 29., 30., December: , 28., 29., 30., 31. Informacije: 04/ (od 9. do 10. ure) Naro~ila : 04/ ali po uri na gsm: Kosovni odpadki po novem na~inu individualnega naro~anja V lanskem letu smo pre{li na nov na- ~in izvajanja kosovnih odpadkov, in sicer po na~inu individualnega naro- ~anja s pomo~jo dopisnic. Razlog za spremembo so bile spremembe v zakonodaji in spremenjeni pogoji oddaje odpadne elektronske opreme in vklju- ~evanje v sheme zbiranja elektronske opreme. Vsa odpadna elektronska oprema se mora oddajati nepo{kodovana, zdrobljena ali pome{ana z komunalnimi odpadki poobla{~enih zbiralcem. In kak{ne so na{e ugotovitve po enem letu individualnega izvajanja odvoza kosovnih odpadkov? Odziv ob~anov v prvem letu je bil pozitiven, ob~ani ste pohvalili nov na~in izvajanja, saj smo se s tem {e bolj prilagodili `eljam in potrebam prebivalcev ob~ine Radovljica. Ob~ani, ki so pla~niki komunalnih storitev so kosovni odvoz naro~ali takrat, ko so ga potrebovali. V letu 2007 se je 769 gospodinjstev odlo~ilo za individualni na~in odvoza kosovnih odpadkov. Za odvoz smo se dogovorili na podlagi prispelih dopisnic po po{ti. Dogovorjeni odvozi so bili opravljeni najkasneje v treh dneh po prejetju dopisnic. Na ta na~in smo zbrali 1540 m 3 kosovnih odpadkov. Zbrane odpadke smo na zbirnem centru lo~ilo po posameznih frakcijah in jih oddali poobla{~enim zbiralcem. Najve~ je bilo lesa in lesenih odpadkov - pohi{tvo, odpadne elektronske opreme, kot so hladilniki, bela tehnika, in vzmetnic. Z obratovanjem Zbirnega centra Radovljica na lokaciji Graben ob ^istilni napravi Radovljica je vsem ob~anom, ki so pla~niki komunalnih storitev v ob~ini Radovljica, dana tudi mo`nost vsakodnevne brezpla~ne oddaje vseh vrst kosovnih odpadkov, posebnih in nevarnih odpadkov, avtomobilskih gum in zelenega odreza. Tudi v leto{njem letu bomo na vsa na vsa gospodinjstva v ob~ini Radovljica naslovili dopisnici za odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Dopisnice bodo vsa gospodinjstva, ki pla~ujejo stro{ke ravnanja z odpadki, prejela v mesecu februarju. Vsakemu gospodinjstvu pripadata na leto dve dopisnici oziroma naro~ilo skupne koli~ine 4 m 3 kosovnih odpadkov (na vsako dopisnico po 2 m 3 ). Dopisnici se lahko izkoristita vsaka posebej ali obe hkrati. Kaj je kosovni odpadek? Kosovni odpadek je tisti, katerega zaradi njegove velikosti ni mogo~e odlo`iti v posodo za odpadke: " kosi pohi{tva; " gospodinjski stroji; " umivalniki, kadi; " kolesa; " avtomobilske gume " ostali ve~ji odpadki. Kaj ne sodi med kosovne odpadke? " Gradbeni odpadki " nevarni odpadki (akumulatorji, baterije, {kropila, zdravila ) " teko~i odpadki (olja, barve ) " stare avtomobilske karoserije " zeleni odrez " azbestne plo{~e (salonitke). Odvoz kosovnih odpadkov po naro~ilu z dopisnico je za gospodinjstva, ki so pla- ~niki komunalnih storitev, brezpla~en. V primeru ve~jih koli~in pa bomo storitev zara~unali in jo pripisali k mese~nem ra~unu za komunalne storitve. KOMUNALA RADOVLJICA, d.o.o. Zbirni center Radovljica Tja vas bodo usmerile usmerjevalne table Zbirni center CERO. Zbirni center je odprt: ponedeljek, torek, ~etrtek in petek od 8. do 14. ure sreda od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure. De`urni vodovodni monter GSM: Pokopali{ko pogrebna slu`ba GSM: Ko boste `eleli odvoz kosovnih odpadkov, boste izpolnili dopisnico in jo poslali po po{ti ali oddali naro~ilo na sede`u podjetja Komunala Radovljica, d.o.o., Ljubljanska cesta 27, Radovljica. Poklicali vas bomo in se dogovorili za datum in uro odvoza odpadkov. Kosovni odpadek vam bomo odpeljali ~im prej, ko bo to mogo~e, najkasneje pa v roku treh tednov od prejema pravilno izpolnjene dopisnice. V mesecu januarju smo za izvajanje kosovnega odvoza dobili tudi novo vozilo, ki je opremljeno z nakladalno plo{~adjo. S tem smo `eleli tudi na{im delavcem olaj{ati delo. Podrobnej{e informacije o naro~anju in izvajanju kosovnega odvoza lahko dobite na telefonskih {tevilkah: ali Dopisnici veljata do konca koledarskega leta 2008 in nista prenosljivi v naslednje leto. Kot smo `e ve~krat zapisali in opozorili, da kosovni odpadki ne sodijo na zbiralnice lo~enih frakcij - eko otoke, se {e vedno pojavljajo kosovni odpadki tudi tam. S tem kazijo izgled okolice in povzro~ajo nam dodatno delo. Zato vas ponovno napro{amo, da odvoz kosovnih odpadkov naro~ate s pomo~jo dopisnic ali pa odpadke sami pripeljete v zbirni center. Prav tako pa lahko ve~je koli~ine kosovnih odpadkov s svojim prevozom vsak dan pripeljete brezpla~no v Zbirni center Radovljica. Zavedati se moramo, da je smisel lo- ~evanja odpadkov na izvoru v gospodinjstvih v tem, da lo~ene frakcije tudi lo~eno oddamo. Naj nam to ravnanje postane vsakdanje, saj od nas ne zahteva preve~ dodatnega dela, prostora in ~asa. Je tudi to prete`ko? Kak{en izgovor bomo na{li, da ne spo{tujemo naravnih virov, osnovnih na~el varovanja okolja in ohranjanja narave? Po na{ih podatkih je najve~ nepravilno odlo`enih odpadkov v strnjenih naseljih, kjer so ekolo{ki otoki najbolj pogosto posejani in je tudi zbirni center najbolj blizu. Ne spreglejmo opozoril narave, ki ne prenese toliko {kodljivih ~lovekovih ravnanj.

5 Opozorilo Vsako sezono se na slovenskih smu~i{~ih po{koduje skoraj 1000 smu~arjev. Dnevi, namenjeni sprostitvi, zabavi in {portu, naj bodo res prijetni, zato poskrbimo tudi za ve~jo varnost. Za red in so`itje na smu~i{~u smo odgovorni vsi. Tudi na smu~i{~ih veljajo pravila vedenja. Gne~a na smu~i{~ih terja predvsem veliko samodiscipline in spo{tovanje pravic vseh uporabnikov smu~i{~a. Ob nesre~i na smu~i{~u so udele`enci nesre~e dol`ni nadzorniku na smu~i{~u posredovati osebne podatke. Udele`enec nesre~e, ki ni po{kodovan, in o~ividec nesre~e morata po~akati na kraju nesre~e do prihoda policista ali dokler ni kon~an ogled, razen ~e policist ali druga uradna oseba, ki vodi ogled, ne odlo~i druga~e. Da bi bili u`itki na snegu ~im bolj varni, svetujemo, da upo{tevate vsaj osnovna pravila in varnostna priporo~ila: Smu~ajmo previdno, odgovorno in skladno s pravili. Ne smu~ajte med zaporo na smu~i{~u. Ne zadr`ujte se na ozkih ali nepreglednih delih smu~i{~a. Vozite tako, da ne ogro`ate drugih. Ne onesna`ujte okolice. Ne zadr`ujte se na smu~i{~u, ~e ste u`ivali alkohol ali mamila. Zavarujte svoje premo`enje. Spravite dragocenosti na varno. Osebne dokumente imejte vedno pri sebi. Ne pu{~ajte smu~i in smu~arske opreme nezavarovane. Svetujemo vam, da si pred odhodom na smu~i{~e zapi{ete podatke o smu~arski opremi, da bi jo lahko opisali, ~e vam jo bodo vam obilo u`itkov na snegu, predvsem pa `elimo, da `ivite varno. Policijska postaja Radovljica politi~ne stranke... Spo{tovana ga. ravnateljica! Te dni so kon~no padle evropske meje in smo postali popolnoma enakovredni razvitim evropskim dr`avam; prvi~ v zgodovini smo celo na ~elu vseh evropskih dr`av. Na radovlji{ki osnovni {oli Antona Toma`a Linharta pa u~enci {e vedno recitirajo pesmico "Zakaj sem partizan" in to na osrednji {olski proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti! Danes, ko se dejansko poslavljamo od zgre{enih ideologij 20. stoletja - tako fa{izma in nacizma kot tudi komunizma, je milore~eno popolnoma Izredna seja o ALC - bistvo ostaja o~em skrito zgre{eno otroke v osnovni {oli obremenjevati z ideologijami, ki so stra{ile na{e o~ete. Omenjeni "izumi" so bole~e sprli slovenski narod, kar je ~utiti {e da bi radovlji{ke otroke u~ili gledati naprej in jih ne obremenjevali z na{o polpreteklo zgodovino, ki nas o~itno {e vedno razdvaja. V dobi novih odnosov pojdimo naprej - ponosni, da smo samostojni, se trudimo (p)ostati tudi enotni. Simon Resman, ob~inski svetnik N.Si Poro~ilo o izredni seji je dokaj korektno, pa vendar bistvo o~em ostaja skrito. Nekaj razkrijejo uradne objave {t. 87 (UO) v DN, a je zaplet okoli ALC treba osvetliti, da bo ob~ankam in ob- ~anom je priob~il sklepa o za~etku priprav sprememb odloka o prostorsko ureditvenih pogojih (PUP) ter dolgoro~nega in srednjero~nega dru`benega plana za (plana) - vse za prestavitev vzletno pristajalne steze ALC Lesce. S spremenjenima planoma naj bi Sklad kmetijskih zemlji{~ in gozdov (Sklad) ob~ini le lahko prodal ali zamenjal (stavbna) zemlji{~a. Uskladitev planov je bil skoraj leto dni znan pogoj Sklada, a se je `upan ves ~as sprenevedal ("njegova" izredna seja brez razlogov, okrogla miza za netenje sporov, nepopolna vloga za gradbeno dovoljenje, ). Ob~ina bi sklepe lahko objavila `e marca 2007, a pri~e smo bili le javnemu "joku in stoku" (grda dr`ava), zavajanju ob~anov, Darsa, civilne dru`be in - kot se je pokazalo na izredni seji - predvsem lastne koalicije. Tako bosta sklepa centralna `upanova skrb za 2008! Mo`no je celo, da bosta realizirana, a jalova, saj je ob~ina sredi sprejemanja prostorskega reda, ki ga - zaradi zahtevnega paketa pobud ter mno`ice strokovno neutemeljenih ob~inskih predlogov - lahko da nikoli ne bo spravila pod streho. Spreminjanje "dru`benega plana" bo teklo vzporedno s spremembo (protizakonitega?) odloka. Postopka zahtevata najmanj 210 dni (plus dopusti, zamude z razlogi), bolj verjetno 300, pod streho bi bila novembra Vzroki za "bravure" so pri `upanu, saj - pred novinarji in ob~ani - ni smel sprejeti logi~nih sklepov opozicije, ki so zahtevali zakoniti lokacijski na~rt za U- ALC (LN). Na seji smo {e povedali, da bi postopek za LN lahko tekel vzporedno. Tako bi ob koncu imeli kaj pokazati, gotovo pa potencial pa {e naprej dela cirkus (in stro{ke) samo za stezo, pravi razvoj letali{~a ga ne zanima. Torej asfaltna steza za vsako ceno, sledi prodaja letali{~a! Vso aroganco je pokazal s tem, da sklepov opozicije o lokacijskem na~rtu niti ni dal na glasovanje, koalicija (in odbor za prostor, zanj pa uprava) pa o LN sploh ni imela stali{~a. ^e bo ustavno sodi{~e razveljavilo odlok (protizakonite vsebine), bosta spremenjena plana zadostila le skladov pogoj. In ~e bo odlok razveljavljen, za U-ALC pa ob~ina ne bo imela LN, bo ostala brez gradbenega dovoljenja. Vzroke za gornje bravure gre pripisati le `upanovi bojazni pred priznanjem napak. Ni smel sprejeti edino logi~nih sklepov sklicateljev izredne seje, ki so prina{ali demokrati~no in zakonito re{itev, torej LN. Sprejetje sklepov bi pomenilo politi~no umiranje na obroke. Ob~inski svetnik Janez Urbanc za e-kolo, Listo modrega so`itja tribuna politi~ne stranke... Ponovoletno sre~anje LDS Radovljica in zbor Gorenjskega pokrajinskega odbora LDS V ob~inskem odboru Liberalne demokracije Slovenije Radovljica nadaljujemo s tradicijo organiziranja sre~anja ~lanov in simpatizerjev v januarju, saj se zavedamo, da je december `e tako ali tako preobremenjen z razli~nimi praznovanji in sre~anji. Tradicija je tudi ta, da se sre~anje organizira vedno v drugem kraju ob~ine. Letos smo se odlo~ili za Podnart, saj je bila Lipni{ka dolina ena najbolj aktualnih tem v letu 2007, takoj za Letali{~em Lesce. Udele`enci sre~anja smo si tako lahko na lastne o~i ogledali stanje v dolini in si pridobili odgovor na marsikatero izpostavljeno temo in vpra{anje, ki se je pojavljalo skozi prej{nje leto. Zbrane je najprej pozdravil predsednik LDS Radovljica in pod`upan Primo` Jegli~. Jegli~ je predstavil delo radovlji{ke LDS in delo svetni{ke skupine LDS v Saj ni res... pa je! Svetnik Vidic je v svojem sestavku, v katerem mi odgovarja, malo pome{al leti 2007 in Spo{tovani svetnik, naj vas spomnim, da smo na izredni seji v letu 2007, ko smo se odlo~ali o dolo~itvi interventnih sredstev za Kropo, lahko prerazporejali le sredstva v letu 2007, saj tistih, ki jih bomo dobili in investirali v letu 2008, ne moremo porabiti `e v naprej. S tem mislim na sredstva, ki jih je omenjeni gospod navajal pod pojektom Kare H. [e dobro, da se omenjeni svetnik ni skliceval na sredstva vse do leta 2013, saj so do omenjenega leta sprejeti tudi razvojni programi. Za osve`itev spomina vam prilagam sklep 4. izredne seje z dne : radovlji{kem ob~inskem svetu. Podrobneje pa je ob~inske projekte zbranim predstavil `upan Janko S. Stu{ek. Zbrani so poudarili, da je prvo leto mandata uspe{no