RAZLIKE V STATISTIČNIH PODATKIH ZA ROKOMETNE TEKME RK MARIBOR V SEZONI 2013/14

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Rokomet RAZLIKE V STATISTIČNIH PODATKIH ZA ROKOMETNE TEKME RK MARIBOR V SEZONI 2013/14 DIPLOMSKO DELO MENTOR: Izr. prof. dr. Marko Šibila RECENZENT: Doc. dr. Marta Bon AVTOR DELA: Črt Lipovšek KONZULTANT: Asist. dr. Marko Pocrnjič Ljubljana, 2016

2 ZAHVALA: Rad bi se zahvalil svojemu mentorju izr. prof. dr. Marku Šibili za vso pomoč pri pridobivanju podatkov za izdelavo diplomskega dela in za pomoč pri samem diplomskem delu. Prav tako bi se rad zahvalil svoji ženi Špeli za potrpljenje in pomoč v zadnjih letih mojega študija. 2

3 Ključne besede: statistična analiza, rokomet, RK Maribor RAZLIKE V STATISTIČNIH PODATKIH ZA ROKOMETNE TEKME RK MARIBOR V SEZONI 2013/14 Črt Lipovšek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 Športno treniranje, rokomet Število strani: 50; število slik: 9; število tabel: 12; število virov: 11 IZVLEČEK V diplomskem delu smo analizirali statistične podatke o igri rokometnega kluba Maribor v tekmovalni sezoni 2013/14. Obravnavali smo 16 tekem, ki so bile odigrane v 1. slovenski državni ligi na domačem igrišču omenjenega kluba. Cilj naše naloge je bil primerjati podatke, ki jih je zabeležil pomočnik trenerja med tekmo, s podatki, pridobljenimi z uradnim beleženjem statističnih podatkov o igralnih dogajanjih. V omenjeni tekmovalni sezoni je bil namreč vsak klub dolžan zagotoviti uradno statistiko, kjer je posebej zadolžena uradna oseba med tekmo podatke vnašala v računalniško aplikacijo. Podatki so se kasneje objavili na spletni strani Rokometne zveze Slovenije. Ker so se nam pri pregledu uradnih podatkov zdeli nekateri problematični, smo želeli s primerjavo s podatki, pridobljenimi s trenerjevim beleženjem, ugotoviti njihovo objektivnost. Ugotovili smo številne razlike med uradno statistiko in statistiko, ki jo je zabeležil pomočnik trenerja. 3

4 Key words: statistics, handball, comparison, HC Maribor DIFFRENCES IN STATISTICAL DATA FOR HANDBALL GAMES OF HC MARIBOR IN SEASON 2013/14 Črt Lipovšek University of Ljubljana, Faculty of Sports, 2016 Sports training, Handball Number of Pages: 50; Number of Pictures: 9; Number of Tables: 12; Number of Sources: 11 ABSTRACT In each season every club is obligated to obtain official game data. During the game the data is recorded by an official and is inputted into the computer application. The data is later published on the official website of the Slovenian Handball Association. In this thesis we analyzed statistical data of the games played by the handball club Maribor, in the 2013/14 season. We took into consideration 16 games that were played in the first Slovenian National League on the home field of the club. The goal of our thesis was to compare data that was recorded by the assistant coach and the data that was recorded by the officials. The reason we wanted to compare the data recorded by the assistant coach and the officials is because their data looked problematic and we wanted to find out their objectivity. We discovered many differences between the official game data and the data that was recorded by the assistant coach. 4

5 KAZALO 1. UVOD ZGODOVINA ROKOMETA NA SLOVENSKEM ZGODOVINA ROKOMETNEGA KLUBA MARIBOR Ekipa RK Maribor Branik v sezoni 2013/ ZNAČILNOSTI ROKOMETNE IGRE STATISTIČNE ANALIZE IGRALNIH DOGAJANJ NA ROKOMETNIH TEKMAH IZSLEDKI PREDHODNIH RAZISKAV SISTEM TEKMOVANJA V SEZONI 2013/ CILJI IN HIPOTEZA METODE DELA VZOREC MERJENCEV VZOREC TEKEM METODE OBDELAVE PODATKOV POSTOPEK REZULTATI IN RAZPRAVA SKLEP VIRI

