STRES NA DELOVNEM MESTU V SPLOŠNI BOLNIŠNICI BREŽICE

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov STRES NA DELOVNEM MESTU V SPLOŠNI BOLNIŠNICI BREŽICE Mentorica: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kandidatka: Anica Erkić Kranj, september 2009

2 ZAHVALA Najprej se iskreno zahvaljujem svoji mentorici predavateljici, gospe Mariji Ovsenik za strokovno pomoč in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela. Še posebej bi se rada zahvalila vsem sodelujočim v raziskavi, torej mojim sodelavcem iz Splošne bolnišnice Brežice. Prav tako se zahvaljujem lektorici Alenki Cizel, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Zahvaljujem se tudi moji družini, predvsem za vzpodbudo v času študija.

3 POVZETEK Zaradi novih vrst tveganj, kot so stres, depresija, nasilje in strah, nastajajo nove bolezni. Vse te spremembe vplivajo na nas in na naše zdravje ter počutje na delovnem mestu. Po navadi tako, da jih niti ne opazimo, dokler ni prepozno. Stres je danes prisoten predvsem v poslovnem življenju, vendar z vso močjo prodira tudi v zasebno. Ljudje se morajo spopadati z novo informacijsko tehnologijo, podaljševanjem delovnega časa, kratkimi pogodbenimi roki. Stres je postal socialno zlo, ki nikomur ne prizanese, vsakdo se mora z njim spopasti. Stres je bistvo sprememb, ki v življenje vnašajo raznolikost. Spremembe so neločljivo povezane z novimi izzivi, zahtevami in nevarnostmi. Ne glede na zunanje okoliščine lahko živimo uspešneje, bolj zdravo, če se naučimo živeti s stresom. Stresni odziv ni nekaj neozdravljivega. Ko odkrijemo vzrok stresa, ga lahko sami odpravimo. Pomembno je, da smo samozavestni, da znamo upravljati s časom, ga nameniti aktivnostim, ustvarjanju boljših medčloveških odnosov ter skrbi zase. Nekaj stresa potrebujemo, saj nas motivira in nam omogoča, da se osredotočimo, sprejemamo odločitve, delujemo pozitivno. KLJUČNE BESEDE Stres Obvladovanje stresa Soočanje s stresom

4 ABSTRACT Due to new kinds of threats, such as stress, depression, violence and fear, new kinds of diseases are appearing. All these changes affect us and our health as well as our well-being in our working place. Usually as such that we do not notice them until it is too late. Stress is nowadays especially present in business life, but, with its power it reaches into private life as well. People need to face new kinds of technologies, extensions of working hours, short contract schedules etc. Stress is a social mevil which spares no one. Each individual has to face it. Stres is the core of changes that bring variety in life. Changes are inseparably connected to new challenges, demands and dangers. Regardless of outside circumstances, we can live more successfully, pleasantly and healthy if we learn to live with stress. However, a stressful reaction is not something incurable. When we find the cause of stress, we can eliminate it ourselves. It is important that we are confident, that we can manage with time and dedicate more time to exercise, that we create better relations with others and that we take care of ourselves. We need a little stress, because it allows us to motivate, concentrate, make decisions and work positively. KEYWORDS Stress Handling stress Facing stress

5 KAZALO 1 UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV SPLOŠNE BOLNIŠNICE BREŽICE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE METODE RAZISKOVANJA TEORETIČNI DEL KAJ JE STRES NEGATIVNI STRES ZDRAVILNI STRES KAJ POVZROČA STRES NA DELOVNEM MESTU STRESNI POKLICI STRESNA REAKCIJA ZVEZA MED MOŽGANI IN TELESNIM DELOVANJEM PRENOS UKAZOV PO ŽIVČNEM SISTEMU PRENOS UKAZOV PO HORMONSKEM SISTEMU KDO NADZORUJE SPROŠČANJE KEMIČNIH PRENAŠALCEV POVEZANOST FIZIOLOGIJE STRESNE REAKCIJE Z ZNAMENJI STRESA VPLIV STRESA NA ZDRAVJE POSLEDICE STRESA POSLEDICE STRESA Z VIDIKA DRŽAVE ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM KAKO SE ZAVARUJEMO PRED STRESOM ORGANIZACIJSKI PRISTOP K OBVLADOVANJU IN PREMAGOVANJU STRESA UKREPI ORGANIZACIJ ZA PREPREČEVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU KAKO URAVNAVAMO STRES TELESNO GIBANJE, ŠPORT IN REKREACIJA JOGA - ZDRAVILNO GIBANJE PAMETNA PREHRANA DNEVNO UTRJEVANJE ZOPER STRES V POKLICNEM ŽIVLJENJU EMPIRIČNA RAZISKAVA PREDSTAVITEV STRUKTURE ZAPOSLENIH V SPLOŠNI BOLNIŠNICI BREŽICE ANALIZA RAZISKAVE O STRESU NA DELOVNEM MESTU DEMOGRAFSKI PODATKI ANKETIRANIH PREDSTAVITEV REZULTATOV RAZISKAVE NA DELOVNEM MESTU V SPLOŠNI BOLNIŠNICI BREŽICE PREDLOGI ANKETIRANCEV ABSENTIZEM V SPLOŠNI BOLNIŠNICI BREŽICE UGOTOVITVE PREVERJANJE PREDPOSTAVK PREDLOGI ZAKLJUČEK...52 LITERATURA IN VIRI...53 PRILOGE...55 KAZALO TABEL...55 KAZALO GRAFIKONOV...55

6 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Stres je zelo pogost povzročitelj bolezni, predvsem psihosomatskih. Veliko sem v kontaktu z ljudmi in imam občutek, da zadnje čase ljudje veliko bolj trpijo kot nekoč, zato strah po vse večjem obolevanju ljudi zaradi teh vzrokov ni odveč. Če pomislimo na sodobno življenje z neodložljivimi roki, neizogibnim poklicnim dopolnilnim študijem, škodljivimi vplivi okolja, poplavo dražljajev s strani medijev, in nepričakovanimi žalostnimi dogodki, je življenje en sam stres. Stres doživlja delavec, ki ima preveč dela, a prav tako tudi tisti, ki dela nima. Stres doživljamo dnevno, v službi, zaradi obilice obveznosti tudi doma, v prometu. Stresu se torej ne moremo izogniti in prav zato je pomembno, kako obvladovati stresne situacije, premagati posledice stresa in ohraniti psihofizične sposobnosti. Dobro počutje delavca z ohranjenimi zmogljivostmi pri delu je eden izmed ključnih dejavnikov za lastni razvoj in dolgoročno uspešnost podjetja. Po podatkih raziskav v državah EU trpi zaradi najrazličnejših oblik in posledic stresa od 65 do 70 odstotkov prebivalstva. Največkrat je povezan z razmerami na delovnem mestu, brezposelnostjo in denarno stisko ( razvoj/konstanten-stres-na-delovnem-mestu-pot-proti-izgorelosti-poklicni-bolezni- 21-stoletja-241.aspx/ dostopno ). Kvaliteta življenja, ki ji danes pripisujemo vse večji pomen, je v večji meri odvisna od kvalitete delovnega okolja. Negativna nastrojenost zaposlenih vodi k slabim delovnim rezultatom, k nesrečam pri delu in k odsotnostim z dela zaradi bolniškega staleža. Delovne organizacije bi morale delavcem zagotoviti takšne delovne pogoje, da bi omogočili zaposlenim določeno raven kvalitete življenja. Stres ni le problem posameznika, vzroke zanj je potrebno poiskati znotraj podjetij. S spremljanjem zdravstvenega absentizma in problematiko izgubljenih delovnih dni zaradi tega pojava se v slovenskem prostoru ukvarja več inštitucij, predvsem pa Inštitut za varovanje zdravja in Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije. Prav tako pa ta pojav spremlja vsaka družba posebej. V reviji Moje delo (objavljeni ) sem prebrala, da zaradi stresa trpita dve tretjini ljudi. Raziskave so bile narejene s strani Eurostata v državah Evropske unije. O problematiki stresa je dosti napisanega. Strokovnjaki uvrščajo stres celo med poklicne bolezni, ki se odražajo v obliki odtujenosti, čustvene izčrpanosti, izgorelosti ( Zdravniki prav tako na podlagi izkušenj trdijo, da med negativne kazalce zdravja zaposlenih sodi bolniški stalež, odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb, nesreč pri delu in fluktuacija. Obisk v ambulanti je v več kot polovici primerov povezan s Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 1