zaklju~eno, da pa je potrebno z dobrim delom nadaljevati tudi v prihodnje, saj je v ob~ini {e veliko mo`nosti za izbolj{anje kakovosti bivanja in za spodbujanje {e hitrej{ega razvoja. Sre~anja sta se udele`ila tudi predsednica LDS Katarina Kresal in generalni sekretar Dorijan Mar{i~. Predsednica LDS je pohvalila delo lokalnega odbora in ~lanom za`elela, da bi tako delovali tudi v prihodnje. Opozorila je tudi na bli`ajo~e parlamentarne volitve, da se mora stranka na njih dobro pripraviti in izbrati kar najbolj{e kandidate za poslance. Svoje izku{nje in poglede na parlamentarne volitve je zbranim predstavil tr`i{ki `upan in poslanec LDS mag. Borut Sajovic. "V okviru nerealiziranih prora~unskih postavk `upan zagotovi ,00 EUR za najnujnej{o odpravo posledic, ki jih nato vklju~i v rebalans prora~una za leto 2007 predvidoma na 10. redni seji." Upam, da je dovolj razvidno, o katerih sredstvih in o katerem letu smo govorili. Sicer pa tudi na ob~inskih sejah lahko sli{ite poro~ila o sanaciji Krope, celoletno finan~no poro~ilo pa boste lahko razbrali tudi iz zaklju~nega ra~una prora~una za leto O stanju v Kropi veliko pove tudi ~lanek v prej{njih De`elnih novicah z naslovom Zahvala iz Krope, tako da z vami o tem ne mislim ve~ polemizirati. Storjen prvi korak k ustanovitvi Gorenjskega pokrajinskega odbora Zares V petek, 18. januarja, se je v Kranju zgodil prvi korak na poti k ustanovitvi Gorenjskega pokrajinskega odbora Zares. Na prvem regionalnem sre~anju ~lanic in ~lanov ter simpatizerjev stranke Zares iz gorenjskih ob~in je za~el te~i postopek evidentiranja kandidatk in kandidatov za predsednico oziroma predsednika omenjenega pokrajinskega odbora. Evidentiranje bo potekalo do konca tega meseca, 15. februarja pa bo naslednje sre~anje, na katerem bo izvoljen predsednik/ca Gorenjskega pokrajinskega odbora Zares. Sre~anja v Kranju se je udele`ilo pribli`no 100 ~lanov in simpatizerjev stranke Zares, ki so jih uvodoma pozdravili predsednik stranke Gregor Golobi~, podpredsedniki stranke dr. Felicita Medved, tribuna... Kolesarska steza celo `ivljenje `ivim v Radovljici in sem bil pri~a vrsti ob~inskih neumnosti. Ampak, saj to se dogaja tudi drugod, tako da me pravzaprav niso motile preve~. Kolesarska steza iz Lesc do Bleda pa je po mojem mnenju vrhunec in prav izstopa iz neumnostnega povpre~ja. Saj se {e vsi spomnimo, kako se je kar nekaj ~asa steza kon~ala v Savi. Zakaj ne bi takrat uredili cestnega mostu, tako da bi ga lahko pre~kali tudi kolesarji? Morda niste opazili, ampak ta cestni most ima {irok plo~nik, ki seveda nima nadaljevanja niti v eno niti v drugo stran. Ne, potrebno je bilo ~akati nekaj let, pa tudi denarja je, kot ka`e, dovolj za ~isto nov most, ki je oblikovno res lep, ampak kar precej ozek. Zakaj potem niso raje izbrali popolnoma druge trase, npr. mimo [obca skozi Koritno na Bled? Zakaj 5 stran Januarja pa so se poleg ponovoletnega sre~anja LDS nekateri radovlji{ki ~lani LDS udele`ili tudi zbora Gorenjskega pokrajinskega odbora na Bledu, kjer so gorenjski odbori LDS volili novo vodstvo. Delegati iz vseh gorenjskih ob~inskih odborov so za predsednico Gorenjskega pokrajinskega obora LDS izvolili Davorino Pirc z Bleda, za podpredsednika pa sta bila izvoljena Primo` Jegli~ iz radovlji{kega ob~inskega odbora ter Stane [traus iz Kranja, sekretarka je postala Rebeka Peharc iz Tr`i~a. Iz Radovljice je bil v novoizvoljeni izvr{ni odbor imenovan tudi Simon Habjan, predsednik Mladih liberalnih demokratov Radovljica. Da radovlji{ka LDS dobro dela, je bilo potrjeno tudi z zaupanjem, ki so ga bili dele`ni ~lani na volitvah pokrajinskega odbora. LDS Glede sestanka, na katerem pravite, da smo vas sku{ali spraviti v koalicijo, pa bi povedal le to, da smo govorili predvsem o novelaciji razvojnega programa, katere projekte bi lahko {e dodatno vklju~ili v ta program in se zdijo vam prioritetni. Govorili smo o mo`nem konstruktivnem sodelovanju med koalicijo in opozicijo, nih~e pa vas ni vabil v koalicijo. Sicer pa se ravno preko pogovorov in sodelovasnja obi~anjo najve~ dose`e, ne pa da se vsemu nasprotuje samo iz principa, kot je ve~krat opaziti pri vas. Skratka, kaj boste povedali va{im volivcem? Da ste tisti, ki ste bili za vse PROTI? Primo` Jegli~, pod`upan dr. Branko Lobnikar in Peter J. ^esnik, poslanec dr. Pavel Gantar in sekretar stranke Bogdan Bi{~ak. Kot je v svojem nagovoru dejal predsednik stranke Gregor Golobi~, je Zares - nova politika v ~asu od svojega nastanka, torej v dobrih treh mesecih, postala pomemben politi~ni akter. Opozoril je tudi na nekatere poteze sedanje vlade, ki kar kli~ejo po kritiki. Pri tem je izpostavil zlasti inflacijo. Slovenska politika je bila v zadnjem ~asu preve~ ujeta v ukvarjanje same s seboj, zato ima Zares dobro prilo`nost pokazati, da je mo`na tudi druga~na, zaupanja vredna politika. Pri~akovanja ljudi so seveda velika, zato je klju~nega pomena, da ne bi padli v past, ko bi se pretirano ukvarjali z drugimi strankami. Vsa prizadevanja je treba usmeriti k izoblikovanju najbolj{e mo`ne ekipe za nastop na volitvah ter iskanje najbolj{ih re{itev, v katerih se bo prepoznal interese ~im {ir{ega {tevila ljudi. V nadaljevanju so predstavniki vodstva stranke odgovarjali na razli~na vpra{anja udele`encev sre~anja, med drugim o stali{~u stranke Zares glede ustanavljanja pokrajin, glede Hrva{ke oziroma njene razglasitve ERC v Jadranu, glede ~lanstva Slovenije v zvezi NATO, pa tudi o postopku ustanavljanja ob~inskih odborov stranke Zares ipd. Maksimiljan Kalan, iniciativni odbor za ustanovitev ob~inskega odbora Zares Radovljica se je potrebno du{iti v izpu{nih plinih!? Ali mislite, da je res prijetno v nedeljo popoldne sopihati v klanec, nad tabo pa te kolona avtomobilov obliva s smradom in strupom? Gremo naprej na naslednjo od ve~ kolesarjev sem sli{al pripombo, da ta, ki je stezo na~rtoval, s kolesom {e ni prevozil nobenega klanca. Namesto da bi bil naklon ~im bolj enakomeren, se vseskozi spreminja in na svojem koncu tik pred kri`i{~em za Lesce dose`e svoj vrhunec. Naslednja neumnost, da ne re~em celo neodgovornost, je zaklju~ek steze na obeh straneh. Na Bledu se kon~a na bencinski postaji, v Lescah pa na nevarnem kri`i{~u, kjer avtomobili kar tekmujejo, kdo bo hitreje zvozil ovinek. Predvsem za otroke je to prava past. Iz relativno varne kolesarske steze so v hipu sredi zelo prometne in tudi zelo nevarne glavne ceste. In {e za zaklju~ek, tabla, ki me je pravzaprav pripeljala na to, da sem napisal ta sestavek. Opazil sem jo ta vikend, mogo~e je bila tam `e prej, pa je nisem videl, ker sem most prevozil prehitro. Spolzko vozi{~e!!! Ja, pa saj je bilo `e od vsega za~etka znano, da bo most za kolesarje. Kaj pa je za kolesarja bolj nevarno kot podlaga, ki ji ne more zaupati!? A stroka ne ve, kak{en asfalt ali karkoli drugega je potrebno polo`iti na kolesarsko stezo, tako da ne bo nevarnosti zdrsa niti v vla`nem vremenu (ki je mimogrede ob Savi dokaj pogosto)? A ja, pa {e to. Prehod ~ez most je prepovedan za jaha~e. Ali bodo tudi za njih izdelali nov most? Klemen Poga~nik

6 stran 6 od tu in tam Vinko Triplat praznoval 101. rojstni dan V Sloveniji je po pol leta starih statisti~nih podatkih 149 ljudi starih 100 in ve~ let. Od tega je kar 127 `ensk in le 22 mo{kih, od katerih je eden Vinko Triplat, kleni Le{~an, ki je 22. januarja dopolnil svoje 101. leto. Bil je izu~en mizar in je celo po svojem devetdesetem letu {e vedno rad kaj postoril v svoji mizarski delavnici. Pre`ivel je dve `eni, zdaj `ivi pod isto streho s h~erkino in sinovo dru`ino. Ob prazniku so ga obiskali predstavniki krajevnih organizacij in tudi `upan Janko S. Stu{ek. ^eprav prisega na zelje, repo in krompir kot najljub{o jed, se tudi rojstnodnevne torte ni branil. Vsak dan ga sre~ujemo na ulicah, saj se redno odpravi na sprehod. "Dopoldne hodim dva kilometra, prav tako popoldne," pravi, ko strumnega koraka stopa po svojem vsakodnevnem obhodu. Redna fizi~na aktivnost je gotovo pomembna za vzdr`evanje dobre telesne pripravljenosti, saj pravi, da se odli~no po~uti. "Vse je bol', kokr pa preve~ sedet in le`at!" je prepri~an. Nikoli ni kadil in pil, pa tudi zdravniki niso imeli kaj dosti opravka z njim. Zmernost je tisto, kar najbolj priporo~a. Mnogo zdravja in dobre volje {e naprej! (I. K.) Zvezde na nebu `are 23. decembra preteklega leta je bil v Begunjah `e ~etrto leto zapored organiziran koncert z dobrodelnim pridihom. Ve~namensko dvorano Avsenik so poslu{alci napolnili do zadnjega koti~ka. Organizatorka, scenaristka in voditeljica Ingrid Antolin je tudi tokrat poskrbela za tri ure u`itkov ob prelepih melodijah narodnozabavnih ansamblov in tudi najmlaj{ih umetnikov, pa tudi zabave in smeha ni manjkalo. Na obisk je pri{el tudi Bo`i~ek, v ko{u dobrote je bilo lepo {tevilo daril za otroke. Finan~no pomo~ je Ingrid Antolin namenila laj{anju stiske dru`ine Rupnik - za njihovo bolno, gluhonemo sedemletno Katjo. Vsebinsko in duhovno bogat koncert nam je {e polep{al bo`i~no pri~akovanje. Ingrid Antolin in {tevilni izvajalci na koncertu so pripomogli, da ljudje opazimo, da zvezde na nebu zares `arijo. I. K. Galerija Avsenik je v petek, 25. januarja, pripravila `e drugo mednarodno tekmovanje harmonikarjev za veliko nagrado Avsenik. "Z velikim veseljem ugotavljamo, da se je na leto{nje tekmovanje prijavilo veliko {tevilo tekmovalcev iz cele Slovenije, lahko pa se pohvalimo tudi z nekaj udele`enci iz Avstrije in Italije. Seveda upamo, da bo naslednje leto udele`ba {e ve~ja in bolj konkuren~na, tako med doma~imi kot med tujimi harmonikarji," je bila Brigita Avsenik, direktorica Galerije Avsenik, zadovoljna z udele`bo. Prireditev je potekala v treh disciplinah, in sicer na klavirski, diatoni~ni ter kromati~ni harmoniki. Od 56-ih prijavljenih udele`encev jih je bilo v kategoriji klavirske harmonike 13, diatoni~ne 42 ter en udele`enec na kromati~ni harmoniki. Najbolj{i udele`enec v skupini klavirske harmonike je bil Matija Veni{ek z dose`enimi 94,20 to~kami z mentorjem Toma`em Gu~kom. V skupini diatoni~ne harmonike pa je s 96,60 to~kami zmago slavil Toma` Bo{kin, katerega mentor je Dean Delgiusto. Zlato plaketo v kromati~ni kategoriji je prejel David Novak, ki se je na nastop pripravljal pod mentorstvom Ivice Obrul. Udele`ence je ocenjevala strokovna `irija - Slavko Avsenik ml., Anka Kozamernik, plavalna sodnica Na plavalnih tekmah je poleg rezultatov tekmovalcev pomembno, kako so le-ti tudi dose`eni. Za spo{tovanje pravil na tekmah poskrbijo plavalni sodniki. Ena takih sodnic je Anka Kozamernik, odvetnica, v plavalni dru{~ini pa dolgoletna sodnica in edina Radovlji~anka z mednarodno sodni{ko licenco. Z njo smo se pogovarjali, kje drugje, kot na radovlji{kem bazenu. V petek, 11. januarja, je v Avsenikovi dvorani izzvenel {e eden izmed koncertov Zlatega abonmaja. Tokratni je bil posve~en {e eni legendi Avsenikovega ansambla, Miku Sossu. Ob ansamblu Igor in zlati zvoki so nastopili tudi drugi vrhunski glasbeni gostje: Janez Per, Klemen Repe, Toni Soto{ek, Franci Ti{ler ter najmlaj{a med njimi Barbara in Martin Jehart. Ve~er je povezoval Jure Se{ek. Koncerta se je udele`ila tudi Milenka Soss, ki ji bo ve~er, posve~en njenemu pokojnemu mo`u, zagotovo ostal v nepozabnem spominu. Skladbe, kot so Iz Bohinja, Avtocesta in pa dixi izvedba skladbe Na Golici, so publiko spravile na noge, ki glasbenikom ni pustila z odra. (P. K.) Tekmovanje harmonikarjev pri Avseniku Trije najbolje uvr{~eni Koliko ~asa ste `e plavalna sodnica? Plavalna sodnica sem `e dolgo, {e iz ~asov prej- {nje dr`ave, sem pa licenco potrdila s ponovnim opravljanjem izpita pred pribli`no 10 leti. Ste A-sodnica, torej mednarodna sodnica plavanja. Koliko let sojenja je potrebno za tak{no funkcijo in kaj le-ta pravzaprav pomeni? Imam licenco mednarodne sodnice v daljinskem plavanju ter dr`avne. Sodnik z mednarodno licenco je lahko delegiran za sojenje na evropska in svetovna prvenstva ter druge mednarodne tekme, na katerih plavalci lahko dosegajo norme za tekmovanja najvi{jega ranga. Tone Iskra, Werner Lexer, Matej Zavec in Dejan Raj. "Prav posebej