6 KAZALO SLIK Slika 1: Veliki rokomet (hazenavm.wz.cz)... 7 Slika 2: Slovenska reprezentanca na EP 2004 (rokometna-zveza.si)... 9 Slika 3: Uradni logotip RK Maribor (eurohandball.com) Slika 4: Ekipa RK Maribor Branik v sezoni 2013/14 (eurohandball.com) Slika 5 Shema rokometnega igrišča Slika 6 Strel iz 6 m (ehffinal4.com) Slika 7 Strel iz 9 m (ehffinal4.com) Slika 8 Obramba iz igre (gettyimages.com) Slika 9 Obramba iz 7m (ehffinal4.com) KAZALO TABEL Tabela 1: Uradna statistika - 1. del Tabela 2: Uradna statistika - 2. del Tabela 3: Interna statistika - 1. del Tabela 4: Interna statistika - 2. del Tabela 5: Skupna statistika vseh tekem - 1. del Tabela 6: Skupna statistika vseh tekem - 2. del Tabela 7: Primerjava števila danih in prejetih golov med uradno in interno statistiko Tabela 8: Primerjava števila strelov in golov z različnih razdalj med uradno in interno statistiko Tabela 9: Primerjava skupnega števila strelov in uspešnih strelov med uradno in interno statistiko Tabela 10: Primerjava asistenc in posesti žoge med uradno in interno statistiko Tabela 11: Primerjava pridobljenih 7m in kazni med uradno in interno statistiko Tabela 12: Primerjava blokov in obramb med uradno in interno statistiko

7 1. UVOD V uvodnem delu bom predstavil zgodovino rokometa na slovenskem, zgodovino RK Maribor in postavo ekipe RK Maribor Branik v tekmovalni sezoni 2013/2014. Predstavil bom tudi značilnosti rokometne igre, predhodne statistične raziskave v različnih športnih igrah ter cilje in hipoteze tega diplomskega dela. 1.1 ZGODOVINA ROKOMETA NA SLOVENSKEM Pred drugo svetovno vojno je bil rokomet na Slovenskem malo poznan. Srečanje ljubljanskih in zagrebških srednješolcev, nekaj neuspelih poskusov v Orlu in podobne pobude niso dale trajnih uspehov. Več uspeha v tem obdobju je imela Hazena, ki je bila priljubljena predvsem v Mariboru in Ljubljani. Mariborčanke so celo osvojile naslov državnih prvakinj v kraljevini Jugoslaviji. Slika 1: Veliki rokomet (hazenavm.wz.cz) 7

8 Med drugo svetovno vojno so Nemci ustanovili na Štajerskem nekaj rokometnih moštev, v katerih pa večinoma Slovenci niso sodelovali. Kljub temu so ljudje v teh krajih vsaj posredno poznali rokomet, tudi otroci v šolah, in zato ni čudno, da se je rokomet najprej pojavil v Celju, Mariboru, Murski Soboti, Lendavi in Ptuju. Hkrati so nastale ekipe tudi v Ljubljani in Kranju. V Ljubljani je bila ustanovljena prva rokometna ekipa na univerzi, in to zaradi sodelovanja na 1. jugoslovanskih študentskih igrah v Zagrebu leta Iz tega moštva je kasneje nastal Rokometni klub Enotnost, ki se je pozneje preimenoval v Odred. Prva ženska ekipa je bila ustanovljena v začetku leta 1949 pri mariborskem Poletu. Leta 1950 je bil v tej pionirski dobi tudi celjski Kladivar, ki je tedaj sodil med najboljša moštva v Jugoslaviji. Dolgo časa pa je bilo igranje kakovostnega rokometa omejeno na nekaj centrov. Hitrejši razvoj v celotni Sloveniji se je pričel šele tedaj, ko se je poleg velikega rokometa pojavil tudi rokomet. Prvi republiški turnir je bil leta V nekaj letih so se pojavila številna nova središča (Črnomelj, Brežice, Velenje, Zagorje, Ajdovščina, Koper ), kjer so zrasti novi klubi. Zlasti velik napredek je bil dosežen po letu V tem času je bil izdelan tudi perspektiven načrt nadaljnjega razvoja slovenskega rokometa, ki je postavil trdne organizacijske temelje in podrobno shemo sistema tekmovanj od najnižje (v tedanjih občinah) do najvišje (tedanja republiška liga) stopnje. Slovenski rokometni klubi so v okviru Jugoslavije dosegli mnoge vidne rezultate. Ljubljanski Slovan je bil leta 1980 jugoslovanski državni prvak, leto kasneje pa tudi finalist pokala evropskih državnih prvakov. Leta 1983 je Slovan igral v finalu jugoslovanskega pokalnega tekmovanja. V finalu je dvakrat sodelovalo tudi moštvo Celja, ki je s svojim mladinskim moštvom osvojilo kar tri naslove jugoslovanskih državnih prvakov v mladinski konkurenci. V obdobju po osamosvojitvi so slovenski rokometaši nadaljevali z doseganjem odmevnih mednarodnih uspehov. Slovenska moška državna reprezentanca je tako na mediteranskih igrah leta 1993 v Franciji osvojila prvo medaljo za samostojno Slovenijo v športnih igrah bronasto. Skozi težke kvalifikacijske tekme se je ta reprezentanca tudi prebila na evropsko prvenstvo, ki je bilo leta 1994 na Portugalskem. Uvrstila se je na 10. mesto, kar ji je omogočilo tudi nastop na svetovnem prvenstvu leta 1995 na Islandiji. 8