7 stresom na delovnem mestu. Po anamnezah so najpogostejši vzroki za stres prevelike delovne zahteve in preutrujenost ter pomanjkanje potrebnih informacij za delo. Vse pogosteje se pojavlja tudi strah pred odpuščanjem. Podatki ZZZS kažejo na visoko odsotnost delavcev zaradi bolniškega staleža. Vsak dan je odsotnih 4 % delavcev od skupnega števila zaposlenih zaradi bolezni. 1.2 PREDSTAVITEV SPLOŠNE BOLNIŠNICE BREŽICE Splošna bolnišnica Brežice opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni za okrog prebivalcev brežiške, krške, kostanjeviške in sevniške občine, delno tudi za prebivalce sosednjih občin. Obsega bolnišnično ter specialistično ambulantno dejavnost. Splošna bolnišnica Brežice je javni zdravstveni zavod, katerega ustanoviteljica in lastnica je država. Začetki delovanja segajo v leto V začetku je imela 10 postelj. Nastala je zaradi epidemij tifusa in črnih koz, ki jih je bilo takrat mogoče omejiti le s hospitalizacijo. Delo je opravljal samo en zdravnik, nego bolnikov pa so opravljale usmiljenke, ki so prevzele tudi gospodarstvo. Med vojnami je bolnišnica služila kot vojaška bolnišnica. Za strokovno delo bolnišnice so skrbeli različni strokovnjaki, predvsem tuji, po drugi svetovni vojni so se začeli vključevati domači zdravniki. Bolnišnico so ves čas dograjevali, obnavljali in posodabljali medicinsko opremo. Danes ima bolnišnica 126 postelj. V letu 2008 se je v brežiški bolnišnici zdravilo bolnikov, opravljenih je bilo bolniško oskrbnih dni. Povprečna ležalna doba v preteklem letu je bila 5,81 dneva na enega hospitaliziranega bolnika. V bolnišnici je zaposlenih 290 uslužbencev, ki svoje delo opravljajo na internem, kirurškem, ginekološko porodnem in pediatričnem oddelku ter oddelku za anesteziologijo, reanimatologijo in intenzivno zdravljenje in v specialističnih ambulantah ter vzporednih zdravstvenih in nezdravstvenih službah. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Cilj diplomske naloge je podrobna predstavitev značilnosti stresa, dejavnikov stresa na delovnem mestu, posledic stresa in uravnavanja stresa. Poizkušala bom odgovoriti na naslednja vprašanja o prisotnosti stresa, o stresorjih, odnosih s sodelavci, zadovoljstvu na delovnem mestu, zadovoljstvu z napredovanjem, plačilom za opravljeno delo, odnosom vodij do delavcev. Ali delavci v naši bolnišnici trpijo zaradi stresa? Kaj povzroča stres na delovnem mestu (kaj nas najbolj moti)? Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 2

8 Ali prisotnost stresa vpliva na odsotnost delavcev z dela? Ali so delavci zaradi stresa pogosteje odsotni z dela zaradi bolniškega staleža? Kako delavci ocenjujejo odnose z nadrejenimi? Primerjala bom odsotnost delavcev z dela zaradi bolniškega staleža (na splošno in po razlogih odsotnosti) v našem podjetju z odsotnostjo v slovenskem prostoru v obdobju zadnjih petih letih. Raziskava je omejena na 290 delavcev, zaposlenih v Splošni bolnišnici Brežice. Ankete sem med zaposlene razdelila in jih zaprosila za vračilo do Čas za vrnitev anketnega vprašalnika je bil prekratek, saj je bilo dosti delavcev odsotnih zaradi letnega dopusta, koriščenja ur iz prerazporejenega delovnega časa ali bolniškega staleža. 1.4 METODE RAZISKOVANJA V diplomski nalogi sem uporabila kvantitativno metodo zbiranja podatkov (metoda anketiranja - primarni vir). Kot način zbiranja podatkov je bil uporabljen anonimen anketni vprašalnik s vprašanji zaprtega in v manjši meri tudi odprtega tipa. V prvem (teoretičnem) in zaključnem delu diplomske naloge bom uporabila opisno metodo dela. Za praktični del diplomske naloge sem izdelala vprašalnik, ki sem ga predhodno obdelala z mentorico dr. Marijo Ovsenik. Zaradi poznavanja delovne sredine sem določena vprašanja postavila sama po lastni presoji. Prvi del anketnega vprašalnika je predstavljalo spremno besedilo, ki je vsebovalo namen in cilje raziskave, navodilo za izpolnjevanje in zahvalo za sodelovanje. Vprašalnik je sestavljen iz devetih vprašanj zaprtega tipa. Deseto vprašanje je odprtega tipa in dopušča lastne predloge za rešitev problematike. Prva štiri vprašanja so namenjena splošnemu počutju, peto vprašanje je sestavljeno iz osem podvprašanj, ki se nanašajo na počutje v delovnem okolju oziroma po mnenju delavca, kaj je tisto kar ga najbolj moti pri delu. Pri šestem vprašanju so odgovarjali, ali so zadovoljni s plačilom za opravljeno delo, pri sedmem pa o zadovoljstvu z možnostmi za napredovanje. Anketiranci so imeli možnost odgovoriti z da ali ne. V primeru odgovora da so imeli možnost dodatnega odgovora s stopnjo spremembe, pri čemer pomeni 1 redko, 2 pogosto in 3 vedno. Točkovnik sem sestavila sama, in sicer: v primeru, da je bil odgovor da in stopnja 1, prinese anketirancu 1 točko, v primeru, da je odgovoril z da in stopnjo 2 ali 3, pa dve točki. 6. in 7. vprašanje prineseta za odgovor da nič točk, za odgovor ne pa 2 točki. Osmo vprašanje je namenjeno osebni presoji glede odsotnosti z dela delavcev zaradi stresa. Deveto vprašanje dopušča anketirancu, da oceni odnos vodje oziroma nadrejenega, in sicer z ocenami neprimeren, primeren in odličen. Največ možnih točk je 28. Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 3