bi radi pohvalili harmonikarje, ki so bili za tekmovanje oble~eni v narodno no{o in s tem izkazali spo{tovanje do narodnozabavne glasbe. Zahvaljujemo pa se tudi strokovni `iriji, komisiji, prizadevnim mentorjem, ki so u~ence pripravili na tekmovanje, in star- {em, ki so svojim otrokom omogo- ~ili nastop, ter vsem ostalim udele- `encem tekmovanja," so izrazili svoje zadovoljstvo ob uspe{no izvedeni prireditvi pri Avseniku. P. K. Anka Kozamernik, sodnica z mednarodno sodni{ko licenco (foto: Ro`le Bregar) Izhajate pravzaprav iz plavalne dru`ine. Tudi va{ brat je plavalni trener, plavata pa tudi h~i in sin... Ste tudi sami kdaj tekmovali? Nekaj let sem tudi sama trenirala in tekmovala, vendar brez posebnih uspehov in veselja, sem pa po koncu kariere v razli~nih vlogah {e naprej sodelovala v tem {portu. Dejansko izhajam iz plavalne dru`ine, aktiven tekmovalec je bil `e o~e, ki {e vedno tekmuje na veteranskih prvenstvih, tradicijo je nadaljeval brat, ki je po koncu uspe{ne, ve~ kot 15-letne kariere ostal v plavanju kot trener, plavanje pa trenirata tudi moja h~i in sin ter vsi trije ne~aki. Logi~no je torej, da sem s tem {portom stalno v stiku, predvsem tudi kot mama. Brez sodelovanja star{ev si namre~ te`ko predstavljam, da bi se otrok lahko aktivno ukvarjal s {portom in sama moja dva otroka absolutno podpiram v vsem kar (koristnega) po~neta. Imate kak{ne `elje za prihodnost razvoja plavalnih si, da bi v plavalnem vsaj en sodnik in {tarter pridobila tako licenco tudi za sojenje na bazenskih tekmah, saj bi tako tradicionalni mednarodni miting lahko v celoti izpeljali z doma~im sodni{kim zborom. Mislim tudi, da kar nekaj na{ih sodnikov sodi oziroma sodimo na toliko tekmovanjih, da bi lahko plavalna zveza nekoga izmed nas `e predlagala mednarodni plavalni zvezi FINA za mednarodnega sodnika oz. sodnico v bazenskem plavanju. Simon Habjan

7 Uradne Objave, {tevilka 88, 0 Uradne objave Na podlagi 50. ~lena Zakona o prostorskem na~rtovanju (Ur. l. RS, {t. 33/07) ter 30. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG, {t. 23/99, 19/00) je `upan Ob~ine Radovljica sprejelna podlagi 50. ~lena Zakona o prostorskem na~rtovanju (Ur. l. RS, {t. 33/07) ter 30. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG, {t. 23/99, 19/00) je `upan Ob~ine Radovljica sprejel JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoro~nega dru`benega plana Ob~ine Radovljica za obdobje in srednjero~nega dru`benega plana Ob~ine Radovljica za obdobje (prestavitev osi vzletno-pristajalne steze na letali{~u ALC Lesce) 1. ~len Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoro~nega dru`benega plana Ob~ine Radovljica za obdobje in srednjero~nega dru`benega plana Ob~ine Radovljica za obdobje (prestavitev osi vzletno-pristajalne steze na letali{~u ALC Lesce). Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dru`benega plana Ob~ine Radovljica zajemajo naslednje parc. {t. ali njihove dele: - v k. o. Nova vas 376/2, 384, 385, 386, 387/1, 392/4, 394/13, 394/19, 394/20, 394/21, 394/22, 394/23, 394/25, 394/27, 394/28, 394/29, 394/30, 395/3, 395/5, 395/6, 395/7, 395/8, 395/9, 395/10, 395/11, 395/12, 395/13, 395/14, 395/15, 395/16, 395/17, 395/18, 395/19, 395/20, 395/21, 395/22, 395/23, 396, 397/1, 397/2, 397/3, 397/4, 397/5, 397/6, 397/7, 397/14, 397/15, 397/16, 397/17, 397/18, 397/19, 397/20, 397/21, 397/22, 397/24, 397/25, 397/26, 397/27, 397/28, 397/29, 397/31, 397/35, 397/36, 397/37, 397/38, 397/39, 397/40, 397/41, 397/42, 397/43, 397/44, 397/45, 397/46, 397/47, 397/48, 397/49, 397/50, 397/51, 397/52, 398, 399, 400, 401/1, 401/2, 401/4, 401/5, 402, 403, 404/1, 404/2, 405/1, 405/2, 406/1, 406/2, 406/3, 407/1, 407/2, 408, 409, 410/1, 410/2, 411/1, 411/2, 412/1, 412/2, 556, 557, 558/1, 558/2, 558/3, 558/4, 558/5, 558/6, 558/7, 558/8, 558/9, 558/10, 558/11, 558/12, 558/13, 558/14, 558/15, 558/16, 558/17, 558/18, 558/19, 558/20, 558/21, 558/22, 558/23, 558/24, 558/27, 558/28, 558/29, 558/30, 558/35, 558/36, 558/37, 558/38, 558/39, 558/40, 558/41, 558/42, 558/43, 558/44, 558/51, 558/52, 559/1, 559/2, 559/3, 559/4, 559/5, 559/6, 559/7, 559/8, 559/9, 559/10, 559/11, 559/12, 559/13, 559/14, 559/15, 559/16, 559/17, 559/18, 559/19, 559/20, 559/21, 559/23, 559/24, 559/25, 559/26, 559/27, 559/28, 559/29, 559/30, 559/31, 559/32, 559/33, 559/34, 559/35, 559/36, 559/37, 559/38, 559/39, 559/40, 559/41, 559/42, 559/43, 559/44, 559/45, 559/46, 559/47, 559/48, 559/49, 559/50, 559/51, 559/52, 559/53, 559/54, 559/55, 559/56, 559/57, 559/58, 559/59, 560, 561/1, 561/2, 567, 568, 569/1, 569/2, 570/1, 570/2, 571/1, 571/2, 572, 573/1, 573/2, 574/1, 574/2, 575, 576/1, 576/2, 577, 578, 579/1, 579/2, 580, 581/1, 581/2, 582/1, 582/2, 582/3, 583/1, 583/2, 659/2, 659/3, 659/4, 661/1, 661/2, 662/1, 662/2, 662/3, 662/4, 663/2, 691/2 - v k. o. Hra{e 195/2, 195/4, 196/1, 200/3 - v k. o. Predtrg 183, 184, 185, 186, 187, 188, 189/2, 193, 194, 195/2, 197/1, 251/1, 253, 254/1, 254/2, 255/1, 255/2, 256/2, 802/1 - v k. o. Mo{nje 1514, 1515, 1516, 1517, 1518/1, 1518/2, 1519, 1520/1, 1520/2, 1520/3, 1521/1, 1521/2, 1522/1, 1715, 1716/2 (podatki GURS avgust 2007). 2. ~len Javna razgrnitev traja od do ~len Dopolnjeni osnutek Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoro~nega dru`benega plana Ob~ine Radovljica za obdobje in srednjero~nega dru`benega plana Ob~ine Radovljica za obdobje (prestavitev osi vzletno-pristajalne steze na letali{~u ALC Lesce) bo razgrnjen v prostorih Ob~ine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, v ~asu uradnih ur ter na uradni spletni strani Ob~ine Radovljica ( 4. ~len Javna obravnava dopolnjenega osnutka dokumenta bo v sredo, , ob 16. uri v veliki sejni dvorani Ob~ine Radovljica. 5. ~len V ~asu javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen dopolnjen osnutek dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki.

8 UO, stran 2 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 87, 18. januar 2008 Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, posreduje pisno na naslov Ob~ine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, ali po{lje na elektronski naslov (kot zadevo vnesti klju~ne besede: "Plan Letali{~e Lesce"). Rok za posredovanje pripomb pote~e z zadnjim dnem javne razgrnitve. 6. ~len To javno naznanilo za~ne veljati z dnem objave v De`elnih novicah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave. [t /2008 Radovljica, 25. januar 2008 Janko S. Stu{ek, l. Ob~ina Radovljica OB^INSKA UPRAVA - Oddelek za infrastrukturo Gorenjska 19, 4240 Radovljica, tel , fax e-naslov: Dne: Obvestilo o poteku gradnje nove povezovalne ceste Lipni{ka dolina-glavna cesta Lesce-^rnivec V letu 2007 je Direkcija RS za ceste pri~ela z gradnjo nove povezovalne ceste iz Lipni{ke doline do sedanje glavne ceste Lesce-^rnivec. Tako je izvajalec del SCT, d.d., Ljubljana za~el z gradnjo kro`i{~a med Radovljico in Lescami. Gre za dr`avno nalo`bo, za katero je ob zemlji{~ih del sredstev zagotovila tudi ob~ina. Na obmo~ju gradbi{~a bo zato do 1. aprila veljala delna zapora, ki {e omogo~a dvosmerni promet, kolesarski pas pa je za~asno ukinjen. Od 1. aprila do 10. maja letos pa bo med obema naseljema promet urejen s semaforji ali ro~no. Obvestilo o poteku gradnje kro`i{~a pri Verigi v Lescah V letu 2007 je ob~ina za~ela z gradnjo nove povezovalne ceste med obmo~jema biv{e Verige v Lescah in regionalno cesto iz Lipni{ke doline. Izgradnjo bo izvedlo Cestno podjetje Kranj. V kri`i{~u Fin`garjeve ulice in [ob~eve ceste bo zaradi izgradnje kro`i{~a do predvidoma 30. aprila 2008 veljala popolna zapora lokalne ceste. Promet bo urejen po obvozni cesti mimo gradbi{~a. Obvestilo o poteku gradnje rekonstrukcije Ceste v letu 2007 je ob~ina pri~ela z rekonstrukcijo obstoje~e Ceste svobode. Z deli nadaljuje tudi v leto{njem letu. Izvedba rekonstrukcije ceste, katere izvajalec del je Cestno podjetje Kranj, je delno financirana s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na odseku gradnje pred nadvozom preko `elezni{ke proge bo zato do 15. avgusta 2008 veljala popolna zapora vozi{~a z obvozom preko starega mesta. Obvestilo o poteku gradnje regionalne ceste na Lancovem Na Lancovem je gradnja mostu v zaklju~ni fazi. Izvaja se {e rekonstrukcija ceste do dveh `e obstoje~ih priklju~kov v dol`ini 200 metrov, vklju~no z premestitvijo oz. izgradnjo avtobusnih postajali{~ ter plo~nika. Dela bodo zaklju~ena do maja Do takrat bo ob~asno moten promet z ob~asnimi kratkotrajnimi zaporami. Zapisal: M. Bajec Na podlagi 50. in 60. ~lena Zakona o prostorskem na~rtovanju (Ur. l. RS, {t. 33/07) ter 30. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG, {t. 23/99, 19/00) je `upan Ob~ine Radovljica sprejel JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI Ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta za stanovanjsko gradnjo Zapu`e 1. ~len Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta za stanovanjsko gradnjo Zapu`e. Ob~inski podrobni prostorski na~rt za stanovanjsko gradnjo Zapu`e zajema naslednje parc. {t. ali njihove

9 {t. 87, 18. januar 2008 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA UO, stran 3 dele: 2/14, 2/15, 612/1, 613/1, 687/4, vse k. o. Nova vas (podatki GURS, avgust 2007). 2. ~len Javna razgrnitev traja od do ~len Dopolnjeni osnutek Ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta za stanovanjsko gradnjo Zapu`e bo razgrnjen v prostorih Ob~ine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, in v prostorih Krajevne skupnosti Begunje, Begunje 15/c, 4275 Begunje, v ~asu uradnih ur ter na uradni spletni strani Ob~ine Radovljica ( 5. ~len V ~asu javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen dopolnjen osnutek dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, posreduje pisno na naslov Ob~ine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, ali po{lje na elektronski naslov (kot zadevo vnesti klju~ne besede: "OPPN Zapu`e"). Rok za posredovanje pripomb pote~e z zadnjim dnem javne razgrnitve. 6. ~len To javno naznanilo za~ne veljati z dnem objave v De`elnih novicah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave. 4. ~len Javni obravnavi dopolnjenega osnutka dokumenta bosta v sredo, , ob 15. uri v veliki sejni dvorani Ob~ine Radovljica in ob 18. uri v prostorih Krajevne skupnosti Begunje. [t /2007 Radovljica, 25. januar 2008 Janko S. Stu{ek, l. Na podlagi 50. ~lena Zakona o prostorskem na~rtovanju (Ur. l. RS, {t. 33/07) ter 30. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG, {t. 23/99, 19/00) je `upan Ob~ine Radovljica sprejel JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI Sprememb in dopolnitev Prostorsko ureditvenih pogojev za obmo~je planske celote Radovljica (prestavitev osi vzletno-pristajalne steze na letali{~u ALC Lesce) 1. ~len Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Sprememb in dopolnitev Prostorsko ureditvenih pogojev za obmo~je planske celote Radovljica (prestavitev osi vzletno-pristajalne steze na letali{~u ALC Lesce). 2. ~len Javna razgrnitev traja od do ~len Dopolnjeni osnutek Sprememb in dopolnitev Prostorsko ureditvenih pogojev za obmo~je planske celote Radovljica (prestavitev osi vzletno-pristajalne steze na letali{~u ALC Lesce) bo razgrnjen v prostorih Ob~ine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica v ~asu uradnih ur ter na uradni spletni strani Ob~ine Radovljica ( v sredo, , ob v veliki sejni dvorani Ob~ine Radovljica. 5. ~len V ~asu javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen dopolnjen osnutek dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pri-pomb in predlogov, posreduje pisno na naslov Ob~ine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, ali po{lje na elektronski naslov (kot zadevo vnesti klju~ne besede: "PUP Letali{~e Lesce"). Rok za posredovanje pripomb pote~e z zadnjim dnem javne razgrnitve. 6. ~len To javno naznanilo za~ne veljati z dnem objave v De`elnih novicah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave. 4. ~len Javna obravnava dopolnjenega osnutka dokumenta bo [t /2008 Radovljica, 25. januar 2008 Janko S. Stu{ek, l.