9 Največji uspeh pa je dosegla moška reprezentanca leta 2004 v Sloveniji, kjer je osvojila srebrno medaljo. Slika 2: Slovenska reprezentanca na EP 2004 (rokometna-zveza.si) Skupno je reprezentanca nastopala na desetih evropski in sedmih svetovnih prvenstvih. Do sedaj so nastopali tudi na dveh olimpijskih igrah, leta 2000 v Sydneyu in leta 2004 v Atenah. Letos se je reprezentanca preko kvalifikacij uvrstila na svoje tretje olimpijske igre, ki bodo potekale v Riu. Tudi slovenska mladinska reprezentanca se je udeležila na več svetovnih in evropskih prvenstev. Največja uspeha pa je dosegla leta 2002, ko je na evropskem prvenstvu osvojila srebrno medaljo ter naslednje leto, ko je ista reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Braziliji osvojila bronasto medaljo. Slovenske reprezentance v kategoriji do 19 let (kadeti) so se prav tako redno uvrščale na evropska prvenstva, kjer so dosegale vidne uvrstitve. Tudi ženski rokometni kolektivi so dosegali vidne tekmovalne uspehe. Leta 1997 je ženska rokometna reprezentanca Slovenije osvojila bronasto medaljo na mediteranskih 9

10 igrah v Bariju ter se kvalificirala na svetovno prvenstvo istega leta v Nemčiji. Reprezentanca se je kvalificirala tudi na svetovni prvenstvi v Italiji 2001 in Hrvaški 2003 ter na evropsko prvenstvo Tudi reprezentance do 18 let in mladinske reprezentance so igrale na več evropskih in svetovnih prvenstvih. Slovenski rokometni klubi prav tako uspešno nastopajo v evropskih pokalnih tekmovanjih. Najodmevnejši pa so bili do sedaj rezultati moštev Celja, Prul, Velenja, Olimpije in Krima. Rokometni klub Celje Pivovarna Laško se je v več tekmovalnih sezonah uvrstil v polfinale evropske Lige prvakov, v sezoni 2003/2004 pa jo je tudi osvojil. V sezoni 2002/2003 se je v polfinale uspelo uvrstiti tudi ekipi Prul. V sezoni 1996/1997 je Rokometni klub Robit Olimpija osvojil klubski pokal EHF, kar je bil do takrat največji dosežek kakšnega slovenskega ženskega kolektiva v športnih igrah v evropskih klubskih tekmovanjih. Ta primat pa so v zadnjih letih prevzele igralke Krima, ki so v sezonah 2000/2001 in 2002/2003 zmagale v evropski ligi prvakinj. (Šibila, 2004) 10

11 1.2 ZGODOVINA ROKOMETNEGA KLUBA MARIBOR Slika 3: Uradni logotip RK Maribor (eurohandball.com) Zgodovina rokometa v Mariboru se začne v letu 1925 s prvo uradno tekmo žensk so se Mariborčanke pomerile z nasprotnicami iz Murske Sobote. Igrale so veliki rokomet na velikem travnatem igrišču. Na prvo uradno moško rokometno tekmo je bilo potrebno počakati še skoraj četrt stoletja, leta 1949 je moška ekipa Poleta odigrala tekmo velikega rokometa v Ljudskem vrtu. Že leto kasneje se odigra tudi prva uradna mednarodna tekma, nasprotnik so bili rokometaši Uniona iz Gradca. Naslednje leto so se preimenovali v Branik, to ime so obdržali do danes. Leta 1952 se odigrajo prve uradne tekme malega rokometa, ženska in moška ekipa se pomerita z nasprotnikom Sloga iz Varaždina. V naslednjih desetletjih igrajo v različnih ligah od republiške, štajerske in podravske. Med leti 1980 in 1990 nastopi kriza, moški igrajo v najnižjih ligah na povsem amaterskem nivoju. Po letu 1990 se je s pomočjo strokovnjakov in nekaterih starejših igralcev začel rokomet v Mariboru ponovno dvigovati. Klub je zaigral v 3. DRL. 11

12 Leta 2003 so ustanovili MRD Maribor Branik. Po dobrih igrah se je klub uvrstil v 2. DRL. Po dveh sezonah so se uvrstili v 1. B DRL, kjer so nastopali naslednje tri sezone. V sezoni 2008/09 so v 1. B DRL osvojili 2. mesto in se tako uvrstili v 1. A DRL, prav tako so v pokalu osvojili 3. mesto. V sezoni 2010/11 ekipa prvič nastopa v Evropi. Od te sezone naprej so nastopi v evropskih pokalih stalnica v Mariboru prav tako pa nizajo dobre rezultate v pokalu in dosegajo uvrstitve v končnico v državnem prvenstvu. V tej sezoni so osvojili 5. mesto v državnem prvenstvu in 10. mesto v pokalu. Uvrstitve RK Maribor v naslednjih sezonah: Sezona 2011/ mesto v prvenstvu in 4. mesto v pokalu Sezona 2012/ mesto v prvenstvu in 3. mesto v pokalu Sezona 2013/ mesto v prvenstvu in 19. mesto v pokalu Sezona 2014/ mesto v prvenstvu in 5. mesto v pokalu Sezona 2015/ mesto v prvenstvu in 5. mesto v pokalu 12