9 Zaradi učinkovite analize sem pridobila demografske podatke: spol, status uslužbenca (uslužbenec ali vodja), stopnjo strokovne izobrazbe in število let delovne dobe. Podatke sem zbrala po danih kategorijah in jih analizirala. Sekundarni vir: interna gradiva, letna poročila, knjige, članki, diplomska dela. Rezultati in vrednotenje točkovanja: 1. stopnja (0-7 točk) uslužbenci, ki so zbrali od nič do sedem točk, kažejo malo znamenj za stres, večinoma ga dobro obvladujejo. 2. stopnja (8-14 točk) uslužbenci, ki so zbrali od osem do 14 točk, kažejo zmerno ogroženost od stresa, morali bi se utrditi zoper stres. 3. stopnja (15-21 točk) uslužbenci, ki so zbrali od 15 do 21 točk, kažejo ogroženost od stresa, morali bi se stresu postaviti po robu. 4. stopnja (22-28 točk) uslužbenci, ki so zbrali od 22 do 28 točk, kažejo veliko ogroženost od stresa, stres zelo slabo obvladujejo, obiskati morajo zdravnika. Pridobljene rezultate sem razdelila v štiri stopnje, ki ocenjujejo ogroženost od stresa po vzoru avtorja dr. Terryja Lookerja in dr. Olge Gregson v knjigi Obvladajmo stres. Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 4

10 2 TEORETIČNI DEL Beseda stres izhaja iz latinščine. Prvič je bila omenjena v 17. stoletju. Služila je za opis nadloge, pritiska, muke, težave. V 18. in 19. stoletju se je pomen besede spremenil, pomenil je silo, pritisk ali močan vpliv, ki deluje na predmet ali osebo. To je hkrati pomenilo, da zunanja sila vzbuja napetost v predmetu, ta pa skuša ohraniti svojo nedotakljivost tako, da se upira moči te sile (Spielberger, 1985). Pojem stresa je v medicino uvedel Hans Selye leta Zanj je stres program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, stereotipni in nespecifični odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje (Luban, Plozza, 1994). Stres je možno opisati kot dogajanje, ki ga sproži vsaka sprememba, ki zmoti človekovo notranje ravnotežje in aktivira njegove prilagoditvene potenciale (Selič, 1999). Stres je vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnotežje. Dražljaje, ki povzročajo stres, imenujemo stresorji. Stresorji so vsi pojavi, ki jih doživljamo kot grožnjo ali izziv in zato telesno ali duševno obremenjujejo našo osebnost. Lahko izvirajo iz okolja, delovnega mesta, življenjskih dogodkov in vsakodnevne naglice. Večina preživi več časa na delovnem mestu kot doma, zato je stres na delovnem mestu zelo pogost. Ponavadi nastane zaradi kratkih rokov in preobremenjenosti (Psihologija 2002). Tyrer (1987, str. 14) je opisal stres kot duševno in telesno reakcijo na spremembo. Nastaja v človekovi notranjosti, ne v okolici, V okolju so le sprožilci stresa, to so stresorji, reakcija pa se porodi v človeku. Obremenitve so lahko zunanjega ali pa notranjega izvora (Rakovec Felser, 1991). Stres lahko opredelimo kot neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnostmi za obvladovanje zahtev na drugi strani (Looker, Gregson, 1993). Pravimo, da je stres simbol sodobnega časa, vendar občutek strahu in tesnobe človeka spremlja skozi vso njegovo zgodovino. 2.1 KAJ JE STRES Stres ljudi motivira in spodbuja. Manjše stresne dogodke sprejmemo kot nekaj vsakdanjega, kot nekaj, zaradi česar je življenje zanimivo. Če pa je takšnih dogodkov preveč, se to pokaže kot motnja v zdravju, kot so glavobol, nespečnost, bolečine v hrbtu in vratu, zvišanje krvnega tlaka, izguba teka ter druge bolezni, povezane s stresom. Osnovni vzorec nastanka stresa je enak od prazgodovine naprej. Nek dogodek v telesu sproži plaz sprememb, ki pripravijo telo na boj in beg - fizično aktivnost. Stres je bil koristna reakcija za človeka v kameni dobi, ko se je soočil, na primer, z nevarnimi živali. V današnjem svetu pa so razlogi za stres drugačni. Prisiljeni smo se Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 5

11 prilagajati izmenskemu delu, monotonim delovnim nalogam, prezahtevnim strankam, kadar od nas pričakujejo, da bomo dosegli nekaj, za kar sami mislimo, da nismo sposobni doseči. Vsak od nas želi imeti določeno stopnjo odgovornosti, delovno mesto pa jo lahko zahteva več oziroma ponuja manj. Pogosto nam naložijo preveč dela ali nam grozi, da ga sploh ne dobimo, pojavi se problem brezposelnosti. Lahko rečemo, da je eden od vzrokov za stres na delovnem mestu neskladnost med našim delom in nami samimi. Svoje sposobnosti moramo presoditi. Če presodimo, da zahteve presegajo naše sposobnosti za obvladovanje, porušeno ravnovesje med dojemanjem zahtev in sposobnostmi, ki niso kos zahtevam, povzroči stres (Božič, 2003). Drugi vzrok za nastanek stresa je konflikt med vlogami. Ta nastane takrat, kadar skušamo izpolnjevati vse zahteve naenkrat, na primer na delovnem mestu smo nadrejeni, sodelavci, podrejeni. Kako se bo posameznik odzval na čezmerne obremenitve, je precej odvisno od stanja, v kakršnem je trenutno, v duševnem in telesnem pogledu. Odziv je odvisen od trenutnih razmer, trajnejših dejavnikov, trenutnih energijskih zalog, pa tudi od siceršnje telesne zgradbe in osebnostnih dejavnikov. Od posameznikove osebnosti je torej odvisno, kdaj bodo določene okoliščine zanj postale stresne in kdaj jih ne bo doživel kot takšne (Božič, 2003). Pri današnjih zaposlitvah je stanje, ko je vse preveč aktivnosti, ki bi jih morali opraviti naenkrat, vedno bolj prisotno in to lahko traja tudi dlje časa. Tega se moramo zavedati še posebej, če smo primorani delati preko polnega delovnega časa. Vse to lahko vpliva na kvaliteto delo, družino in prosti čas. Sami moramo paziti nase, da ne bomo»pregoreli«ali zboleli zaradi prekomernega dela. Prevzeti moramo odgovornost za svoje življenje tako v službi kot doma. 2.2 NEGATIVNI STRES Izraz stres se pogosto napačno uporablja, saj ga razumemo kot negativni stres. Pozitivni stres občutimo, ko delamo z veseljem in navdušenjem, ko vidimo v delu spodbudo, ko dajemo od sebe vse najboljše v sodelovanju s sodelavci, vemo, da je naše delo cenjeno in imamo občutek, da se lahko osebno razvijamo ( 51 konkretno.pfd, /). Povzročitelj stresa, imenovan stresor, človeku pomeni oviro, zahtevo, obremenitev. Seveda se različni ljudje na isti dražljaj odzivajo različno. Kot primer lahko navedemo gnečo na cesti, ki povprečnemu vozniku predstavlja obremenitev, vozniški navdušenec pa jo sprejema kot izziv in športni užitek. Tako strokovnjaki stresorje razvrščajo v nekaj skupin: Stresorji ozadja so navidez neopazne, zanemarljive, nepomembne okoliščine, ki dolgoročno povzročajo reakcije. Hrup na delovnem mesu, vsiljen ritem, vsakodnevno hitenje na poti v službo, pomanjkanje materialnih dobrin, Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 6