10 UO, stran 4 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 87, 18. januar 2008 Na podlagi 22. ~lena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, {t. 2/04), 7. ~lena Odloka o turisti~ni taksi v ob~ini Radovljica (DNUO, {t. 43/04), 7. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, {t. 23/99, 19/00) in Sklepa o delitvi turisti~ne takse v ob~ini Radovljica (DNUO, {t. 53/05)) Ob~ina Radovljica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje turisti~nih programov v ob~ini Radovljica za leto PREDMET IN NAMEN RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turisti~nih dru{tev v ob~ini Radovljica, ki se ukvarjajo s spodbujanjem razvoja in dejavnostjo turizma na turisti~nem obmo~ju ob~ine Radovljica ter nudijo storitve in ugodnosti, ki se turistom ob vsakokratnem kori{~enju ne zara~unavajo posebej. Predmet sofinanciranja programov turisti~ne dejavnosti so praviloma programi za izvajanje dejavnosti in storitev, katerih izvajanje na ravni Ob~ine Radovljica je v javnem interesu. To so predvsem: - informacijska turisti~na dejavnost, - organizacija in izvajanje prireditev, namenjenih turistom, - programi razvoja in vzdr`evanja javnih povr{in in urejanje izgleda kraja (npr. zasaditve), - programi ohranjanja kulturne in naravne dedi{~ine, - programi, ki razvijajo celovite turisti~ne proizvode ob~ine Radovljica, - programi, ki prispevajo k ozave{~anju in spodbujanju lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos - do turistov in turizma, - programi, ki nudijo druge storitve, ki se v ob~ini Radovljica brezpla~no nudijo turistom. Programi morajo biti usklajeni s Strategijo razvoja turizma Ob~ine Radovljica ( Predvidena vrednost razpisanih sredstev zna{a EUR. 2. UPRAVI^ENCI Pravico do sofinanciranja letnih programov turisti~ne dejavnosti imajo turisti~na dru{tva ter njihove zveze, katerih osnovna dejavnost je turisti~na dejavnost in izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sede` na obmo~ju ob~ine Radovljica, - da imajo urejeno evidenco o ~lanstvu, pla~ani ~lanarini in ostalo dokumentacijo, kot to dolo~a Zakon o dru{tvih, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo na~rtovanih aktivnosti na podro~ju turizma, - da redno - letno dostavljajo ob~ini podatke o ~lanstvu, poro~ilo o realizaciji programov, na~rt aktivnosti in poro~ilo o dose`enih rezultatih, - da izvajajo organizirano redno dejavnost, - da izvajajo dejavnosti in storitve, katerih izvajanje je na ravni turisti~nega obmo~ja v javnem interesu, skladno z 21. ~lenom Zakona o spodbujanju razvoja turizma. turisti~nega obmo~ja Radovljica. Prosilci lahko dvignejo potrebno razpisno dokumentacijo v glavni pisarni Ob~ine Radovljica, Gorenjska cesta 19, Radovljica ali na spletni strani Dodatne informacije lahko dobite na telefonski {tevilki Kontaktna oseba je Mojca Vnu~ec [pacapan. Razpisna dokumentacija obsega: besedilo javnega razpisa, obrazec - prijava programa/ov, zahtevane priloge in merila za izbor projektov. 4. ROK ZA ODDAJO VLOG Rok za oddajo vlog je Vloge v zaprti kuverti z oznako: "TURISTI^NI PRO- GRAMI 2008" po{ljite na naslov: Ob~ina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica. Nepravilno ozna~ene in nepravo~asno oddane vloge bodo zavr`ene. V roku prispele in pravilno ozna~ene vloge bodo ovrednotene po to~kovnem sistemu v skladu z merili za oceno programov ter razpisanimi finan~nimi sredstvi. Izbor in ovrednotenje programov bo izvedla razpisna komisija, ki jo imenuje `upan. Upravi~enci bodo o dodeljenih sredstvih obve{~eni najpozneje v roku 30-ih dni po roku za oddajo vlog. 5. SKLENITEV bo sklenil z izvajalci izbranih programov turisti~ne dejavnosti pogodbe, v katerih bo dolo~eno: - vsebina in obseg programa, - vi{ina sredstev za dogovorjene letne turisti~ne programe, - nadzor nad porabo sredstev in - druge medsebojne pravice in obveznosti. Na osnovi odmerjenega obsega sredstev bo izvajalec programa s pogodbo poobla{~en in zadol`en za ~im bolj racionalno uporabo sredstev, in to na na~in, ki bo omogo~al izvedbo prijavljenega programa. 6. OSTALO Izvajalci morajo po opravljenih nalogah predlo`iti dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti. ^e izvajalci ne izpolnijo obveznosti, dolo~enih s pogodbo, se jim za ta del programa ukinejo finan~na sredstva. Za realizacijo pogodbenih dolo~il Ob~ina Radovljica zagotavlja sodelovanje pristojnih slu`b pri planiranju letnih turisti~nih programov in pravo~asno zagotavljanje sredstev za sofinanciranje izbranih letnih turisti~nih programov. 3. SEZNAM POTREBNE DOKUMENTACIJE Prijavitelji morajo Ob~ini Radovljica posredovati v celoti izpolnjeno razpisno dokumentacijo z vsebinsko in finan~no ovrednotenim programom o delovanju na podro~ju spodbujanja razvoja turizma v okviru [tevilka: 431-1/2008 Radovljica, Janko S. Stu{ek l.

11 dru{tva 9 stran Uspe{en za~etek delovanja dru{tva Bravo na Gorenjskem Otroci so si izdelali pripomo~ke za pomo~ pri u~enju. V torek, 15. januarja, je gorenjska podru`nica dru{tva Bravo, katerega glavni namen je pomo~ otrokom in mladostnikom s specifi~nimi u~nimi te`avami, v prostorih osnovne {ole pripravila predavanje za star{e z naslovom Skupaj lahko sodelujeva in delavnico za otroke, v kateri so izdelali u~ni pripomo~ek. Predavanje sta vodili defektologinji Jana ^erne in Martina Vrabec. Star{i in drugi udele`enci predavanja so v poldrugi uri spoznali razli~ne sloge vzgajanja, drobna pravila in ukane za izbolj{anje medsebojne komunikacije in pridobili nekaj ve{~in za oblikovanje dru`inskih pravil. Zbrane je pozdravil tudi predsednik gorenjske podru`nice dru{tva Jo`e Andreja{ in jim za`elel {e ve~ podobnih sre~anj in ~im uspe{nej{e delo v prihodnje. Sre~anje je poteka- lo v prijetnem, pozitivnem vzdu{ju, kar napoveduje lepo prihodnost novonastali podru`nici. Isto~asno je pod mentorstvom defektologinj Mateje Fabjan in Martine Kolar potekala delavnica za otroke. Ve~ kot 15 otrok si je izdelalo po dva u~na pripomo~ka, s katerima si bodo olaj{ali in popestrili u~enje. Otroci so bili na delavnicah aktivni in ustvarjalni, delali so na~rte, za kateri predmet in u~no snov bodo pripomo~ka uporabili. Vsi so se strinjali, da se bodo tak{nih delavnic {e udele`ili. Naslednje sre~anje pripravlja dru{tvo Bravo 11. marca ob 17. uri, prav tako v prostorih `irovni{ke osnovne {ole, tema predavanja bo Otrok z motnjo pozornosti in koncentracije, za otroke pa bo tudi poskrbljeno v razli~nih delavnicah. Star{i, ki pri svojem otroku zaznajo u~ne te`ave, lahko pomo~ poi{~ejo na razli~nih naslovih. Prva, ki jim lahko pomaga, je svetovalna delavka na otrokovi osnovni {oli, obrnejo pa se lahko tudi na Dispanzer za mentalno zdravje v Kranju (Gosposvetska Igre v Vipavi Vipava je bila v leto{njem {olskem letu prireditelj iger za otroke s te`jo motnjo v du{evnem razvoju (MATP). Na teh igrah so vsi zmagovalci, namen vsega pa je, da vsi dose`ejo uspeh in do`ivijo del~ek tekmovalnega duha. Iz Osnovne {ole Antona Jan{e so se tekmovanja udele`ili {tirje gojenci, iz CUDV Matev` Langus enajst in iz dru{tva So`itje Radovljica dva. (M. K., foto: Irena Kne`evi~) ulica 10, Katarina Gro{elj, 04/ ) ali na Svetovalni center za mladostnike in star{e v Ljubljani (Gotska 18, 01/ ), kjer izvajajo tudi diagnostiko otrok. Peter Kolman Novice iz Gasilske zveze ob~ine Radovljica Seja predsedstva Gasilske zveze Ob~ine Radovljica v Kropi Predsedstvo Gasilske zveze Ob~ine Radovljica se je 16. januarja sestalo v Gasilskem domu v Kropi. Na seji so od vodstva Krajevne skupnosti Kropa prejeli 39 de`nih pla{~ev za gasilce v prostovoljnih gasilskih dru{tvih v ob~ini. Tako so se gasilcem zahvalili za pomo~ ob povodnji 18. septembra Izvoljena nova predsednik in poveljnik Prostovoljnega gasilskega dru{tva Lancovo Na 26. rednem letnem ob~nem zboru PGD Lancovo 19. januarja so ~lani dru{tva pregledali poro~ila za leto 2007 in za minulo mandatno obdobje ter potrdili nove programe dela. Izvoljeni so bili novi organi dru{tva. Izvolili so novega predsednika in poveljnika dru{tva. Miran Zupan je zamenjal Janeza Koselja ml., ki je dru{tvo vodil en mandat, poveljnik dru{tva pa je postal Viktor Oblak. V petih letih se je stanje v dru{tvu zelo popravilo. S stalnim izobra`evanjem se je izbolj{alo delovanje operative, leta 2006 so s finan~no pomo~jo krajanov in Gasilske zveze Ob~ine Radovljica prevzeli novo vozilo Scam, katerega uporabnost so preizkusili `e na ve~ intervencijah. Pomagali so pri razli~nih prireditvah v kraju in organizirali tri veselice. Uspe{no so posredovali na intervencijah v doma~em okraju in po potrebi pomagali tudi sosednjim dru{tvom. Da je dru{tvo v preteklih petih letih dobro delovalo, ka`e tudi napredek pri aktivnosti gasilske mladine in ~lanic, ki so dru{tvo v zadnjih letih uspe{no zastopale tudi na tekmovanjih, ~emur pa so z bolj aktivnim delom sledili tudi ostali ~lani. Mlade ~lanice in ~lani PGD Lancovo so v preteklih petih letih na tekmovanjih nanizali kar nekaj zavidljivih uspehov. Tudi v Prostovoljnem gasilskem dru{tvu Brezje novo vodstvo Gasilci PGD Brezje so imeli 19. januarja 59. ob~ni zbor. Na ob~nem zboru so predstavili delo v letu 2007 in izvolili novo vodstvo. Izidorja Ariha, ki je dru{tvu predsedoval dva mandata, je zamenjal Tone Markelj, poveljnik pa je postal Pavel Razbor{ek. ^estitke ob slovenskem kulturnem prazniku "Poezija ti ne more dati ni~esar, ~esar ni v tebi!" Pre{erna moramo znati brati in spo{tovati. V svojih ~asih je mislil na naslednje rodove, in ne zaman. Smo kulturni. In on je z nami, za vedno na{! Gasilci iz GZOR `elimo vsem ob~ankam in ob~anom ter obiskovalcem ob~ine Radovljica prijetno praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Zbrala: Valerija Ker{i~ Ljudska univerza Radovljica Kranjska c. 4, Radovljica, 04/ , NE PREZRITE VPISI V PROGRAME ZA [OLSKO LETO 2008/09 PRI^ENJAJO PRVI^ NA LU RADOVLJICA VI[JE[OLSKI [TUDIJSKI PROGRAM EKONOMIST - 1. LETNIK (vsebuje dosedanje programe Komerciala in Ra~unovodstvo, poleg tega pa ponuja {e veliko drugih mo`nosti) Informativni dan na LUR, Kranjska cesta 4, , ob (v sodelovanju z Zavodom IRC iz Ljubljane) Na cesti proti kamnolomu v Kamni Gorici je 14. decembra preteklega leta zagorelo tovorno vozilo. Ob je regijski center za obve{~anje iz Kranja obvestil PGD Kamna Gorica in PGD Podnart, da na cesti proti kamnolomu v Kamni Gorici gori tovorno vozilo. Gasilci PGD Podnart so na kraj dogodka izvozili ob s petimi gasilci in vozilom GVC 16/25. Po prihodu na kraj po`ara so nemudoma za~eli s ga{enjem kabine na tovornem vozilu, vendar je zaradi obse`nosti po`ara kljub hitri intervenciji gasilcev ta pogorela do konca. Na kraju po`ara so bili tudi trije gasilci PGD Kamna Gorica z vozilom GV 1. Skupaj so poleg ga{enja na koncu nudili pomo~ pri odstranitvi vozila, med samim ga{enjem pa so gasilci z absorbcijskim sredstvom odstranili tudi nevarne snovi, ki so iztekale iz tovornega vozila. VISOKO[OLSKI [TUDIJSKI PROGRAM UPRAVA - 1. STOPNJA Informativni dan na LUR, Kranjska cesta 4, , ob (v sodelovanju s Fakulteto za upravo) Informacije: tel: ; gsm: ; e-po{ta:

12 stran 10 {port Kratke {portne novice Pet Radovlji~ank v ekipi Lip Bled dr`avni prvak Zdru`ena ekipa mladink Jesenic in Bleda je v finalu dr`avnega prvenstva v odbojki za mladinke v Mariboru zmagala in osvojila naslov dr`avnega prvaka za sezono 2007/08. S tem je ta generacija {tevilnim lovorikam od pionirk dalje dodala {e eno. Potem ko so dekleta `e na polfinalnem turnirju decembra 2007 izlo~ila prve favoritinje prvenstva Novo Gorico, so na finalnem turnirju najprej suvereno nadigrale ekipo Galeje Vega Branika z 2-0 (25-14, 25-13), v finalu pa s pomo~jo bu~nih navija~ev, ki so v Maribor prispeli z avtobusom, {e doma~inke Novo KBM Meltal s 3-0 (26-24, 25-23, 25-22). V ekipi, ki jo vodi priznani trener Stane Ferjan, so nastopile: Petra De`man, Metka Kuhar, Meta Jerala, Mojca Lindi~, Ur{a Jerala (vseh pet prihaja iz Radovljice), Tja{a Kikelj, Monika ^an~ar, Nu{a Horvat, Petra Udrih, Katju{a Rozman, Katarina Paradinovi~. Katju{a Rozman je bila izbrana za najbolj{o liberko turnirja, Meta Jerala pa za najbolj{o igralko. 75 let kopali{~a pod Oblo gorico Radovlji~anke pi{ejo zgodovino Plavalci Gorenjka letos praznujejo 75-letnico delovanja. V svoji bogati {portni poti so nanizali toliko uspehov, da jih bomo objavili v ve~ ~lankih. Danes si bomo podrobneje pogledali nastope na svetovnih prvenstvih v kratkih bazenih, kjer so osvojili dve medalji in desetkrat plavali v velikem finalu. Dekleta PK Radovljica so pisala zgodovino in tudi danes dr`ijo najbolj{e slovenske `enske uvrstitve. Svetovna prvenstva v kratkih bazenih: Prvo ime PK Radovljica je nedvomno Alenka Kej`ar, saj je Alenki edini v Sloveniji do sedaj uspelo osvojiti medaljo na svetovnem prvenstvu. In to kar dve. Obe medalji je osvojila na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih v Moskvi leta 2002 (srebrno na 400 m me{ano in bronasto na Op.: [tafeta 4x100 m me{ano: Nata{a Kej`ar, Tanja Blatnik, Ur{a Slap{ak in Metka Sparavec. 100 m me{ano). Alenka se je {e {tirikrat uvrstila v veliki finale, dvakrat je to uspelo njeni sestri Nata{i, enkrat Ur{i Slap{ak in {tafeti, v kateri so plavale tri ~lanice PK Radovljica (ob Ur{i in Nata{i {e Tanja Blatnik). Ob kopici uvrstitev v polfinala (v~asih mala finala) naj na{tejemo 9. mesto Marka Milenkovi~a (400 m me{ano/göteborg 1999), 12. mesto Anje Klinar (200 m prsno/moskva 2002) in 14. mesto Tamare Sambrailo (100 m prsno/moskva 2002). Goran Lavren~ak Zmagovalna ekipa Bleda Sara v dobri formi V Kranju je potekal mednarodni plavalni miting Zvezda 2008, na katerem je nastopilo 350 plavalcev iz sedmih dr`av. Sara Isakovi~ je dosegla {tiri zmage (200 m delfin, 100 m prosto, 200 m prosto, 100 m delfin), ob tem pa je dosegla tudi dobre ~ase. Monika Mo~nik je bila prva na 400 m prosto in 800 m prosto. Luka Turk je bil prvi na 1500 m prosto in drugi na 400 m prosto. Zmagi sta prispevali Anja Klinar (200 me{ano) in Teja Zupan (1500 m prosto). Nina Cesar je bila druga na 400 m prosto, v isti disciplini pa je bila Maja Cesar tretja. Plavalci v Mehiko Emil Tahirovi~ in Matja` Marki~ ter trije Gorenjka Radovljica (Sara Isakovi~, Anja Klinar, Luka Turk) odhajajo na priprave v Mehiko. Odli~na igra in poraz z Dinamom Po dveh zmagah na Hrva{kem proti Vara`dinu in Mladosti, se je uspe{en niz odbojkarjev ACH Volley v Srednjeevropski ligi nadaljeval. Najprej so v derbiju na kolena spravili Hypo Tirol Innsbruck s 3:1. Igra ni bila na preve~ kakovostni ravni in tisto, kar je najbolj pomembno, je bilo dose`eno. Blejci so dosegli nove to~ke. Podobna slika je bila proti slova{ki ekipi Nove Mesto. Dva niza, kljub temu da so Slovaki povsem na dnu Srednjeevropske lige, so nudili zelo dober odpor in gostitelji so se morali po{teno potruditi, da so kon~nici preobrnili v svojo smer. Zadnji niz je dal pravo sliko, kdo je na vrhu, kdo na dnu lestvice. Po dveh tekmah doma, je sledilo vro~e gostovanje pri ekipi AON hotvolleys z Dunaja. Slednji so edini, ki so Blejce do sedaj uspeli premagati v Radovljici, za to pa so potrebovali pet nizov. Blejci so se navkljub te`avam, ki jih pestijo v zadnjem ~asu, na Dunaj podali odlo~ni, da jim vrnejo za poraz. Po izgubljenem za~etnem nizu ni bilo pri~akovati takega preobrata. Za osvojitev drugega niza so Blejci potrebovali 34 to~k. V nadaljevanju je bilo la`je. Na{i prvaki so prevzeli vajeti v svoje roke, osvojili {e dva niza in dosegli pomembno zmago. Le-ta je bila lepa popotnica za tekmo v ligi prvakov z moskovskim Dinamom. O mo~i Dinama smo se na svoje o~i prepri~ali na tekmi v Moskvi. Ekipa, ki prakti~no nima {ibke to~ke. Blejci so tekmo sicer izgubili z rezultatom 3:0, a z igro nikakor niso bolj podroben pogled na posamezne nize (25:23, 29:27, 26:24) nadzorno pove, da so se morali Moskov~ani mo~no potruditi za zmago v Tivoliju. Ko boste brali te vrstice, bo `e jasno, ali Blejci nadaljujejo z igrami v ligi prvakov. Ve~ iz Belgije v naslednji {tevilki. Matja` Klemenc Obvestilo Na kri`i{~u [ob~eve ulice in Na Vrta~i v Lescah, natan~neje pri biv{i Verigi, bo zaradi gradnje kro`i{~a od do predvidoma popolna zapora prometa. Promet bo urejen po obvozni cesti mimo gradbi{~a. Hvala za razumevanje. Odli~ni rezultati ~lanov Gorenjka Radovljica tudi med invalidi V novembru 2007 je v Ljubljani na bazenu Fakultete za {port potekalo Odprto dr`avno prvenstvo v plavanju za invalide, ki sta ga organizirala in izvedla Zveza za {port invalidov Slovenije in Paraolimpijski komite Slovenije. Tekmovanja se je udele`ilo 65 tekmovalcev, na njem pa so tokrat prvi~ nastopili tudi tekmovalci iz Republike Hrva{ke. Tekmovalci so nastopili v treh disciplinah, in sicer 50 m prosto, hrbtno in prsno, pri ~emer so bolniki, oboleli z multiplo sklerozo, nastopili na pol kraj{i razdalji. Tekmovanja se je udele`il tudi ~lan Gorenjka Radovljica Darko \uri} pod vodstvom trenerke Blanke Zupan. 19-letni dijak Ekonomske gimnazije v Radovljici je `e na prvem nastopu na dr`avnem prvenstvu v svoji kategoriji invalidnosti P5 postal dr- `avni prvak v disciplini 50 m prosto, in to z odli~nim ~asom V soboto, 12. januarja 2008, se je udele`il tekmovanja za zimski pokal Gorenjka Radovljica 2008", kjer je svoj dr`avni rekord v disciplini 50 m prosto izbolj{al z Darko \uri}, dr`avni prvak v disciplini 50 m prosto rezultatom Nastopil je tudi v disciplini 100 prosto, kjer je dosegel ~as 1: Blanka Zupan V ~asu zimskih po~itnic Plavalni Gorenjka Radovljica v okviru programa "Hura, prosti ~as" vabi osnovno{olce na brezpla~no plavanje v pokriti olimpijski bazen v Radovljico v ponedeljek, v torek, v sredo, v ~etrtek, v petek, Vaditelj plavanja bo v dopoldanskem ~asu obratovanja kopali{~a organiziral igre v vodi, mini vaterpolo in plavanje, za varnost otrok bo skrbel re{evalec iz vode. Vabljeni! Jo`e Rebec, predsednik Gorenjka Radovljica Dobra forma Grege Poto~nika Grega Poto~nik je uspe{no nastopil na mednarodni strelski prireditvi v Ru{ah. Nastopilo je sedemin{tirideset strelcev iz osmih dr`av. Grega je nastopil v absolutni konkurenci in dosegel petnajsti rezultat. Bolj kot rezultat je pomembno to, da je dosegel mednarodno normo, kar mu je omogo~alo udele`bo na tekmovanju v Münchnu (o tem ve~ v prihodnji {tevilki). Grega je tekmoval tudi v 4. kolu mladinske lige in dosegel drugo mesto. Zmagal je Matic Bari~ iz Strelskega dru{tva Grosuplje in s tem prevzel prvo mesto v skupni uvrstitvi. Dvoboj za prvo mesto bo {e zanimiv. Katja Lek{e, Sne`ana Mitri~ in Grega Poto~nik uspe{no nastopajo v dopisni ligi. Z dobrimi rezultati so se izognili polfinalu in se direktno uvrstili v finale. Ekipno so prvi. Posamezno je Grega prvi, Sne`ana ~etrta in Katja peta. Matja` Klemenc

13 {port 11 stran Boris ^ebulj, nekdanji hokejist Jesenic Boris ^ebulj 60 let ni kratka doba. To je obletnica, ki jo letos praznuje Hokejski klub Jesenice. Dogodek ni pomemben samo za Jesenice, ampak za vso Slovenijo. Izrek "ni Jesenic brez hokeja in ni hokeja brez Jesenic" povsem dr`i. Tokrat predstavljamo Borisa ^ebulja, kapetana generacije, ki je na Jesenice prinesla prvi naslov dr`avnega prvaka. Kako se spominjate svojih za- ~etkov v hokeju? Kdaj ste se odlo~ili, da boste zapisani hokeju? Spomini se`ejo v leto 1940/41, zadnjo sezono pred za~etkom vojne. Takrat sem prvi~ obul sposojene drsalke, le-te pa so bile za umetnostno drsanje. Poleg drsalk sem dobil {e stol, da ne bi padel po ledu in po dveh urah sem `e "shodil". V otro{kih letih sem telovadil pri Sokolu, plaval, smu- ~al... skratka, v {portu sem bil `e od rane mladosti. V sezoni 1947/48 je bil pred nogometno tribuno spet led. Karlo Vergles nas AVTOHI[A GOLOB d.o.o. PRODAJA IN SERVIS VOZIL Polj~e 4b, Begunje tel.: 04/ Turnir v malem nogometu je zbral skupaj in poleg drsanja smo igrali tudi hokej. Po zaslugi Draga Cerarja, vnetega organizatorja {portnih prireditev, smo se s hokejem za~eli ukvarjati bolj resno. In v letu 1948 je bil ustanovljen Hokejski klub Jesenice. Glede na dana{nji ~as in ~as, v katerem ste igrali vi, so primerjave nemogo~e. V kak{nih razmerah ste trenirali? Drsalke so bile povsem navadne, {ele kasneje smo dobili hokejske. Palice so bile bukove, spodaj oblo- `ene s plo~evino, da se ne bi lomile. Za{~itna oprema pa je bila po ve~ini iz doma~e proizvodnje. V sezoni 1956/57 so se Jesenice veselile prvega naslova. Kak{ni so spomini na to sezono? Koliko let ste igrali za ~lansko ekipo Jesenic? Leta 1956 je na Jesenice pri{el priznani strokovnjak iz Bratislave Zdenek Blaha. V dveh mesecih nas je veliko nau~il in na koncu smo se veselili naslova dr`avnega prvaka, ko smo v Beogradu, na Ta{majdanu s 6:2 premagali favoriziranega Partizana. Ob~utki so bili res enkratni. Popla~ano je bilo vse garanje za nazaj. Naslov je bil velik dogodek za Jesenice, nepozaben dogodek. Za prvo ekipo sem igral do leta 1961/62. Torej petnajst let v prvi ekipi. Petkrat sem bil v ekipi, ki je osvojila naslov dr`avnega prvaka. Petkrat sem bil tudi ~lan dr`avne selekcije. SPLA^A SE POHITETI! Hyundai Getz `e za EUR ali 119,46 EUR na mesec brez pologa ter obvezno in kasko zavarovanje za 1 EUR. tel: 04/ , V soboto, 19., in nedeljo 20. januarja, se je v Srednji {oli za gostinstvo in turizem v Radovljici odigral `e osmi tradicionalni turnir v malem nogometu, ki ga organizira [portna zveza Radovljica. Leto{- njega turnirja se je udele`ilo 16 ekip, ki so turnir odigrale v {tirih skupinah. Zmagovalci po posameznih skupinah, ekipe Ka{arija team, Prva Jakostna, [RD Bacos in Odpisani, so v nedeljo odigrali tudi polfinale in finale. Z zmago nad ekipo Prve jakostne po napetem sre~anju in kon~ni odlo~itvi po streljanju kazenskih strelov v finalu je [RD Bacos tako ponovil lanski uspeh, kon~no drugo mesto pa je pripadlo ekipi Prve jakostne. Tretje mesto je osvojila ekipa Ka{arija team, ~etrti pa so bili Odpisani. Jure Vre~ek, sekretar [Z Po koncu kariere niste zapustili ledenih plo{~. Postali ste uspe{en hokejski sodnik. Tudi na tem podro~ju se je marsikaj spremenilo. Leta 1958 sem naredil sodni{ki izpit. [est let kasneje sem dobil mednarodno sodni{ko licenco in v tej vlogi sem bil do leta Sodil sem na {tirih svetovnih prvenstvih. Glede na tisti ~as in danes se je v sojenju marsikaj spremenilo. Ni ve~ nepravilnih podaj ~ez dve liniji. Takrat sta sodila dva sodnika, ki sta bila enakovredna. Danes so trije. Prav je, da so kriteriji hokeja stro`ji, saj bi v nasprotnem primeru bilo {e ve~ po{kodb. Ob 60-letnici kluba se je ob podelitvi zbralo kar nekaj generacij. Kaj vam pomenijo take prireditve? Res je, letos je klub praznoval 60-letnico delovanja. Lansko leto je bila 50-letnica osvojitve prvega dr`avnega prvenstva {e petih `ive~ih od takratne ekipe. Kaj naj re~em? Vesel sem, ponosen sem, da sem se ukvarjal s {portom, ki se je na Jesenicah obdr`al vse do danes. Hokej je na Jesenicah izredno popularen, vklju~eno pa je veliko mladine. Rezultati so vidni, saj {tevilni igrajo zunaj na{ih meja. Vse to je rezultat pravilne poti. Verjetno {e naprej spremljate jeseni{ki hokej? Seveda spremljam jeseni{ki hokej. Lepo je, ko fantje jim, naj uspe{no zaklju~ijo avstrijsko ligo. V {portu so padci in vzponi, kar je nekaj povsem normalnega. Jaz pravim, da je poraz spodbuda za {e bolj{e igranje. Po znani zgodbi je lanski naslov dr`avnega prvaka osvojila Olimpija. Kak{en razplet napovedujete za leto{njo sezono? V lanski sezoni je bila taktika vodstva si, da se naslov spet vrne na Jesenice. Lansko leto bi bilo la`je, letos bo delo veliko te`je. Olimpija je letos zelo mo~na. Upam, da se tega v klubu zavedajo in da se bodo dobro pripravili za finale in bodo na koncu uspe{nej{i. [ahovska novica Matja` Klemenc [ahovsko dru{tvo SIMP Radovljica je 11. januarja 2008 pri~elo z novim leto{njim ciklusom 14- dnevnih petkovih {ahovskih turnirjev po {vicarskem sistemu 2x15 min - 7 kol. Med 26 igralci (od tega 8 MK) je po veliki borbi zmagal MK Drago Buha, ki je zbral 6 to~k, pred MK Francem Rodmanom, ki je zbral pol to~ke manj, torej 5,5 to~ke. Tretje mesto je dosegel Fahrudin Klju~anin s 5 to~kami. Sledili so: MK Marko Pazlar, MK Matej Ker{i~, MK Jo`e Harinski, Marjan Lu`nik in MK Franc Ravnik, ki so zbrali po 4,5 to~ke, in ponovno velika skupina s 4 to~kami, ki sta jo vodila Drago Rabi~ in Boris Tramte. Tekmovalci so bili razvr{~eni po izra~unu Buchholz, kot je veljalo tudi za razvrstitev od ~etrtega mesta naprej. Naslednji turnir bo 25. januarja 2008 ob 17. uri v prostorih doma upokojencev v Radovljici. S. J. Kratke {portne novice Dva poraza radovlji{kih ko{arkarjev V trinajstem in {tirinajstem kolu so radovlji{ki ko{arkarji igri{~e zapu{~ali kot pora`enci. V trinajstem kolu so gostovali pri ekipi Plama Pur in izgubili z rezultatom 95:76. Prvo ~etrtino so za~eli dobro in zaostajali le za {tiri to~ke (19:15). Za nadaljevanje je bila usodna druga ~etrtina, ki so jo gostitelji dobili za trinajst to~k (28:15). Skupnih sedemnajst to~k (47:30) je bila lepa popotnica za nadaljevanje. V drugem delu smo gledali izena~eno sre~anje. Ko{e za Radovljico so dosegli: Budkovi~ 19, J. Zavr{nik 11, ^ujovi~ 11, L. Zavr{nik 9, Babi~ 8, Pehad`i~ 6, Domev{~ik 4, Rozman 3, Zupan 2, Majeti~ 2, Plecity 1. Sledil je {e poraz na doma~em igri{~u. Idrija 2000 je bila bolj{a z rezultatom 84:72. Gostje so si lepo prednost nabrali `e ob pol~asu, saj so imeli dvajset to~k prednosti (51:31). Na{i ko{arkarji so se delno uspeli vrniti v tretji ~etrtini, ki so jo dobili za enajst to~k (20:9). Nepotrebne napake so jim onemogo~ile popolni preobrat. Ko{e za Radovljico so prispevali: Budkovi~ 23, L. Zavr{nik 12, Domev{~ik 11, Babi~ 8, Pehad`i~ 6, [teh 5, ^ujovi~ 5, J. Zavr{nik 2. Na lestvici sta na vrhu ekipi [en~urja CP in Tolmina s 26 to~kami. Radovlji~ani so skupaj s Kolpo v najbolj nezavidljivem polo`aju glede izpada. Ekipi sta na desetem oziroma enajstem mestu z sedemnajstimi to~kami. Ajdov{~ina in Pingvini [martno, ki sta na osmem oziroma devetem mestu, imata dve zmagi ve~. S tekme z Idrijo 2000 Dvanajste dr`avne igre specialne olimpiade na Arehu Na Arehu so potekale 12. dr`avne igre specialne olimpiade, namenjena ljudem z motnjami v du{evnem razvoju. Udele`ba je bila dobra, saj so se tekmovanja udele`ile ekipe iz {tiriindvajsetih zavodov. Radovlji{ko ob~ino so zastopali Osnovna {ola Antona Jan{e, CUDV Matev` Langus in So`itje Radovljica. "Smu~anje je slovenski nacionalni {port. Veseli velika udele`ba. Pomerili so se v za~etnem veleslalomu, la`jem veleslalomu, te`jem veleslalomu, tekih na smu~eh in v teku s krpljami. Rezultati niso primerljivi z vrhunskimi, imajo pa te igre poseben namen. Pomembna je vaja, trening, vztrajnost in pogum. Tekma ni samo zgolj tekma, ampak dru`enje s prijatelji in da se skupaj poveselimo vseh uspehov," je tekmovanje ocenila mentorica z Osnovne {ole Antona Jan{e Irena Kne`evi~. Poglejmo si posamezne uvrstitve na{ih predstavnikov. Osnovno {olo Antona Jan{a so zastopali: Metka Fartek, ki je dosegla prvo mesto v la`jem veleslalomu, Ga{per Bohinc, drugo mesto v za~etnem veleslalomu, Jan Lukani~, prvo mesto v tekih na smu~eh na 1000 metrov, Dominik Von~ina je bil v isti disciplini peti in Aleksander \ukanovi~, tretji v teku s krpljami na 100 metrov. Iz So`itja Radovljica je bil Damnjan Bo{njak drugi v te`jem veleslalomu, Matja` Tibola drugi v teku na smu~eh na 1000 metrov in Lara Ambro`i~ prva v teku s krpljami na 100 metrov. Poglejmo si {e uvrstitve gojencev CUDV Matev`a Langusa. Anja Kuhar je bila ~etrta v la`jem veleslalomu, Niko Ko{~ak tretji v teku na smu~eh na 1000 metrov, Bo{tjan Pipan je bil v isti disciplini {esti. Sandi [adl je bil drugi v teku s krpljami na 100 metrov. Mici Cesar je bila tretja v teku na smu~eh na 1000 metrov. Suzana Tamburi~ je bila v isti disciplini dve mesti ni`je. Miha Zupan je v la`jem veleslalomu ostal brez uvrstitve. [e enkrat. Rezultati niso v prvem planu, zmagovalci so vsi, ki sodelujejo. Radovlji{ka ekipa s specialne olimpiade (foto: Irena Kne`evi~) Matja` Klemenc

14 stran 12 kultura Zorenje divjih drnosljev Polona [krinjar (foto: Lucija Benedi~i~) Nov, prepri~ljiv, sve`, s prijaznim humorjem pretkan roman Polone [krinjar iz kme~kega okolja, ki prvo uganko zastavlja `e v naslovu. Malo jih je, ki {e vedo, da so drnoslji zlatorumene ko{~i- ~aste slive slastnega okusa, ki v tem mladinskem romanu - zelo radi ga bodo brali tudi odrasli - spominjajo na grenko sladke sade`e mladostne ljubezni, ki zori v zakotnem kme~kem okolju. Avtorica nas prepri~a z zgodbo, dinamiko pripovedi in so~nim jezikom, ki dobesedno `ubori iz poglavja v poglavje. Slikovita je podoba majhne vasice pod Jelovico brez zlagane nostalgije sredi petdesetih let, kjer se tek `ivljenja odvija po letnih ~asih in delu, ki ga ni mogo~e odlagati, kjer so prazniki redki, a zato zares prazniki in ljudje niso le sive {tevilke. Na Rogovili odra{~a mladi Fila, Filip Kumer, edinec, na majhni kmetiji, ob ljube~i, izku{eni, iznajdljivi mami in dobrodu{nem in premi{ljenem o~etu, fanti~ dvanajstih let, nabrit, za svoja leta kar zrel in zadet od prvih ljubezenskih sanj. ^etudi nima skoraj ni~ tega, kar imajo mestni otroci, pa ima zaklad, prijateljstvo s sosedovim Rajcem, fantom, s katerim hodita skupaj v {olo - vsak dan poldrugo uro v mesto in nato spet poldrugo uro domov. Vsakdanja pot v {olo in nazaj prina{a "hostarjema", kakor jima zani~ljivo pravijo so{olci, poleg vzdr- `ljivosti tudi veselje, nove izku{nje in spoznanja. Tu sta mladostnika, ki ju zaposlujejo le lastne skrbi, na primer, kako iz posami~nih delov ustvariti skupno kolo, doma pa se zvrne na njiju tudi odgovornost, ko je treba krepko poprijeti za trda kme~ka opravila. Skozi zgodbo Polona [krinjar nevsiljivo, z malo besedami, a izrazitimi zna~ilnostmi tke tudi dru`beni okvir Filipove mladosti. Ljudje, ki naseljujejo Zorenje divjih drnosljev, so narisani s kratkim, odlo~nim zamahom in v tej pestri galeriji zna~ajev ima vsakdo svoj zakaj in zato. Kratke po~itni{ke poti z vlakom, bodisi s sorodnikom ali dobrimi znanci na Jesenice, v Ljubljano in celo v zagreb{ki `ivalski vrt, pa v obeh prijateljih, Filipu in Rajcu, ustvarjajo presenetljive primerjave med bli`njim svetom in domom na Rogovorili. Pogoltniti morata tudi bridko izku{njo - sre- ~anje z oblastjo, pravzaprav milico, ki ju obto`i, da sta ukradla moped, ki je v resnici njun, kakor je bilo skupno njuno kolo. In {ele, ko se za najstni{ka obto`enca zavzame stric na polo`aju, se stvar razplete v korist obeh prijateljev in mo`je postave so se prisiljeni celo opravi~iti. Odnos so{olcev do obeh hostarjev se iz zafrkljivosti spremeni v odkrito navijanje in ob~udovanje, ko fanta zmagata na {olskem krosu, a rahlo napetelinjenost o{vrkne trezni Filov o~e, da en uspeh ni var{~ina za naslednjega. Uspeh, ki si ga Fila najbolj `eli, je najti in poljubiti Loni, s katero je pre`ivel nepozabne trenutke v kro{nji drnoslja, ko sta jedla sladke sade`e in tekmovala, kdo bo dlje pljunil ko{~ico na tla. Deklica, ki je s sestro dvoj~ico in skrnobno staro mamo, jezno na ves svet, ker jo je h~erka po rojstvu obeh deklic popihala, `ivela v vasi, se nenadoma odseli in Filip pre`ivlja mladostne muhe, kako naj najde svojo ljubezen. Potrjene so govorice, da Loni hodi na neko jeseni{ko {olo. Rajc in Otil~ek, bodo~i sla{~i- ~ar, sin pomembnega strica, pospremita Filo na {olsko dvori{~e, kjer Fila skoraj skoprni od pri~akovanja, da ga bo Loni pozdravila. A Loni, obkro`ena s so{olci, gre hladno mimo njega, reko~, da tega frajerja ne pozna... Prve Filove ~ustvene vezi so raztrgane in na tleh, tako kot je pod sekiro {krtega soseda omahnil divji drnoselj. A Fila ne omahne, tudi bole~ine ne zataji, le v `ivljenje se ozre naprej. Polona [krinjar je z Zorenjem divjih drnosljev dodala {e eno vredno knjigo k svoji bogati zbirki. ^estitamo in `elimo knjigi ~im ve~ bralcev. Alenka Bole Vrabec Start, ki obeta bolj{o ponudbo ob~instvu in {ir{o publiko umetnikom Lani, 21. novembra, so javni zavodi s podro~ja kulture ustanovili Zdru`enje kulturnih domov regionalnega pomena. Predsednik je Gojmir Le{njak - Gojc, direktor zavoda Kosovelov dom Se`ana, Kulturni center Krasa, podpredsednik pa Andrej Kokot, direktor radovlji{ke Linhartove dvorane, kjer je stekel tudi naslednji pogovor: Misel o ustanovitvi Zdru`enja kulturnih domov regionalnega pomena je precej starej{a kot ustanovitveni datum? Je {lo zavla~evanje na ra~un preve~ razli~nih pogledov ali birokratskega aparata? Ustanovitelji smo `e od za~etka vedeli, kaj si `elimo, kaj bo v dobro na{emu ob~instvu, pa tudi pestremu naboru razli~nih umetnikov. Posledice triletnega ustanavljanja gredo na rova{, kako najti pravno formalno obliko za delovanje. V na{em primeru ne gre za poslovno zdru`enje, na{a dejavnost je kulturna dejavnost in po dolgem tehtanju, pogovorih z najrazli~nej{imi dejavniki, tudi pravniki, smo ugotovili, da medsebojno sodelovanje lahko uveljavimo samo kot dru{tvo. Od ustanovitve do poznega januarja sta minila komaj dva meseca, vi pa se lahko pohvalite, da boste svoj projekt lahko ponudili tudi drugim? Porodnih muk torej ni? Marsikaj je dozorelo `e zdavnaj pred ustanovnim datumom. Ustanovni ~lani zdru`enja, Javni zavod Linhartova dvorana Radovljica, Javni zavod za kulturo Roga{ka Slatina, Javni zavod Kosovelov dom Se`ana, Zavod za kulturo [o{tanj, Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, Knji`nica Velenje, Kulturni dom Zagorje ob Savi in Kulturni dom Cerknica so zavodi, ki so vsak na svojem obmo~ju temeljni in zanesljivi naslovi za prena{anje kulturnih dose`kov, poklicnih in ljubiteljskih. Vsak izmed njih natanko ve, kje so skupni imenovalci in kje lokalne posebnosti. ^e smo prepri~ani v medsebojno programsko usklajevanje, bomo tudi resen pogajalski partner v dogovarjanju tako z dr`avo kot z lokalnimi skupnostmi. Saj veste, br` ko je treba zaradi kakr{nih koli vzrokov zategniti pas, postane prva Pepelka - kultura. Na katerem podro~ju umetnosti je trenutno najve~ spotik v medsebojnem sodelovanju? To je zagotovo SAZAS (Zdru`enje skladateljev, avtorjev in zalo`nikov za za{~ito avtorskih pravic Slovenije). Gre za velikokrat neutemeljeno vi{ino finan~nega prispevka. Glede na to, da se v~asih uporablja princip glede na vstopnino, drugi~ pa glede na vi- {ino honorarjev umetni{kim izvajalcem, se zgodi, da zara~unajo avtorske pravice tudi za skladatelje, ki so milo re~eno, mrtvi `e sto let. Tak{ne anomalije imajo {kodljive posledice na podro~ju kulture. Dolo~ene kulturne produkte ponudimo ob~instvu tudi zaradi dviga njegove kulturne ravni. Tu ena sama prireditev ne prinese pomladi, tako kot ne lastovka v slovenskem reku. ^e gre za vrhunske glasbenike, je cena koncerta lahko od evrov, medtem ko dvorana ni polna. In preden jo ljudski glas napolni, nekajkrat zazija luknja v prora~unu prireditve, ~e zavod pla~a prispevek od vi{ine honorarjev. Andrej Kokot, podpredsednik zdru`enja Kje je klju~ za re{itev tega vpra- {anja? Prezgodaj bi bilo trditi, da klju~ `e obstaja. Prihodnji teden se sestanemo skupaj s predsednikom Obrtne zbornice Miroslavom Klunom z ministrom Virantom. Kaj so tisti kratkoro~ni cilji, v katere verjamete, in kaj na~rtujete na dolgi rok? Zagotovo je na{ namen, da z dobro povezavo in programsko uskladitvijo zmanj{amo stro{ke delovanja. Preprost primer: ^e Kosovelov dom v Se`ani prevzame recimo {est Predinovih koncertov, Linhartova dvorana {est Kreslinovih, nekdo drug pa {e enako {tevilo kak{ne karizmati~ne osebnosti, je program {ir{e zastavljen, z umetniki pa se je glede na zagotovljeno ve~je {tevilo nastopov mogo~e pogovarjati o ni`jem honorarju. Na dolgi rok pa je treba misliti tudi na mednarodne povezave, saj v kulturi velja rek: manj plotov, {ir{e vedenje, znanje in obzorje. Kako je z obiskom kulturnih prireditev sploh? Tam, kjer imajo dolo~ene prireditve tradicijo in ob~instvo ni razo~arano, so prazni stoli v dvorani redki. Kjer pa se dolo~ene zvrsti {ele uveljavljajo, je treba vztrajati, ~e imajo svoj namen in poslanstvo. Ne smemo pozabiti, da so kulturne prireditve velikokrat tudi prizori{~e za politi~no promocijo. Delavcem v kulturi velikokrat podeljujejo lepo uokvirjena priznanja, stro{ek je ponavadi samo okvir. Lepo, ~e je nagrada izraz ljubezni, honorar in to spodoben, pa bi jim moral pomagati `iveti. In predstavljanje zdru`enja navzven? Privla~no oblikovane, vedno a`urne spletne strani. Predstavljanje navzven pa je le ena plat medalje. Za dobro prireditev je pomembno tudi zaodrje. Trudimo se za enotne standarde, za to~ne podatke, kak{na je tehni~na opremljenost vseh dvoran znotraj zdru- `enja, skratka, prepri~ani smo, da nam bo veliko prinesel tudi nezajezeni tok medsebojnih izku{enj in informacij. Hvala za pogovor. Alenka Bole Vrabec De`elne novice praviloma izhajajo dvaindvaj-setkrat letno. Prejemajo jih vsa gospodinjstva v Ob~ini Radovljica. Odgovorna urednica: mag. Ur{ka Intihar ( ). Nenaro~enih rokopisov in fotografij ne vra~amo in ne honoriramo. ^asopisni svet: Marjan Butorac (predsednik). Pomo~nik odgovorne urednice: Peter Kolman. Uredni{tvo: Alenka Bole Vrabec, Ivanka Koro{ec, Valerija Ker{i~, Matja` Klemenc, Simon Habjan. Sede` glasila: Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica. Zalo`nik: Ob~ina Radovljica. Za izdajatelja: Linhartova dvorana Radovljica. e-po{ta: Tisk: Begunje. Naklada: 7200 izvodov. Na podlagi zakona o DDV (Ur.l. RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava DDV po stopnji 8,5 %. ^asopis De`elne novice je vpisan v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko Za vsebino reklamnih oglasov odgovarja naro~nik. Uredni{ki odbor si pridr`uje pravico, da prispevke primerno uredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. ^lanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru dru{tva, politi~ne stranke ali skupine morajo biti ~lanki opremljeni z `igom ali podpisom odgovorne osebe. Prispevke za naslednjo {tevilko De`elnih novic morate oddati do torka, , na naslov Pa sre~no Cveto.