13 1.2.1 Ekipa RK Maribor Branik v sezoni 2013/14 Slika 4: Ekipa RK Maribor Branik v sezoni 2013/14 (eurohandball.com) Igralci: Blaž Kleč, Dušan Fidel, Gašper Hrastnik, Grega Jamnik, Tilen Kodrin, Dejan Malinović, Tine Poklar, Simon Razgor, Tadej Sok, Nikola Špelić, Aljoša Štefanič, Miha Zarabec, Nejc Žmavc, Marino Marić, Ante Kaleb Vratarji: Jure Vran, Gregor Čudić, Domen Škalički Trener: Marko Šibila Pomočnik: Klemen Luzar 13

14 1.3 ZNAČILNOSTI ROKOMETNE IGRE Rokometna tekma se igra na igrišču 40mx20m, gol je velikosti 3mx2m. Vratarjev prostor je od gola oddaljen 6m. Tekmo začne v vsaki ekipi 7 igralcev (6 v polju in vratar). Število menjav je poljubno. Omejitev je samo ta, da se menjajo v prostoru za menjave. Slika 5 Shema rokometnega igrišča Rokomet lahko označimo za polistrukturno kompleksno športno panogo. To pomeni, da je rokomet sestavljen ali strukturiran iz mnogo individualnih elementov (strukturni elementi ali taktično-tehnični elementi osnovne in specifične rokometne motorike), ki jih izvajajo igralci in se v igri na zapleten način pojavljajo pri sodelovanju s soigralci in v konfliktu z nasprotniki. Pri sodelovanju med soigralci in oviranju tega sodelovanja s strani nasprotnikov se pojavljajo različne strukturne situacije (ali akcije), ki so lahko tipične ( v igri se pojavljajo večkrat ter na pričakovan način in jih igralci poznajo) ali netipične (v igri se pojavljajo redko ali kot novost na nepričakovan način in jih igralci v taki obliki ne prepoznajo). Celotno rokometno igro pa delimo tudi na faze ali dele. Osnovna razdelitev je na dve glavni fazi: 14

15 - faza obrambe takrat, ko ima žogo v rokah nasprotnik in se moštvo brani oz. skuša preprečiti nasprotniku, da bi dosegel zadetek; - faza napada - takrat, ko ima moštvo žogo in skuša doseči zadetek Fazo obrambe nadalje razdelimo na dve podfazi: - podfaza vračanja v obrambo. Igralci se skušajo vrniti v obrambno organizirano z namenom preprečevanja nasprotnikovega protinapada in čim hitrejšega prehoda v osebni, conski ali kombinirani način branjenja; - podfaza branjenja s consko ali kombinirano obrambno postavitvijo ter z osebno obrambo (osebna obramba se pojavlja tudi pri vračanju v obrambo, tukaj pa mislimo na organiziran način branjenja z osebno obrambo po izgubljeni žogi, ne da bi formirali consko ali kombinirano obrambno postavitev). Fazo napada ravno tako delimo na dve podfazi: - podfaza protinapada, ki je lahko individualen, skupinski ali skupen (moštveni). V sodobnem rokometu poznamo tudi tki. podaljšani protinapad, ki se izvaja v času, ko so se obrambni igralci že vrnili v obrambo, vendar še niso popolnoma formirali conske ali kombinirane obrambne postavitve; - podfaza napada na postavljeno consko ali kombinirano obrambno postavitev. (Šibila, Bon, Pori, 2004) V vsaki podfazi rokometne igre pa lahko zabeležimo različna statistična dogajanja. Tako lahko v podfazi napada zabeležimo: - gole iz različnih položajev - strele na gol iz različnih položajev - izgubljene žoge - asistence - pridobljene 7m 15