12 neustrezne stanovanjske razmere so okoliščine, ki sčasoma povzročijo zmanjšanje delovnih sposobnosti in resne zdravstvene posledice. Osebni stresorji so dogodki in okoliščine v posameznikovem življenju, ki sprožijo hude notranje napetosti in jim posameznik ne more uiti z begom ali bojem. Huda izguba v družini, strah pred izgubo delovnega mesta, prizadevanje za doseganje želenega statusa, konfliktne situacije na delovnem mestu in zasebnem okolju so dejavniki ogroženosti, ki jih čuti posameznik. Kataklizmični stresorji so povzročitelji nepredvidljivih katastrof, ki hkrati prizadenejo večje skupine ljudi, poplave, letalske nesreče, večji požari, potresi. Tisti, ki po službeni dolžnosti pomagajo prizadetim, pogosto sami podležejo po travmatskem stresu. Zato je poglobljeno znanje o stresu potrebno ne le laikom, temveč tudi zdravstvenim delavcem (Lindaman, 1982). Ameriške študije so pokazale, da za večino ljudi v vseh družbenih slojih smrt zakonskega partnerja predstavlja najbolj stresno obremenitev. Ljudje se zelo negativno odzovejo tudi na vrsto drugih stresorjev, kot so: Razveza Ločitev Zaporna kazen in smrt bližnjega svojca Poškodba ali bolezen Poroka Dopust iz službe Pomiritev zakoncev Upokojitev Bolezen v družini Nosečnost Spolne težave Prirastek v družini Vstop v poklicno življenje Finančni pretresi Smrt dobrega prijatelja Sprememba poklica Naraščajoči zakonski spori Huda zadolžitev ali veliko posojilo drugemu Nova delovna obveznost Otroci zapuščajo dom in starše Trenja s sorodstvom moža ali žene Velik osebni uspeh Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 7

13 Začetek ali konec ženine zaposlitve Začetek ali konec šole Sprememba gmotnih razmer Sprememba lasnih običajev Spor s šefom Sprememba delovnega časa ali delovnih razmer Preselitev Zamenjava šole Sprememba v organizaciji prostega časa Sprememba v družbenih dejavnostih Manjša zadolžitev ali posojilo drugemu Sprememba glede spanja Sprememba v pogostosti srečanj s sorodniki Sprememba v uživanju jedi Dopust Prazniki Manj pomembni prekrški Zanimivo je, da so kot stresni dogodek ovrednoteni na prvi pogled povsem pozitivni dogodki v življenju: konec otrokovega šolanja, počitnice, praznovanja ( 2.3 ZDRAVILNI STRES Vsak stres pa vendar ne povzroča bolezni, saj spada k življenju. V določenih zdravih okvirih ustvarjajo napetosti silo, prožno pripravljenost. Šele pod vplivom normalno doziranega stresa lahko ohranimo svojo prožnost in prilagodljivost. Brez določene mere stresa ne moremo niti ozdraveti niti zdravja ohraniti. Res pa je ta mera za vsakega človeka različna. Svojo mero bi moral vsakdo poznati, kajti kdor pozna meje svojih zmožnosti, se zna tudi smotrno varovati. Stres neredko zavestno vgrajujejo v program zdravljenja in rehabilitacije, če je treba na primer stare ljudi po daljši bolezni postaviti na noge in jih privesti do prejšnje aktivnosti. Če si priletni ljudje preveč prizanašajo s slehernim naporom, če popuščajo svoji lenobnosti in želji po udobju, ostanejo razvalina. Le tako si sami nalagajo obveznosti, se z zdravilnim stresom spet popravijo in okrepijo. Nemški pregovor pravi:»kdor počiva, zarjavi«(lindeman, 1982). 2.4 KAJ POVZROČA STRES NA DELOVNEM MESTU Večina vzrokov za stres pri delu izhaja iz delovnega okolja in so posledica delovnih obremenitev, delovnih razmer, delovnega okolja, prekomernega dela, organizacijske, strukture, klime kulture ter vloge in odgovornosti na delovnem mestu, medsebojnih odnosov in sprememb v organizaciji (Cox et al., 2000). Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 8

14 Neskladja med delavcem in delovnimi pogoji lahko ustvarjajo pritiske, ki posledično vplivajo na razvoj stresa. Pretirane zahteve in pritiski na delovnem mesti so lahko rezultat slabo načrtovanega dela, vodenje in nezadovoljivih delovnih razmer. Posledica tega je lahko, da delavci ne dobijo zadostne podpore nadrejenih in nimajo nadzora nad svojim delom in z njim povezanimi pritiski (Leka e tal. 2003). Stres lahko povzroči škodo, kadar se stanje med enim in drugim stresnim dogodkom ne more obnoviti. Najhujši stresni dejavnik za delavce je bojazen, da bodo izgubili delo. Stres ne grozi le zaposlenim, ampak tudi delodajalcem. Z njim se srečujemo vsi, ki smo zaposleni (Ihan, Simončič Vidrih, 2005). Po navedbi mnenju prim. Bojana Lovšeta, dr. med. so povzročitelji stresa na delovnem mestu naslednji: Časovni pritiski in prehiter tempo dela z neodložljivimi termini (Ankete so pokazale, da je leta 2000 v državah Evropske unije več kot 58 % zaposlenih delalo več kot 60 % delovnega časa v pospešenem tempu, pod časovnim pritiskom). Slaba organizacija dela, pomanjkanje informacij, nepoznavanje svoje vloge in odgovornosti na delovnem mestu (ankete so pokazale, da je imelo podporo pri kolegih in nadrejenih 11 % anketiranih). Nezmožnost organizacije svojega dela ali večkratna sprememba dela (ankete so pokazale, da več kot 30 % zaposlenih, najpogosteje v storitvenih dejavnostih, nima možnosti vplivati na potek ter organizacijo svojega dela). Fizične obremenitve in prostorska obremenjenost (ankete so pokazale, da je leta 2000 več kot 45 % zaposlenih opravljalo delo v prisilnih držah; najpogosteje prizadene križ; teža posameznih predmetov sicer ni tako velika kot skupno breme, ki so ga delavci morali prenesti). Monotonija, preprostost in število enoličnih gibov, ki jih opravijo delavci za tekočim trakom, tipkovnico ali na blagajni. Nočno delo, delo s strankami in izolirano delo, sodelovanje s sodelavci in nadrejenimi. Napake in spodrsljaji niso dovoljeni in so kaznovani. Pritisk, opraviti delo brezhibno, natančno po navodilih, po standardnih postopkih in v dogovorjenem času, povzroča dodatno obremenitev in s tem stres. Dolgoročno takšna situacija vpliva na posameznikovo zdravje in zmogljivost. Stres poslabša naše počutje in čez čas lahko zbolimo. Negativno vpliva na naše delo, sposobnost in produktivnost, ki sta zaradi daljšega delovanja stresa manjši. V zadnjih letih se telesne in psihične obremenitve spreminjajo vedno več je psihičnih obremenitev, oblik stresa na delovnem mestu je t. i. mobing nadrejenih zaposlenim delavcev. Vedno več je nadlegovanj (spolno, telesno, nasilje in psihični pritisk), več je nesreč in kriznih situacij, nesreč s telesnimi poškodbami in posledičnimi psihičnimi težavami. Stresna ogroženost je velika, kadar delovna Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 9