15 obvestila 13 stran POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak s.p., Hra{e 19, Lesce prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z `alnim sprevodom ureditev vseh potrebnih dokumentov velika izbira krst in `ar organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopali{~ih v ob~inah Bohinj, Bled, Gorje in Radovljica 04/ , 041/ , 040/ Knji`nica Antona Toma`a Linharta Razstava v galeriji v Gra{~ini Od za~etka januarja si ljubitelji fotografije lahko ogledajo dela ~lana Foto dru{tva Radovljica in Foto kluba Radovljica Justina Zorka. Zorko je eden najbolj aktivnih ~lanov radovlji{kega kluba, saj je skozi vse leto prisoten na razstavah tako doma kot na tujem. Naslov razstave Utrinki iz narave je dovolj zgovoren. Narava je prikazana na tak ali druga~en na~in, na na~in, kot jo vidi Justin Zorko. Tisti, ki si razstave {e niste ogledali, imate {e ~as, saj je odprta do 5. februarja. (M. K.) Leto 2008 je Trubarjevo leto, z njim pa leto vseh svobodnih in ustvarjalnih ljudi. [olski teater EGS[ Radovljica z mentorico Matejo Su`nik, profesorico sloven{~ine in primerjalne knji`evnosti, bo s slavnim detektivom Herculom Poirotom razkril `ivljenje in delo Primo`a Trubarja, s prizorom gospoda Draga Jan~arja pa bo prikazal rojstvo prve slovenske knjige. Hercule Poirot: Glejte, kaj berem o Trubarju. Rodil se je kot sin kmeta in mlinarja v majhni vasici v Ra{ici. Hastings: Torej ~lovek zdrave kme~ke pameti? Hercule Poirot: Hastings! Moj ljubeznivi, naivni prijatelj! Od zdrave kme~ke pameti se rede bu~e in krave in morda polnijo `epi gospodarju. Toda za stvari, s katerimi se je ukvarjal Primo` Trubar, velecenjeni gospod, je treba ve~ kot to. Je treba modrosti, genialnosti, sr~nosti, poguma, neverjetne ~love{ke dr`e. Spored februar 2008 vestern 3:10 ZA YUMO (1h 57min) ~etrtek, 31.1., ob nedelja, 3.2., ob animirana akcijska komedija ^EBELJI FILM (1h 30 min) Film je sinhroniziran v sloven{~ino. petek, 1.2., ob sobota, 2.2., ob in nedelja, 3.2., ob zgodovinska drama ELIZABETA: ZLATA DOBA (1h 54min) petek, 1.2., ob sobota, 2.2., ob nedelja, 3.2., ob romanti~na drama INSTALACIJA LJUBEZNI (1h 38min) ~etrtek, 7.2., ob nedelja, 10.2., ob dru`inska animirana komedija FRAN^EK IN JEZERA (1h 20min) Film je sinhroniziran v sloven{~ino. petek, 8.2., ob sobota, 9.2., ob in nedelja, 10.2., ob drama/triler MICHAEL CLAYTON (1h 59min) petek, 8.2., ob sobota, 9.2., ob nedelja, 10.2., ob romanti~na drama JEZERO (1h 54min) ~etrtek, 14.2., ob romanti~na komedija ZA^ARANA (1h 47min) sobota, 16.2., ob nedelja, 17.2., ob kriminalka/drama AMERI[KI GANGSTER (2h 37min) petek, 15.2., ob sobota, 16.2., ob nedelja, 17.2., ob akcijska drama POMLAD V BOSNI (1h 36min) ~etrtek, 21.2., ob nedelja, 24.2., ob domi{ljijska pustolov{~ina ZLATI KOMPAS (1h 54min) petek, 22.2., ob sobota, 23.2., ob nedelja, 24.2., ob kriminalka/triler MAFIJSKE NO^I (1h 57min) petek, 22.2., ob sobota, 23.2., ob Vabljeni v Linhartovo dvorano v Radovljico 6. februarja 2008 ob 12. uri. Generalni pokrovitelj Linhartove dvorane je KOLEDAR PRIREDITEV Ob~ina Radovljica Februar 2008 sobota, 2.2. ob Radovljica Oblikovanje sprevoda na Cankarjevi ulici pred nekdanjo trgovino Merkur, po Gorenjski cesti s postankom pred ekonomsko gimnazijo, na Linhartov trg RADOVLJI[KI PUSTNI SPREVOD Turisti~no dru{tvo Radovljica sobota, 2.2. ob Baro~na dvorana v radovlji{ki gra{~ini Linhartov trg 1, Radovljica KONCERT KOMORNEGA ZBORA DE PROFUNDIS KRANJ KZ De profundis sreda, 6.2. ob Linhartova dvorana Gorenjska cesta 19a, Radovljica PRIREDITEV, POSVE^ENA 500-LETNICI ROJSTVA TRUBARJA Ekonomska gimnazija in srednja {ola Radovljica ~etrtek, 7.2. Baro~na dvorana v radovlji{ki gra{~ini Linhartov trg 1 Radovljica KONCERT OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU SLOVENSKI SEKSTET KLARINETOV POD VODSTVOM KOTARJA Glasbena {ola Radovljica Vabilo Obmo~no zdru`enje VVS Radovljica - Jesenice in Obmo~no zdru`enje Slovenskih ~astnikov Radovljica vabita ob Slovenskem kulturnem prazniku na 6. pohod spomina in prijateljstva. Pohod bo v petek, 8. februarja 2008, s pri~etkom ob Zbirno mesto je Dom veteranov Zgornje Gorenjske, Ljubljanska cesta 60 v Radovljici. Pohod bo potekal iz Radovljice preko Lancovega in Bode{~ do Pre{ernovega spomenika na Bledu, kjer bo ob kulturni program. Pohodniki bodo pohod nadaljevali proti Zasipu in Pe{kovcu v Vrbo. Po proslavi bo vrnitev z avtobusom na zbirno mesto. Pohod bo ob vsakem vremenu. Dol`ina poti je pribli`no 15 km. Pohodniki naj se opremijo vremenskim razmeram primerno. GLASBENI ABONMA V LINHARTOVI DVORANI RADOVLJICA 10. marec 2008, ob "KONCERT ARGENTINSKEGA TANGA" Kvintet Astorpia in Ivan Andres Arn{ek Zvrst: tango. Baritonist Ivan Andres Arn{ek se je rodil v Argentini, od leta 1995 `ivi v Sloveniji. Kot solist je zaposlen v SNG Opera Ljubljana. Z vrhunskimi glasbeniki skupine Astorpia so ustvarili skupni projekt - koncert argentinskega tanga. S tem projektom so se uspe{no predstavili na samostojnem koncertu v Dom`alah in kot predskupina na koncertu Marize v ljubljanskih Kri`ankah marec 2008, ob "IMATE RADI BACHA" Kvartet Bachology Zvrst: jazz priredbe Bachovih skladb. Zdru`evanje baroka s sodobnim - zakaj pa ne? Dandanes je zlivanje razli~nih glasbenih zvrsti vedno bolj popularna panoga. Ideja tega projekta je v zdru`evanju dveh ~istih glasbenih zvrsti, v tem primeru sta to barok in jazz, cilj in namen pa predstaviti ljudem glasbo, ki jo poznajo `e desetletja, a razen klasi~nih izvedb niso imeli prilo`nosti sli{ati kak{nih modernej{ih priredb april 2008, ob "SEDEF" Skupina Sedef Zvrst: etno bosanska glasba - sodobni sevdah/sevdalinke. Sedef sevdalink ne igra na tradicionalen na~in, marve~ se je pogumno lotil predruga~enja ob~utljive tradicije. Sedef to po~nejo nadvse izvirno, saj so v svoje razli~ice sevdalink zelo posre~eno vklju~ili prvine komorne glasbe in flamenka. Predvsem slednjega doslej nismo sli{ali v spregi s sevdalinkami in treba je takoj povedati, da je zasedba ubrala pravo mero in na~in medsebojnega prepletanja in oplajanja dveh raznorodnih tradicij, ki pa si vendarle, kot to poka`ejo Sedefovci, niso tako narazen, kot bi se zdelo na prvi pogled. Ob flamenku, ki se je izjemno fino zlil s sevdahom, krasijo skoraj vse skladbe manj ali bolj opazni zvoki godal, ki pri~arajo tako romanti~nost kot skrivnostnost. Vpis glasbenega abonmaja od 4. februarja do 2. marca Cena abonmaja je 40,00 EUR, za abonente Linhartovega gledali{kega abonmaja, upokojence, dijake in {tudente 38,00 EUR. Cena vstopnice v redni prodaji za posamezni koncert je 15,00 EUR, za abonente Linhartovega gledali{kega abonmaja, upokojence, dijake in {tudente 14,00 EUR. Predprodaja vstopnic na blagajni Linhartove dvorane Radovljica: vsak petek, soboto in nedeljo od do 20.00, tel. {t. 04/ Rezervacije vsak delavnik od 8.00 do na tel. {t. 04/ ali 04/ Generalni pokrovitelj Linhartove dvorane je Vabimo na TORKOVE VE^ERE FEBRUAR 2008 vedno ob "VRANI, ALI JIH POZNAMO? " Ste vedeli, da so vrani ene izmed najbolj inteligentnih ptic? Na predavanju Ur{e KOCE boste spoznali `ivljenjske navade te skupine ptic, ki imajo tako kot vsako drugo `ivo bitje svoje mesto in vlogo v naravi. Predavanje bo tudi prilo`nost za izmenjavo mnenj o problematiki odnosa med vrani in ~lovekom "TRUBAR PRED SLOVENSKO PROCESIJO" V po~astitev 500. obletnice rojstva o~eta slovenske knjige bo dramski igralec Anatol [TERN uprizoril pridigo avtorja Matja`a KMECLA o Primo`u Trubarju "SLOVENSKA PRAVLJICA MAKSIMA GASPARIJA? " Knjigi bosta predstavila njuna avtorja: Ivan SIVEC, pisatelj povesti o Maksimu Gaspariju, in Marjan MARIN[EK, poznavalec Gasparijevega dela in zbiratelj njegovih razglednic. * * * ves mesec "RAZSTAVA OB 500-LETNICI ROJSTVA TRUBARJA" Ob 500-letnici rojstva o~eta slovenske knjige vas vabimo, da si ogledate razstavo knjig o Primo`u Trubarju in obdobju protestantizma na Slovenskem. ves mesec "IZ NEM[KE Vabimo vas, da si ogledate razstavo knjig iz nem{ke knji`evnosti. Razstavljene knjige si lahko ogledate v knji`nici ali izposodite na dom. ves mesec "BRONASTODOBNI ME^ IZ RADOVLJICE" Razstavico ob 120.obletnici najdbe kratkega bronastodobnega me~a s soto~ja Sav pod Radovljico je pripravil Jure SINOBAD. ~etrtek, 21.2., POGOVOR O KNJIGAH Vsak tretji ~etrtek se sre~ujemo in pogovarjamo o zanimivih novih in ob manj novih knjigah, tokrat o knjigi mo`gani" pisateljice Louann BRIZENDINE.Vabljeni! ves mesec "SUPERKNJIGA" Predlagajte svojo superknjigo, zgo{~enko, DVD in poglejte, kaj predlagajo drugi! OTRO[KE PRIREDITVE ~etrtki ob "POZAVNOZAVER" (Metka DULMIN). Glasbeno-igrana predstava za otroke, stare vsaj 4 leta. Gostuje KUD Teater za vse z Jesenic "MEDVED I[^E PESTUNJO" (ruska pravljica). Igrano predstavo za otroke, stare vsaj 4 leta, bodo pripravili otroci iz lutkovne delavnice 1. in 2. razreda O[ Gorje pod vodstvom Majde SOKLI^. sreda, 20.2., ob "KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJ^ICO" (Fran LEVSTIK). Igrico z waldorfskimi lutkami za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Iniciativa za ustanovitev waldorfske {ole na Gorenjskem "PRIJATELJICA SOVA". Igrano predstavo za otroke, stare vsaj 4 leta, bodo pripravili otroci iz lutkovne delavnice 3. razreda O[ Gorje pod vodstvom Majde SOKLI^ "ZAKAJ NA SPODNJEM OTOKU ZVONIJO POLDNE OB ENAJSTIH? " Pravlji~no uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Marta RUS "MI[KOLINOV O^E" Knji`nica in Linhartova dvorana sta pripravili razstavo knjig Josipa RIBI^I^A, ki jo v Linhartovi dvorani spremlja tudi razstava ilustracij. Otvoritev razstave bo v ponedeljek, , ob v