16 V podfazi obrambe pa lahko zabeležimo: - obrambe vratarjev - pridobljene žoge - izključitve - bloke 1.4 STATISTIČNE ANALIZE IGRALNIH DOGAJANJ NA ROKOMETNIH TEKMAH Statistika je v svoji klasični definiciji»veda, ki se ukvarja s preučevanjem množičnih pojavov«(leskošek, 2008). Pojavlja se v mnogo oblikah, zelo pomembna je tudi v športu. S statistiko lahko preverimo dogajanja na športnih prireditvah tako v preteklosti kot danes. Z razvojem tehnologije se je pojavila statistika»v živo«, kjer lahko s pomočjo interneta statistične podatke o dogajanju na tekmah spremljamo kjerkoli na svetu. Statistika»v živo«je v nekaterih domačih prvenstvih na voljo tudi v Sloveniji. V nogometnem in košarkarskem prvenstvu je na voljo že nekaj sezon. V rokometnem prvenstvu pa se je možnost spremljanja tekme prek statistike v živo pojavila v sezoni 2015/16. V diplomskem delu se bom osredotočil na statistiko domačih tekem RK Maribor v sezoni 2013/14. Namen dela je ugotoviti razlike v podatkih med uradno in interno statistiko in s tem ugotoviti kakovost opravljenega dela uradnih statistikov. 1.5 IZSLEDKI PREDHODNIH RAZISKAV Na temo statističnih analiz v športu je bilo opravljeno že mnogo raziskav. Tukaj so izsledki nekaterih izmed njih. De Rose Junior (2004) je v svoji raziskavi analiziral uspešnost košarkarskih ekip glede na lokacijo tekme. Analiziral je 606 tekem v Sao Paulu. Njegove ugotovitve so bile: 16

17 - domače ekipe so zabeležile zmago v 62% tekem; - domače ekipe so bile boljše v metih, skokih, ukradenih žogah, asistencah in procentu uspešnosti meta; - domače ekipe so tudi bolj agresivne v napadu, večkrat vržejo na koš in imajo boljši odstotek meta; - zmagovalna ekipa, ne glede na lokacijo tekme, je vedno boljša od poražencev v vseh statističnih kategorijah razen v skokih v napadu. (De Rose Junior, 2004) McSharry (2007) je v svoji raziskavi analiziral vpliv igranja nogometnih tekem na visoki nadmorski višini. Analiziral je tudi vpliv nadmorske višine na psihološko predstavo različne skupine nogometašev. Raziskava je bila narejena na vzorcu 1460 tekem v 10 državah v 100 letih. Njegove ugotovitve so bile: - nadmorska višina ima pomemben negativni vpliv na psihološko predstavo moštev iz nižjih nadmorskih višin, ko igrajo proti moštvom iz višjih leg; - ekipe iz višjih leg dosežejo več in prejmejo manj golov bolj kot se veča razlika v nadmorski višini; - vsakih dodatnih 1000m nadmorske višine poveča razliko med doseženimi in prejetimi goli za približno 0,5 gola; - verjetnost zmage domače ekipe pri tekmi dveh ekip, ki imata isto nadmorsko višino, je 53,7% medtem ko ta razlika naraste na 82,5% če je razlika v nadmorski višini 3695m (npr. Bolivija proti Braziliji), in pade na 21,3% če je razlika v nadmorski višini 3695m (npr. Brazilija proti Boliviji). (McSharry, 2007) Erčulj, Vučkovič, Perš, Perše in Kristan (2007) so analizirali razlike v opravljeni poti in povprečni hitrosti gibanja med različnimi tipi košarkarjev. Analizo so opravljali s pomočjo merilnega sistema SAGIT na treh tekmah končnice državnega prvenstva Slovenije za člane med ekipama Union Olimpija in Geoplin Slovan v sezoni 2004/05. Analizirali so skupno 22 košarkarjev, ki so v posameznem polčasu tekme igrali vsaj 200 sekund. Ker v košarki poznamo več različnih tipov igralcev, so opravljeno pot in povprečno hitrost gibanja izračunali za tri osnovne tipe igralcev (branilce, krila in centre). Ugotovili so: 17

18 - v aktivnem delu igre (ko ura za merjenje igralnega časa teče) v enem polčasu oz. 20 minutah igralci v povprečju opravijo pot dolgo 2227 metrov, v pasivnem delu pa še dodatnih 920 metrov; - povprečna hitrost gibanja igralcev v aktivnem delu igre znaša 1,84 m/s; - najdaljšo pot v povprečju opravijo branilci (2300 m), sledijo jim krila (2246m) in nato centri (2118 m); - v povprečju se najhitreje gibljejo branilci (1,92 m/s), sledijo jim krila (1,87 m/s) in nato centri (1,74 m/s). (Erčulj idr., 2007) Stopar (2010) je v svojem diplomskem delu analiziral igro moške mladinske rokometne reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 2009 v Egiptu. Po kvalitativni analizi igre je podal naslednje ugotovitve: - slovenska mladinska reprezentanca bi morala popraviti učinkovitost strelov izpred črte vratarjevega prostora (60 %) in strelov s krila (62 %). Ker so to streli iz neposredne bližine, je odstotek realizacije prenizek; - realizacija kazenskih strelov (76 %) je bila za tako pomembno tekmovanje preslaba; - slovenski napadalci so naredili povprečno deset tehničnih napak na tekmo, kar je preveč. Predvsem bi moralo biti teh napak čim manj proti koncu prvenstva, ko so se igrale tekme v glavnem delu in za odličja; - zelo dobro realizacijo je imela Slovenija pri strelih po hitrih protinapadih (83 %) in strelih po prodoru (80 %). Poznalo se je pomanjkanje visokih igralcev, zato bi lahko bilo prodorov še več ob tako visoki učinkovitosti; - število podaj za zadetek je imela Slovenija najvišje (106) od vseh udeležencev na SP. Takšen podatek je zelo pomemben, ker razkriva predvsem kombinatorno in kolektivno igro naše reprezentance; - pri opominih (29) je Slovenija v primerjavi s prvo (Nemčija, 28) in drugo (Danska, 28) uvrščeno reprezentanco dokaj izenačena, je pa razlika pri dvominutnih kaznih (46), ki jih je imela Slovenija več kot drugi dve reprezentanci (Nemčija 41, Danska 28); 18