15 situacija zahteva naslednje pogoje: veliko dela preveč dela, zahtevna dela pri visoki poklicni kvalifikaciji, malo samostojnosti pri izvajanju delovnih operacij, malo kolegov in sodelavcev oziroma nadrejenih in slabši delovni pogoji ( STRESNI POKLICI Po mnenju Lindemana je najbolj stresen poklic zdravnika splošne medicine, ki mora biti ob vsaki uri podnevi in ponoči na voljo svojim bolnikom in mora obvladati vse širše področje medicine. Takega zdravnika obide tesnoba, ko se ozre na kup neprebranih strokovnih časopisov, ki jih zaradi pomanjkanja časa ne more prebrati. Ti ljudje umirajo v povprečju mlajši od svojih kolegov specialistov. Po naravi dela je s stresi obremenjen pilot, ki redno preletava planet Zemljo. Njegov biološki ritem prihaja pri tem v nered zaradi velikih časovnih razlik. Stres obremenjuje tudi kontrolorja, ki z letališča usmerja in vodi svoje tovariše v zraku, zlasti še če mora delati v hudi časovni stiski in čez običajne delovne norme. Raziskave kažejo, da ti delavci pogosteje obolevajo za povišanim krvnim tlakom, čirom na dvanajstniku in sladkorno boleznijo. Stresom so izpostavljeni avtobusni vozniki, ki se ne utegnejo razgibati, servirkenekadilke, ki morajo streči v zakajenih prostorih, zato tudi pogosteje zbolevajo za pljučnim rakom. Stres se pojavi v vsakem poklicu, če jim ljudje niso kos. To velja za nekatere starejše ljudi, ki bi jim morali zamenjati delovno mesto, kot tudi tiste, ki svojega dela zaradi zahtevnosti ne morejo več uspešno opravljati. Vsak delavec mora pravočasno odkriti, ali njegovo delo skupnosti bolj škoduje kot koristi. Poklicno delo povzroča občasne stresne situacije pri profesorjih, tajnicah, gospodinjah. Najpogosteje se najdejo v stresni situaciji malenkostni, občutljivi in častihlepni ljudje, ki želijo na vsak način prebiti v ospredje. Slabi delovni pogoji veljajo za hud stres. Seveda pa tovrstno obremenitev čuti vsak človek drugače. Med delavci je veliko ljudi, ki svojega dela ne zmorejo, veliko je tudi psihično labilnih ali so slabo prilagojeni. Take ljudi je treba v zaposlitev posebno previdno usmerjati, na kar bi morali biti pozorni sodelavci, njihovi vodje in partnerji (Lindeman, 1982). 2.5 STRESNA REAKCIJA Po navedbah avtorjev dr. Terry Lookerja in dr. Olge Gregson je za prepoznavanje znakov stresa in razumevanja, zakaj stres škoduje zdravju in splošni učinkovitosti, bistvenega pomena poznavanje zakonitosti biološkega delovanja telesa. S pojmom stresna reakcija označujemo zaporedje različnih in zapletenih telesnih odzivov na zahteve, s katerimi se soočamo. Stresna reakcija nenehno poteka v mejah Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 10

16 normalnega območja, znotraj katerega premagujemo vsakdanje in nepredvidene težave. Zahteve se močno razlikujejo in so lahko fizične ali čustvene narave, bolj ali manj prijetne in v najhujši obliki lahko celo ogrožajo naš obstoj. Ko telo začuti, da ga želi nekdo napasti, sproži takojšen odziv, vključi stanje najvišje pripravljenosti in takoj je nared za delovanje. Tak odziv se imenuje alarmna reakcija ali preplah. Naši daljni predniki niso imeli dosti časa za razmišljanje, do odločitve je moralo priti v najkrajšem času. Prav zaradi tega poimenovanje takšnega odziva s pojmom boj ali beg. Preplah je neprimeren odziv na zahteve in izzive. V takšnem primeru je potrebno daljše prilagajanje. Takšen odziv se imenuje rezistenčna reakcija ali odpor. Obveznosti, ki jih moramo dnevno izpolnjevati ne ogrožajo našega obstoja, vendar pa dolgotrajno ponavljajoče se zahteve moteče vplivajo na človekovo ugodje in močno rušijo občutek varnosti. Takšni pritiski so običajno čustvene narave. Nekateri vzniknejo nepričakovano in nenadno, a brž minejo, drugi pa nikakor ne popustijo, razjedajo nas dan za dnem, teden za tednom, letom za letom. Sem sodijo predvsem slabi odnosi v družini in delovnem okolju ter želja po napredovanju. Vsaka stresna reakcija v temelju izhaja iz preplaha, odpora ali pa je mešanica obojega. Kadar imamo opraviti z nenadnimi in kratkotrajnimi zahtevami, ki niso smrtno nevarne, se sproži preplah in povzroči rahlo agresivnost oziroma preplašenost. Po drugi strani je ogroženost lahko tako silovita, da se telo odloči za bojevanje. Kadar presodimo, da čustveni zahtevi nikakor ne bomo kos, se prestrašimo in v mislih pobegnemo. Bistveno vlogo pri dojemanju in oceni položaja igrajo čustva, od katerih je odvisna stopnja in vrsta stresne reakcije (Looker, Gregson, 1993). Osnovna izhodišča za presojo položaja: Sposobnosti prekašajo zahteve:»položaju bom zlahka kos.«dvom zaradi neugodnega razmerja med sposobnostmi in zahtevami:»bojim se, da položaju ne bom kos.«zahteve presegajo sposobnosti:»položaju ne bom kos.«kadar se nam zdi, da bomo položaj zlahka obvladali, bo stresna reakcija potekala v mejah normalnega območja stresnega ravnovesja in sploh ne bomo čutili, da smo pod stresom. Kadar se pojavi dvom ali bojazen, da je položaj pretrd oreh, poteka stresna reakcija zunaj normalnega območja in povzroča različne stopnje škodljivega stresa. Popolno zaupanje v lastne sposobnosti pomakne stresno reakcijo v območje prijaznega stresa, ki ga spremlja vrsta prijetnih občutkov. Pomembna ugotovitev je torej, da je stopnja stresne reakcije odvisna od dojemanja položaja in sposobnosti za kljubovanje težavam ter da je stres stanje človekove notranjosti. Človekove predstave o sposobnostih kljubovanja zahtevam temeljijo na njihovih izkušnjah, pričakovanjih, nazorih, prepričanjih in potrebah, ki so po drugi strani spet odvisne od podedovanih značilnosti, osebnostne strukture, vzgoje, starosti, spola in Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 11