Linhartovi dvorani. Gost na otvoritvi bo Jurij SOU^EK. ves mesec "NAGRADNO VPRA[ANJE ZA OTROKE" Vsak mesec predstavimo ljudsko pravljico iz na{ih krajev in pravlji~no bitje, ki v njej nastopa. ^e `elite sodelovati, se dobimo v knji`nici! * * * LESCE ves mesec "MI PA USTVARJAMO" Razstava likovnih izdelkov u~encev 3. razreda O[ F. S. Fin`garja Lesce pod mentorstvom Helene CILEN[EK. BEGUNJE ves mesec "ZIMA, ZIMA BELA" Razstava likovnih izdelkov u~encev 1. B razreda PO[ Begunje pod mentorstvom Sa{e HROVAT "BABI^IN Razstava ro~nih izdelkov udele`enk Babi~inega kro`ka. BEGUNJE od sredine januarja 2008 deluje v novih prostorih (Begunje 13 c). Vabimo vas, da se nam v sredo, , ob 10.00, 10.30, 11.00, in pridru`ite na "PRAVLJI^NEM MARATONU". Vljudno vas vabimo, da se , ob udele`ite tudi otvoritve razstave "BABI^IN Kratek kulturni program bodo pripravili u~enci PO[ Begunje. PRIREDITVE FEBRUAR 2008 ponedeljek, 1 ob OTVORITEV RAZSTAVE "MI[KOLINOV O^E" Razstava knjig Josipa Ribi~i~a in ilustracij pisatelja, ki so jih naredili znani slovenski slikarji in ilustratorji v soorganizaciji Linhartove dvorane in Knji`nice A. T. Linharta. Gost na otvoritvi bo Jurij Sou~ek. Njegovega Mi{kolina zagotovo pozna vsak "odrasel otrok"; je Viktorjev nagrajenec 2005 za `ivljenjsko delo in prejemnik Bor{tnikovega prstana. Avtor: Josip Ribi~i~ ( ), slovenski mladinski pisatelj, se je rodil v Ba{ki na otoku Krku. Po kon~anem u~itelji{~u v Kopru je slu`boval v {tevilnih {olah na Primorskem, nazadnje v Trstu. Po vojni je delal na ministrstvu za prosveto v Ljubljani, urejal je revijo Ciciban, bil je ~lan uredni{kega odbora Obzornika in ustanovitelj Mladinske knjige. Napisal je ve~ mladinskih iger, dramskih spevoiger, pou~nih povesti, humoresk in satir (Kraljestvo ~ebel, Vsem dobrim, Zavratne po{asti, Mi{kolin, ki je do`ivel vrsto izdaj, Mihec in Jakec). VSTOP PROST petek, 15. februar 2008 ob ZA ABONMA IN IZVEN Josip Ribi~i~, Jurij Sou~ek MI[KOLIN Miniteater Re`ija: Robert Waltl Scena, projekcije in lutke: Mihaela Ciuha in Alenka Koderman Glasba: Uro{ Rakovec Kostumi: Ana Savi} Gecan Igrajo: Jurij Sou~ek, Karin Komljenec / Vesna Slapar in Emir Ju{i~ Piber / Igor [tamulak Mi{onova dru`ina ni velika: o~e Mi{on, mama Mi{onka in Mi{kolin. Razvajeni Mi{kolin se dolgo~asi, ker {e ne sme iz stanovanja, saj se mora prej nau~iti vseh prebrisanosti in spretnosti, ki jih mora znati vsaka prava mi{. Ko pa teta Sivopetka prinese k Mi{kolinovim svojo h~erko Mi{o, se za Mi{kolina za~nejo te`ave... Predstava je nekak- {na sestavljenka, kola` razli~nih Mi{kolinovih dogodiv{~in in so namenjene tako najmlaj{i publiki kot tudi vsem, ki jim je umetnost za otroke blizu. V predstavi bo nastopil Jurij Sou~ek. Igrano-lutkovna predstava za otroke, starej{e od 3 let. Predstava traja 40 min. Cena vstopnice: 4,00 EUR ponedeljek, 18. februar 2008 ob ZA ABONMA IN IZVEN drama Gregor ali PRILIKA O UBOGEM IN BOGATEM LAZARJU, v izvedbi Pre{ernovega gledali{~a Kranj Re`iser in scenograf: Jaka Ivanc Igrajo: Peter Musevski, Rok Vihar, Vesna Reven po{tar Lazar pride na prvi spomladanski dan v kr~mo na robu Barja, kjer ga z rumom in `abjimi kraki pogosti prijazen, a skrivnosten To~aj. Med pogovorom Lazar To~aju prizna, da zadnje no~i sanja, da je bogat. To~aj, v resnici Hudi~, mu lahko izpolni sanje in ga spremeni v bogata{a. V zameno seveda `eli po{tarjevo du{o. Lazar sprva ne verjame v neobi~ajno ponudbo, ko pa se v kr~mi namesto brezzobe starke pojavi prelepa mlada Evica, pred mamljivo sku{njavo klone in pristane na hudi~evo ponudbo. Toda ko se prelevi v bogata{a Lazarusa, postane `ivljenje zanj {e bolj zapleteno in neznosno kot takrat, ko je bil {e reve` Lazar... Zaradi svoje tematike pa je Strni{evo besedilo danes, v obdobju `elje po bogastvu ne glede na ceno, {e bolj pere~e aktualno kot ob svojem nastanku leta v izvedbi Pre{ernovega gledali{~a Kranj nam tematiko nikoli izpolnjenih `elja prika`ejo v teko~i, dinami~ni uprizoritvi z odli~no igralsko zasedbo. Cena vstopnice: 12,50 EUR, za upokojence, dijake in {tudente 11,00 EUR. Predprodaja vstopnic na blagajni Linhartove dvorane Radovljica: vsak petek, soboto in nedeljo od do 20.00, tel. {t. 04/ Rezervacije vsak delavnik od 8.00 do na tel. {t. 04/ ali 04/ Generalni pokrovitelj Linhartove dvorane je

16 zadnja stran stran 14 Turizem in prosti ~as 2008 Sre~anja ob {tedilniku Sre~anj se udele`uje mnogo ve~ kuharskih navdu{encev, kot je bilo sprva pri~akovano. Minuli konec tedna je bil na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani tematski sejem Turizem in prosti ~as, na katerem se je pod okriljem Linhartove dvorane LTO predstavljala tudi ponudba z obmo~ja na{e ob~ine. Prvi dan sejemske predstavitve je bila splo{na predstavitev Radovljice, drugi dan so vajeti prevzele dijakinje in dijaki srednje gostinske in turisti~ne {ole. V soboto so se predstavljali gostinci iz OOZ Radovljica, v nedeljo pa so svojo dejavnost prikazali ~lani Turisti~nega dru{tva Begunje. Objektiv De`elnih novic je ujel {e zemljepisno napako, ki se je primerila enemu razstavljavcu, pri katerem so izdelovalci napisa zgre{ili lokacijo, kjer hotel stoji. Verjamemo, da razstavljavec prvi dan sejma sploh {e ni vedel, kaj se je zgodilo, saj v ~asu nastanka fotografije tam ni bilo {e nikogar, prikupna mladenka pa je v objektiv za{la iz povsem drugega konca Slovenije. (Andrej Kokot) V radovlji{kem `upni{~u so organizirali kuharska sre~anja, ki so se za~ela `e v januarju, potekala bodo {e vse sobote v februarju in {e dve v marcu. Mija Lo~ni{kar, katehistinja in ena izmed pobudnic te izvirne ideje, je povedala: "Za organizacijo teh sre~anj skrbi `upnik in {e tri katehistinje. Za~eli smo z otro{kimi delavnicami, nato je sestra Angelina, ki ima ogromno izku{enj na podro~ju izobra`evanja, dala pobudo, da bi pritegnili tudi starej{e oziroma generacijo star{ev teh otrok. V `upniji smo poiskali ljudi, ki so bili pripravljeni prispevati svoj dele` k tem sre~anjem. Vse delo je prostovoljno, na bazi dobre volje na{ih `upljanov. Nad odzivom smo kar presene~eni, saj smo pri~akovali okoli 15 udele`encev, vendar se sre~anja udele`uje pribli`no 50 ljudi. Sre~anja so brezpla~na, dobimo le kak{en prostovoljni prispevek." Poudarila je, da kuharska sre~anja niso kuharski te~aj. "I{~emo dober recept in tak{en je tudi naslov teh sre~anj. Vsak ima svoj na~in kuhanja in smisel je v izobra`evanju in dopolnjevanju. To so dru`abna sre~anja, na katerih se pogovorimo in izmenjamo recepte in kuharske izku{nje." V ~asu kuharskih sre~anj hkrati potekajo delavnice Ustvarjalnih prstkov in prav tako imajo tudi koti~ek za najmlaj{e. Mal~ki so v varnih rokah sestre Helene. Poskrbljeno je tudi za razli~ne dejavnosti osnovno{olcev. V januarju so bila na sporedu tri sre~anja. Jure Jalen je prikazal pripravo jedi na `lico, Stanka Pfajfar pripravo bureka in Jo`i Jordan kuhanje marmelad. V februarju je program naslednji: 2. februar: sestra Milena Zde{ar: krofi, 9. februar: sestra Helena Bone: i~a torta,, 16. februar: Minka Debeljak: sla{~ice, 23. februar: medenjaki in Vera Grm: pi{koti Prvo soboto v marcu bo sestra Milena Zde{ar prikazala izdelavo kva{enega testa, 8. marca pa bo sklepno sre~anje s sestro Nikolino. Sre~anje 2. februarja bo od 10. do 13. ure, vsa ostala sre~anja potekajo od 9. do 12. ure. Na za~etku vsakega sre~anja je najprej kratko predavanje o prehrani, prehranjevalnih navadah in o tem, kako hrana vpliva na na{e telo. Gostje so bili v januarju dr. Avgust in dr. Alenka Mencinger, dr. Jo{ko in Metka Fajdiga, v februarju se bodo zvrstili dr. Janez Resman, dr. Janko Zaletel, dr. Marjana Zaletel in dr. Marija Po`enel, v marcu pa dr. Rado in Danijela Jan{a. Sre~anja so namenjena za~etnikom in `e izku{enim kuharjem. Z veseljem sprejmejo mlade in starej{e, `enske in mo{ke, skratka vse, ki `elijo izvedeti kaj ve~ o zdravi prehrani in pripravi razli~nih jedi. Prosijo, da s seboj prinesete predpasnik in ko{ dobre volje. Ivanka Koro{ec VLADO KRESLIN predstavitev pesni{ke zbirke Venci Vlado Kreslin s kitaro in branjem Koncert za zaljubljene K ZORAN PREDIN IN GYPSY SWING BAND Koncert bo predstavil Zoranove pesmi v naj`lahtnej{em gypsy swingu, ki ga je pri nas udoma~il ve~krat nagrajeni album Ljubimec iz omare. Prav za ta koncert in za enomese~no turnejo, ki bo sledila se bo Zoranu pridru`il bobnar Ga{per Bertoncelj iz NewYorka. Ga{per je po diplomi na Academy of Fine Arts v New Yorku, ostal v ZDA in se glasbeno izpopolnjuje v {tevilnih mednarodnih zasedbah. Njegov nastop bo vrhunsko do`ivetje. Solokitarist Igor Bezget je legendarni najhitrej{i kitarist na{ega konca sveta, ki s svojim igranjem ne pu{~a ravnodu{nih poslu{alcev. Basist Nikola Mato{i~ pre`ivi ve~ino ~asa v Italiji na kak{nih turnejah, ampak za mati~no zasedbo si pa z veseljem vedno vzame ~as. Rok Predin je `e nekaj ~as ritem kitarist zasedbe, ki ji s svojo veliko energijo in {armantnim igranjem daje potrebno energijo. Leto{nji Koncert za zaljubljene bo poleg `eleznega repertoarja predstavil tudi nekaj premiernih novitet. Ne zamudite. Linhartova dvorana Radovljica sreda, ob 20.00h Cena:15 EUR, za abonente Linhartovega gledali{kega abonmaja, upokojence, dijake in {tudente 14 EUR Predprodaja vstopnic na blagajni Linhartove dvorane vsak petek, soboto, nedeljo od 17.00h do 20.00h. LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA ponedeljek, 1 ob ZA IZVEN Cena vstopnice: 12,50 EUR, za abonente Linhartovega gledali{kega abonmaja, upokojence, dijake in {tudente 11,00 EUR. Predprodaja vstopnic na blagajni Linhartove dvorane vsak petek, soboto, nedeljo od 17.00h do 20.00h.