19 - odstotek ubranjenih strelov slovenskih vratarjev je bil zadovoljiv (33 %), le na tekmi proti Danski (23 %) je bil pod povprečjem; - v primerjavi s statističnimi podatki je bilo ugotovljeno, da je bilo povprečno število zadetkov na tekmo na SP 2009 v Egiptu večje za 4,4 zadetke. (Stopar, 2010) Rebič (2012) je v svojem diplomskem delu analiziral statistične podatke o učinkovitosti igre slovenske moške mladinske rokometne reprezentance na evropskem prvenstvu 2010 in svetovnem prvenstvu Po kvalitativni analizi igre je podal naslednje ugotovitve: - med prvenstvoma ni razlik v povprečnem številu strelov in danih zadetkov na tekmo. Tudi skupna učinkovitost je na obeh prvenstvih podobna; - na EP 2010 so reprezentanti statistično značilno večkrat streljali na nasprotnikova vrata z mest zunanjih igralcev, imeli so tudi značilen odstotek učinkovitosti s te igralne pozicije v primerjavi s SP 2011; - na SP 2011 so reprezentanti v primerjavi z EP 2010 večkrat streljali na nasprotnikova vrata s pozicije krilnih napadalcev, prav tako pa so imeli na SP v Grčiji tudi boljši odstotek učinkovitosti te igralne pozicije; - Slovenija je v povprečju na tekmo dosegla več zadetkov izpred črte vratarjevega prostora in po izvedbi hitrega protinapada na SP 2011 v Grčiji, a je bila učinkovitost strelov na obeh omenjenih igralnih pozicijah boljša na EP 2010 na Slovaškem; - učinkovitost strelov s sedmih metrov je bila dobra na EP 2010, na SP 2011 pa je bila učinkovitost za tako tekmovanje preslaba; - vratarji so na EP 2010 zbrali več obramb, imeli so tudi boljši odstotek učinkovitosti; - učinkovitost obramb vratarjev je bila na EP 2010 v primerjavi s SP 2011 boljša pri strelih z vseh posameznih igralnih položajev, razen pri strelih po prodoru in pri strelih s krilnega položaja, kjer je bil odstotek obramb podoben; - na EP 2010 je bilo v primerjavi s SP 2011 na tekmo povprečno večje število podaj za dosego zadetka in manjše število tehničnih napak; 19

20 - statistično značilno se prvenstvi razlikujeta v strelih s položaja zunanjega igralca. S te igralne pozicije so večkrat streljali igralci na EP 2010; - statistično značilno se prvenstvi razlikujeta v zadetkih, doseženih s položaja zunanjega igralca, kjer so bili igralci uspešnejši na evropskem prvenstvu; - statistično značilno se prvenstvi razlikujeta v številu strelov, izvedenih na slovenska vrata, iz strela po prodoru. Na SP 2011 v Grčiji je bilo teh strelov veliko več kot pa na EP (Rebič, 2012) 1.6 SISTEM TEKMOVANJA V SEZONI 2013/2014 V tekmovalni sezoni 2013/2014 so v 1. državni rokometni ligi (v nadaljevanju DRL) sodelovale naslednje ekipe: - RK Gorenje Velenje - RK Celje Pivovarna Laško - RK Maribor Branik - RD Ribnica Riko hiše - RK Trimo Trebnje - RK Sevnica - RK Jeruzalem Ormož - MRK Krka - RD Slovan - RD Istrabenz plini Izola - RK Krško - RK Sviš Ivančna Gorica V prvem delu so se ekipe pomerile po dvokrožnem tekmovalnem sistemu, to pomeni, da so z vsakim nasprotnikom odigrale po dve tekmi, eno doma in eno v gosteh. RK Maribor je v prvem delu dosegel 16 zmag, 3 neodločene izide in 3 poraze. Zasedli so 3. mesto po rednem delu. 20