17 splošnega zdravstvenega stanja. Za razumevanje sprožitve ustrezne stresne reakcije moramo upoštevati potek dogajanja v naši zavesti, ki vpliva na fiziološko reakcijo. Ustrezni odziv vpliva na spremenjeno delovanje organov, ki dobi zunanji izraz v človekovi telesni reakciji. Ta pomembna naloga je zaupana kemičnim prenašalcem sporočil (nevrotransmiterjem), ki vplivajo na spremembo delovanja organov. Njihov učinek se zelo razlikuje, saj določen transmiter srčni utrip pospeši, druga snov pa ga upočasni. Vrsto in količino nevrotransmiterja določijo možgani, ki so jim podatke o naravi zahteve sporočila čutila: Ali težavi lahko kljubujem? Ali naj se s težavo nemudoma spoprimem ali naj nekoliko počakam? Ali položaj še lahko nadzorujem? Ali mi preti smrtna nevarnost? Možgani prikličejo v spomin tudi izkušnje iz preteklosti: Kako se po navadi spoprimem s takšnimi težavami? To je zame povsem nova izkušnja. Previdnost ne bo odveč. Možgani zberejo razpršene podatke, jih podrobno obdelajo in nato oblikujejo odločitev o najprimernejšem delovanju. Ukaz se nato prenese v hipotalamus, skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov. Ta požene kemične prenašalce sporočil na pot proti organom, ki bodo sodelovali pri telesnem odzivu (Looker, Gregson, 1993) ZVEZA MED MOŽGANI IN TELESNIM DELOVANJEM Organi prejemajo navodila v obliki šibkih električnih impulzov, ki po živcih potujejo naravnost od možganov do organov. Prenos signalov iz živčnih celic do organov poteka s pomočjo nevrotransmiterja, ki se sprosti v celice organa in vpliva na njegovo delovanje. Razen tega pa ukazi iz možganov potujejo do organov tudi po krvi s pomočjo posebnih kemijskih snovi, hormonov, ki nastajajo v žlezah z notranjim izločanjem. Hormoni prav tako vplivajo na delovanje organov in pripravijo telesni odziv. Ukaz za začetek stresne reakcije posreduje vrsta različnih nevrotransmiterjev in hormonov, ki sprožijo in uravnavajo različne telesne odzive. Njihovo zaporedje in medsebojna povezava pa vplivata na izraz in stopnjo stresnega odziva, ki ju zaznamo bodisi kot preplah, odpor ali mešanico obeh. Možgani poskušajo na zahtevo odgovoriti z najustreznejšim zaporedjem dejanj in sprožijo takšno dogajanje, ki bo pripeljalo do najboljšega koktejla iz nevrotransmiterjev in hormonov. Za popolno razumevanje tega mehanizma je potrebno poznati delovanje možganov in njihovo povezanosti z organi preko živčnega in hormonskega sistema (Looker, Gregson, 1993). Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 12

18 2.5.2 PRENOS UKAZOV PO ŽIVČNEM SISTEMU Živčni sistem sestavlja približno ena milijarda živčnih celic, ki jih imenujemo nevroni. Vsak nevron je povezan s stotinami drugih nevronov, ki skupaj sestavljajo komunikacijsko mrežo, po kateri se prenašajo sporočila v obliki električnih živčnih impulzov. Živčni impulzi so jezik in sredstvo sporazumevanja med možgani in organi. Razlikujemo dva glavna dela živčnega sistema. Animalni živčni sistem, ki reagira na vtise čutov, je podvržen volji in služi sporazumevanju z okoljem. Ta sistem nadzira hoteno premikanje mišic, ki ga upravljamo z lastno voljo. Nasprotno pa imamo nad delovanjem nekaterih organov (srce, pljuča, žleze in ožilje) zelo omejen zavestni nadzor. Njihovo delovanje povsem neodvisno od naše volje upravlja in povezuje avtonomni in vegetativni živčni sistem, ki zagotavlja delovanje bistvenih življenjskih procesov, denimo srčnega utripa, dihanja in presnove. To dogajanje se ne sme ustaviti, marveč se le prilagaja zunanjim spremembam. Za primer vzemimo srčni utrip, ki se avtomatično prilagaja potrebam, kar pomeni, da je dotok krvi v mišice rok ali nog pogojen s stopnjo telesne aktivnosti. Z naporom narašča tudi potreba po dotoku krvi. Avtonomni živčni sistem uravnava in vzdržuje običajno delovanje telesnih funkcij, zato nikoli ne počiva, temveč deluje neprekinjeno štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu, vsak trenutek, dokler živimo. Za razumevanje stresne reakcije je najpomembnejše delovanje avtonomnega živčnega sistema. Sestavljen je iz dveh ločenih in nasprotujočih si sistemov, simpatičnega in parasimpatičnega sistema. Stresni odziv se aktivira zaradi povečanega delovanja simpatičnega živčnega sistema, ki pripravi telo za akcijo ali umik. Ob tem pa ima poseben pomen tudi parasimpatični živčni sistem, ki je bistven v fazi oddiha. Parasimpatični živčni sistem ohranja zaloge energije in varčuje z njimi, sodeluje pri prebavi in krepi telesno odpornost. Simpatični živčni sistem rabi energijo in med preplahom pripravi telo za boj ali beg. Povečano delovanje simpatičnega živčnega sistema občutimo kot povečanje srčnega utripa in dotoka krvi v delujoče skeletne mišice ter kot pospešeno in globlje dihanje. Na delovanje simpatičnega živčnega sistema bistveno vpliva nevrotransmiter noradrenalin, na parasimpatični sistem pa nevrotransmiter acetilholin. Večina organov dobiva ukaze iz obeh delov avtonomnega živčnega sistema, nekaj pa je tudi izjem, ki jih uravnava ena sama veja. Sredica nadledvične žleze, vranica in znojnice prejemajo ukaze simpatičnega sistema, nekatere slinavke pa prejemajo le ukaze parasimpatičnega sistema. Simpatični dražljaji spodbujajo delovanje nekaterih organov, na primer srčne mišice, hkrati pa zmanjšujejo delovanje drugih, na primer delovanje črevesnega mišičja. Nasproten je učinek parasimpatičnih dražljajev, ki povečujejo gibanje črevesnega mišičja, hkrati pa upočasnijo in zmanjšajo odzivnost delovanja srčne mišice. Povečanje simpatičnega delovanja (na primer telesna vadba) ob zmanjšanem parasimpatičnem delovanju povzroči pospešen srčni utrip, nasprotno pa je med sproščanjem in počitkom srčni utrip nizek, kajti tedaj je povečano parasimpatično delovanje, medtem ko je simpatično zmanjšano. Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 13

19 Večina organov je podvržena prevladujočemu nadzoru enega sistema. Srce in ožilje večinoma obvladujejo simpatični živčni dražljaji. Pretok krvi se skoraj v celoti uravnava s povečanjem ali zmanjševanjem simpatičnega delovanja. Prekrvavitev delujočih mišic je zelo pomemben vidik stresnega odziva (Looker, Gregson, 1993) PRENOS UKAZOV PO HORMONSKEM SISTEMU Ukazi, s katerimi možgani vplivajo na delovanje organov, lahko potujejo tudi s pomočjo hormonov, ki nastajajo v žlezah z notranjim izločanjem. Hormoni potujejo po krvnem obtoku in imajo zato dostop v vse organe. Vsak hormon prenaša posebno sporočilo, ki ga organ razume in razbere kot navodilo za spremembo delovanja. Za razumevanje stresne reakcije sta najpomembnejši nadledvični žlezi in hipofiza (možganski privesek). Nadledvični žlezi, ki ležita na gornjem polu ledvic, med stresno reakcijo sproščata več hormonov. Sredica nadledvične žleze tvori velike količine dveh zelo podobnih hormonov kateholaminov, ki se imenujeta adrenalin in noradrenalin. Hormon noradrenalin ima povsem enako kemično sestavo kot nevrotransmiter noradrenalin, ki se sprošča iz mešičkov na koncu simpatičnih živčnih vlaken, zato bi lahko prišteli nadledvično sredico k podaljšanemu živčnemu sistemu. Simpatični živčni sistem pošilja sredici dražljaje ter z njimi nadzoruje izločanje noradrenalina in adrenalina, ki imata resda nadvse podobno kemično sestavo, toda različno vplivata na delovanje organov. V skorji nadledvične žleze nastajajo hormoni, ki omogočajo kljubovanje dolgotrajnim zahtevam. Glede stresne reakcije, povečanja odpornosti in vzdržljivosti, je najpomembnejši kortizol. Izločanje večine hormonov, ki jih tvori skorja nadledvične žleze, nadzorujejo hormoni hipofize. Hipofiza je najpomembnejša žleza z notranjim izločanjem, saj njeni hormoni nadzorujejo proizvajanje in izločanje številnih drugih hormonov. Leži v možganih zelo blizu hipotalamusa, tako da na njeno delovanje vplivajo tudi ukazi iz hipotalamusa. Stresno reakcijo v največji meri povzroča delovanje noradrenalina, adrenalina in kortizola. Možgani pošiljajo organom ukaze večinoma po simpatičnem živčnem sistemu in hormonskem sistemu. V obeh primerih pride nazadnje do sproščanja noradrenalina, nevrotransmiterja iz živčnih končičev naravnost v celice organov in hormona nadledvične žleze (poleg noradrenalina se sproščata še adrenalin in kortizol) po krvnem obtoku do organov. Noradrenalin je torej hkrati hormon in nevrotransmiter, kar ima natančno določen smisel. Gre namreč za to, da je v številnih primerih nujna takojšnja reakcija, ki jo zagotovi nevrotransmiter, saj poteka komunikacija med možgani in končnimi organi preko živčnega sistema izredno hitro. Učinek noradrenalina na živčnih končičih pa traja le nekaj sekund. Nadvse pomembna je torej povezava med možgani in nadledvično žlezo, saj sproščanje noradrenalina in adrenalina iz njene sredice podaljša in okrepi reakcijo, ki jo je sprožil simpatični nevrotransmiter. S tem je poskrbljeno za potrebno trajanje telesnega delovanja, ki ne sme popustiti, vse dokler vladajo stresne okoliščine. Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 14

20 Ko potreba po vzdrževanju stresnega odziva mine, začno možgani pošiljati simpatičnemu živčnemu sistemu ukaze, naj zmanjša delovanje. Prasimpatični sistem pa istočasno prejme ukaz, naj okrepi dražljaje. Parasimpatični živčni sistem začne nato proizvajati acetilholin, ki deluje na telesne organe tako, da se vzpostavi stanje sproščanja in počitka. To je posledica dejstva, da vsak organ premore več vrst receptorjev, vsak pa se odziva samo na enega izmed kemičnih prenašalcev sporočil. Receptor je podoben zaklenjenim vratom, ki jih odpira samo en ključ. Ko jih le ta odklene, se sproži telesna reakcija. Odločilno vlogo igrata alfa in beta receptorja, ki ju odklepata adrenalin in noradrenalin. Če ima torej organ več alfa receptorjev, prevladuje delovanje noradrenalina, če pa je več receptorjev beta, je odločilnejše delovanje adrenalina. Adrenalin odločilneje deluje na povečanje srčnega utripa, ker ima srce več receptorjev beta kot alfa. Zdaj vemo, zakaj se nekatere žile zaradi dražljajev simpatičnega živčnega sistema zožijo, druge pa se razširijo. Če ima namreč žila več receptorjev alfa, se odzove na noradrenalin, ki povzroči zoženje, nasprotno pa je zavoljo prevlade receptorjev beta žila bolj dovzetna za adrenalin in se torej razširi. Takšno odzivanje nato preusmeri zadosten dotok krvi v ustrezne mišice, ki sodelujejo pri prehladu, boju ali begu. Sapnice imajo več receptorjev beta, ki se odzivajo na adrenalin, ki povzroči razširitev in povečan pretok zraka. Srce ima več receptorjev beta kot alfa, zato je za povečanje srčnega utripa odločilnejši adrenalin, ki laže odklene beta receptorje, čeprav srčni utrip povečata tako adrenalin kot noradrenalin. Srce pa ima tudi receptorje, ki se odzivajo na acetilholin in zmanjšujejo srčni utrip (Looker, Gregson, 1993) KDO NADZORUJE SPROŠČANJE KEMIČNIH PRENAŠALCEV Delovanje avtonomnega živčnega sistema nadzoruje hipotalamus, ki sprejema dražljaje tudi iz drugih delov možganov. Možganska skorja oceni podatke, ki so jih posredovali čuti, in sprejme odločitev o primernem odzivu, npr.:»temu problemu bom lahko kos.«limbični sistem, ki obdaja hipotalamus, pa odločitve možganske skorje čustveno obarva, denimo s strahom ali jezo. Čustveno odzivanje je odvisno od posameznikovega dojemanja položaja. Ta del možganov naravna moč ali barvo odziva, ki ga je določila skorja, kar se kaže v npr.:»jezi me oziroma bojim se.«izid medsebojnega delovanja impulzov med možgansko skorjo in limbičnim sistemom se prenese v hipotalamus, ki odločitev prevede v zaporedje telesnih odzivov. Hipotalamus organizira živčne impulze, ki se prenašajo do organov po simpatičnem in parasimpatičnem živčnem sistemu ter po hormonih, izločenih preko hipofize v kri (Looker, Gregson, 1993). Stresna reakcija se sproži na dva načina, ki ju uravnava hipotalamus. Ukazi potujejo po dveh sistemih: simpatični živčni sistem in sredica nadledvične žleze ter hipofiza in skorja nadledvične žleze Kako se s stresom spoprimemo, je odvisno od korenin v preplahu (boju ali begu) ali odporu. Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 15

21 Priprave na boj Kadar možgani sklenejo, da je najustreznejši odziv boj ali kadar obvladovanje položaja terja dolgotrajnejši napor, hipotalamus pošlje po simpatičnem živčnem sistemu navodila za sproščanje noradrenalina, ki pretežno uravnava pripravo organov za boj. Agresivnost, jeza in sovražnost so čustvena znamenja bojevitosti. Ta se v začetni fazi najpogosteje izraža kot hlinjenje napada, s katerim skušamo prestrašiti nasprotnika. Pri živalih opazimo grozeče kazanje zob in krempljev, renčanje, sikanje, mačka usloči hrbet in se postavi v napadalno držo (nasršena dlaka). Tudi ljudje se podobno vedemo: grozeči vzkliki in kretnje, pokončna drža, kazanje in stiskanje zob namreč niso nič drugega kot učinkovit obrambni mehanizem, ki lahko napadalca docela odvrne, da začne oklevati in bo pred napadom zagotovo še enkrat dobro pretehtal, v kaj se spušča. Branilec si s hlinjenjem napada pridobi dragoceni čas in lahko udari prvi, saj si je pridobil nadzor nad položajem, ki predstavlja bistveno premoč. Zdaj je na vrsti celovita mobilizacija nakopičenih zalog energije, ki bo potrebna za popolno budnost in maksimalno telesno pripravljenost, kajti le tisti, ki je močnejši in bolj pretkan, bo vzel položaj v svoje roke in preživel (Looker, Gregson, 1993). Priprave na beg Kadar nas prevzameta bojazen in negotovost glede nadaljnjega razvoja dogodkov ali pa dvomimo v svoje sposobnosti, da bi lahko prevzeli nadzor nad položajem, utegne pasti odločitev, da je najpametneje pobegniti. Hipotalamus pošlje ukaza za povečano izločanje adrenalina, ki s pospešenjem srčnega utripa in povečanjem pošiljke energije za mišično delovanje pripravi telo za takojšen umik. Noradrenalin in adrenalin imata odločilno vlogo pri pripravah na boj ali beg, vendar je prevlada enega ali drugega odvisna predvsem od čustvenega odziva. Zaradi tega pogosto prihaja do nesporazumov in napačnega razlikovanja med noradrenalinom in adrenalinom. Ljudje so namreč prepričani, da čutijo adrenalin v žilah, kadar so vzdraženi in vznemirjeni. V resnici pa v takih primerih ne gre za adrenalin, ampak za noradrenalin, ki se poveča zaradi vzburjenja in sproži občutek vznemirjenosti večje telesne moči in energije. Noradrenalina se je zato prijel šaljivi vzdevek»brca«ali hormon povečane učinkovitosti, saj v večjih količinah učinkuje na določena območja možganov in spodbudi občutek ugodja. Docela nasprotno pa čustva in vtisi, ki so povezani z adrenalinom, niso niti zdaleč prijetni. To so občutki, ki se nas lotevajo v zobozdravstveni čakalnici ali med čakanjem na kirurški poseg. Tu ima vmes svoje prste adrenalin, hormon, ki se sprošča med umikom, ko bi najraje pobegnili (Looker, Gregson, 1993). Priprave na odpor Med kljubovanjem dolgotrajnim zahtevam, ki terja vztrajnost in nepopustljivost, ima odločilno vlogo delovanje sistema hipofiza - skorja nadledvične žleze. Za pridobivanje in vzdrževanje energije, ki jo telo potrebuje med spoprijemanjem z dolgotrajnimi napori, je bistven kortizol. Ustvarjanje trajnega partnerstva oziroma ohranjanje stanovitnosti v odnosu med moškim in žensko je zahtevna in dolgotrajna naloga, pri kateri igrajo bistveno vlogo ženski in moški spolni hormoni (estrogeni in Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 16