21 V končnico za prvaka se je uvrstilo najboljših 6 ekip po rednem delu. Tudi v končnici so odigrali po dvokrožnem sistemu, točke iz rednega dela pa so se prenesle v drugi del tekmovanja. V drugem delu je RK Maribor dosegel 5 zmag, 3 neodločene izide in 2 poraza. Osvojili so končno 3. mesto v državi. V tej sezoni je naslov prvaka slavilo moštvo RK Celje Pivovarna Laško. 1.7 CILJI IN HIPOTEZA - Ugotoviti razlike v statističnih podatkih o igralnih dogajanjih, zabeleženih z internim beleženjem in z uradno statistiko na domačih tekmah RK Maribor v 1. slovenski moški rokometni ligi v sezoni 2013/14. - Na osnovi dobljenih podatkov predlagati možnosti za izboljšavo beleženja statističnih podatkov na rokometnih tekmah. H01. Med podatki o igralnih dogajanjih, zabeleženimi z internim beleženjem in z uradno statistiko na domačih tekmah RK Maribor v 1. slovenski moški rokometni ligi v sezoni 2013/14 v nobeni izmed obravnavanih spremenljivk ne obstajajo statistično značilne razlike. 21

22 2. METODE DELA V tem poglavju predstavljamo vzorec merjencev, vzorec spremenljivk in metode obdelave podatkov. 2.1 VZOREC MERJENCEV Vzorec merjencev predstavljajo igralci članske ekipe RK Maribor Branik v tekmovalni sezoni 2013/2014. Antropološki podatki posameznih igralcev v tem primeru niso potrebni, saj šteje le njihov prispevek v skupno statistiko ekipe. V sezoni 2013/2014 so ekipo zastopali naslednji igralci (razvrščeni po igralnih pozicijah): Vratar: - Jure Vran - Gregor Čudić - Domen Škalički Levo krilo: - Tilen Kodrin - Simon Razgor Levi zunanji: - Tine Poklar - Nikola Špelić Srednji zunanji: - Dušan Fidel - Miha Zarabec - Ante Kaleb 22

23 Desni zunanji: - Gašper Hrastnik - Dejan Malinović - Aljoša Štefanič Desno krilo: - Grega Jamnik - Tadej Sok Krožni napadalec: - Blaž Kleč - Nejc Žmavc - Marino Marić 2.2 VZOREC TEKEM V diplomskem delu smo obravnavali naslednje tekme. RK Maribor Branik : RK Trimo Trebnje 26 : 25 RK Maribor Branik : RK Sevnica 33 : 25 RK Maribor Branik : RK Krško 31 : 25 RK Maribor Branik : RD Ribnica Riko hiše 29 : 23 RK Maribor Branik : MRK Krka 27 : 27 RK Maribor Branik : RK Gorenje Velenje 25 : 25 RK Maribor Branik : RK Jeruzalem Ormož 39 : 14 RK Maribor Branik : RD Istrabenz plini Izola 33 : 22 RK Maribor Branik : RK Sviš Ivančna Gorica 31 : 21 RK Maribor Branik : RD Slovan 42 : 26 23

24 RK Maribor Branik : RK Celje Pivovarna Laško 32 : 30 RK Maribor Branik : RK Sevnica 33 : 24 RK Maribor Branik : RK Gorenje Velenje 34 : 34 RK Maribor Branik : RK Celje Pivovarna Laško 29 : 31 RK Maribor Branik : RK Trimo Trebnje 35 : 26 RK Maribor Branik : RD Ribnica Riko hiše 36 : METODE OBDELAVE PODATKOV Podatke sem obdelal s pomočjo programov Microsoft Excel (verzija 2013, Microsoft Corporation, Redmond, ZDA) in s statističnim programom IBM SPSS (verzija 23, SPSS Inc., Chicago, ZDA). Najprej sem vsem spremenljivkam izračunal mere opisne statistike (povprečje in standardni odklon). Za testiranje razlik med spremenljivkami glede na interno in uradno statistiko sem uporabil t-test za odvisne vzorce. Pred testiranjem razlik med spremenljivkami glede na interno in uradno statistiko sem preveril predpostavko o normalnosti porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom. Kjer sem ugotovil kršitev predpostavke o normalnosti porazdelitve razlik med dvema primerjanima spremenljivkama, sem uporabil neparametrično obliko t-testa za odvisne vzorce (Wilcoxonov test). Vse podatke sem obdelal pri stopnji tveganja 5 %. 24