22 androgeni). Med slednjimi je najpomembnejši testosteron, ki je sicer moški spolni hormon, a nastaja tudi v nadledvičnih žlezah pri ženskah. Spolni hormoni so pomembni za oblikovanje človekovega socialnega vedenja, ustvarjanje trajnih razmerij, odnosov med spoloma in ohranjanja vrste. Dokazano je, da je stopnja spolnih hormonov v telesu odvisna od človekovega občutka varnosti, zlasti za testosteron pa je odločilen občutek premoči, nadzora nad položajem in obvladovanja izzivov. Kadar smo nemočni ali pa nas prevzame občutek, da nam vse spodleti, stopnja testosterona v krvi upade, kar povzroči zmanjšanje motivacije in spolne sle pri moških. Visoka stopnja testosterona pa je povezana z občutkom varnosti, zanosa in ljubezni, kar ugodno vpliva na poželenje in večjo motivacijo moških. Pri ženskah vloga testosterona ni docela pojasnjena (Looker, Gregson, 1993) POVEZANOST FIZIOLOGIJE STRESNE REAKCIJE Z ZNAMENJI STRESA Simptomi reakcije na stres se razvijejo v nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Opazimo zbeganost, pozornost je zmanjšana. Gre za splošno vzdraženost živčnega sistema ( datoteke/datoteke/1098-ko strese stres.pdf, ). Večino znamenj stresa je povezanih s fiziološkim potekom stresne reakcije v telesu. Znamenja stresa so mrzle dlani in stopala. Temperatura kože je odvisna od prekrvavitve, in kadar je dotok krvi v okončine manjši, sledi padec temperature stopal in dlani. Razlike v prekrvavitvi uravnava več dejavnikov, med njimi tudi zunanja temperatura, zanesljivo pa je odločilnega pomena stresna reakcija. Med stresno reakcijo nastopi prerazporeditev krvi v telesu, kar pomeni, da kri iz manj pomembnih organov začne pospešeno odtekati v življenjsko pomembne organe in delujoče mišice. Koža sodi med manj bistvene organe, zato žile, ki jo oskrbujejo, ubogajo ukaz simpatičnega živčnega sistema in se zožijo. Prekrvavitev se poslabša, sledi padec temperature dlani in stopal. Zunanja znamenja stresa so torej utemeljena v telesnem dogajanju. Znamenja škodljivega stresa Telesni razbijanje srca, povečanje srčnega utripa, zasoplost, cmok v grlu, pospešeno plitvo dihanje, suha usta, želodčni krči, prebavne motnje, bruhanje, diareja, zapeka, vetrovi, splošna mišična napetost, zlasti v čeljustih, škripanje z zobmi, stiskanje pesti, povešena ramena, bolečine in krči v mišicah, nemir, hiperaktivnost, grizenje nohtov, bobnanje s prsti, prestopanje, tresoče dlani, potenje dlani in zgornje ustnice, nenadni vročinski valovi, mrzle dlani in stopala, pogosta potreba po uriniranju, Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 17

23 pretirana ješčost, izguba teka, pretirano kajenje, povečano uživanje alkohola, izguba želje po spolnosti. Psihični obupanost, zaskrbljenost, vznemirjenost, jokavost, pobitost, občutek nemoči in brezupa, nerazsodnost, odsotnost, zadržanost, občutek nesposobnosti, črnogledost, tesnoba, depresija, nepotrpežljivost, vzkipljivost, razdraženost, jeza, agresivnost, nataknjenost, zlovoljnost, nezadovoljstvo, zdolgočasenost, občutek nezadostnosti, krivde, odrinjenosti, pomanjkanja pozornosti in varnosti, pretirana občutljivost, pomanjkanje zanimanja za urejeno zunanjost, zdravje, prehrano, spolnost, pomanjkanje samospoštovanja in nezanimanje za ljudi, lotevanje več stvari hkrati, naglica, puščanje nedokončanih in nerazsodno lotevanje novih nalog, pomanjkanje sposobnosti jasnega mišljenja, zamišljenost, težave s koncentracijo in sprejemanjem odločitev, pozabljivost, pomanjkanje ustvarjalnosti, iracionalnost, omahljivost, nagnjenost k spodrsljajem in nezgodam, ki bi jih bilo moč preprečiti, občutek preobremenjenosti, nesposobnost dokončanja nalog in hlastno lotevanje novih zadolžitev, pretirana kritičnost, tog način mišljenja, nerazumnost odločitev, pretirana občutljivost, neučinkovitost, neuspešnost. Znamenja prijaznega stresa evforičnost, zanesenost, vznemirjenost, visoka motiviranost, razumevanje, pripravljenost priskočiti na pomoč, družabnost, prijaznost, ljubeznivost, občutek zadovoljstva in sreče, umirjenost, uravnovešenost, samozavest, ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost, sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja, odločnost, marljivost, živahnost, tvornost, vedrost, nasmejanost. Znaki stresa so torej številni in raznoliki. Stres učinkuje na več organov hkrati, brez dvoma pa so najbolj obremenjeni srce, krvni obtok, pljuča in mišice. Ljudje zaradi slabe poučenosti zgoraj naštetih znamenj stresa niti ne pripisujejo škodljivemu stresu. Torej živimo in delamo večji del svojega življenja pod stresom in smo se tem občutkom že privadili oziroma jim sploh ne pripisujemo negativnih predznakov. Naučiti se moramo poslušati svoje telo ter ustrezno razbirati njegova sporočila, ki so pogosto že kar klici na pomoč (Looker, Gregson, 1993). 2.6 VPLIV STRESA NA ZDRAVJE Zdravje je osnova za kakovostno življenje in delo. Nanj vplivata tako življenjsko in delovno okolje kot način življenja. Delavec je pri delu izpostavljen obremenitvam, zato delo škoduje zdravju v naslednjih primerih: Če morajo delavci delati v nezdravih razmerah, Anica Erkić: Stres na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Brežice 18