25 2.4 POSTOPEK Začel sem tako, da sem si izpisal uradno statistiko vseh domačih tekem RK Maribor Branik iz sezone 2013/2014 in jo uredil v pregledno tabelo, kjer se vidi statistika vsake tekme posebej. Uradno statistiko sem pridobil s spletnega naslova Interno statistiko kluba mi je priskrbel dr. Šibila, dostop do nje pa je imel, ker je bil v tem času trener kluba, statistiko pa je na klopi delal njegov pomočnik Klemen Luzar. Tudi to statistiko sem uredil v pregledno tabelo za vsako tekmo posebej. Obe tabeli sem kasneje združil v eno s skupaj seštetimi podatki. Pri tej tabeli sem pri uradni statistiki združil strele s 6m in iz nasprotnih napadov (NN), saj nasprotni napadi niso posebej evidentirani v interni statistiki. To sem storil ob predpostavki, da se večina nasprotnih napadov zaključi s strelom s 6m. V tabelah in pri obdelavi podatkov sem uporabil naslednje spremenljivke: - DANI IN PREJETI GOLI Dani in prejeti goli pomenijo število doseženih in prejetih golov na posamični tekmi. Dani goli so goli, ki jih doseže ekipa RK Maribor, prejeti goli pa so goli, ki jih doseže njihov nasprotnik. 25

26 - STRELI IN GOLI S 6M Streli in goli s 6m pomenijo vse zabeležene strele in dosežene gole s črte 6m oz. črte vratarjevega prostora. Strel izpred črte vratarjevega prostora uporablja predvsem krožni napadalec, krilo ob prehodu na pozicijo drugega krožnega napadalca, igralec v nasprotnem napadu in zunanji napadalec po uspešnem prodoru neposredno pred vratarjev prostor. To je prostor, ki je od vrat oddaljen 6 7 metrov. Tehnika strela je odvisna od igralne situacije in postavitve vratarja. Slika 6 Strel iz 6 m (ehffinal4.com) 26

27 - STRELI IN GOLI Z 9M Streli in goli z 9m pomenijo vse zabeležene strele in dosežene gole z meti oddaljenosti najmanj 9 m od gola. Slika 7 Strel iz 9 m (ehffinal4.com) - STRELI IN GOLI S 7M Streli in goli s 7m pomenijo vse zabeležene strele in dosežene gole s sedemmetrovk. Sedemmetrovka se izvaja z označenega mesta sedem metrov na sredini pred vrati, ko sodnik dosodi ta met zaradi različnih kršitev pravil. Strel se izvede po pisku sodnika. - STRELI IN GOLI SKUPNO Streli in goli skupno pomenijo vse zabeležene strele in dosežene gole ekipe RK Maribor na posamezni tekmi. 27

28 - % USPEŠNOSTI STRELOV % uspešnosti strelov pomeni razmerje med uspešnimi in neuspešnimi streli ekipe RK Maribor na posamezni tekmi. - ASISTENCE Asistenca pomeni število asistenc na tekmi. Asistenca se zabeleži, ko napadalec poda žogo soigralcu, ki neposredno strelja proti vratom. Podaja šteje samo v primeru, če je bil dosežen zadetek ali je bil nad napadalcem storjen prekršek za najstrožjo kazen. - PRIDOBLJENE ŽOGE Pridobljene žoge pomenijo trenutek, ko obrambni igralec pridobi posest žoge od nasprotnika. - IZGUBLJENE ŽOGE Izgubljene žoge pomenijo trenutek, ko napadalec nenamerno izgubi posest nad žogo in jo pridobi obrambna ekipa. - RAZLIKA MED PRIDOBLJENIMI IN IZGUBLJENIMI ŽOGAMI Razlika med pridobljenimi in izgubljenimi žogami pomeni razliko med pridobljenimi in izgubljenimi žogami. - BLOKI Bloki pomenijo število dogodkov, ko obrambni igralec blokira nasprotnikov strel z rokami. - PRIDOBLJENE 7M Pridobljene sedemmetrovke pomenijo število dogodkov, ko napadalec svoji ekipi zagotovi izvedbo sedemmetrovke. 28

29 - IZKLJUČITVE Izključitve pomenijo število dvominutnih kazni za ekipo. - OBRAMBE VRATARJEV IZ IGRE Obrambe vratarjev iz igre pomenijo število obramb vratarjev po strelih nasprotne ekipe iz različnih položajev v igri. Slika 8 Obramba iz igre (gettyimages.com) 29

30 - OBRAMBE VRATARJEV S 7M Obrambe vratarjev s 7m pomeni število obramb vratarjev po strelih nasprotne ekipe s sedemmetrovke. Slika 9 Obramba iz 7m (ehffinal4.com) - SKUPNE OBRAMBE VRATARJEV Skupne obrambe vratarjev pomenijo skupno število obramb, torej obrambe iz igre in obrambe s sedemmetrovk. V vseh teh statistikah so upoštevani vsi igralci moštva RK Maribor Branik na posamezni tekmi. 30

31 3. REZULTATI IN RAZPRAVA V tem delu bom predstavil tabele in rezultate. Najprej so predstavljene tabele uradne in interne statistike. V tabelah 1 4 je vsaka tekma obravnavana posamično zaradi lažjega pregleda dogajanj. V tabelah 5 in 6 so vsa dogajanja združena. Iz teh tabel sem tudi izhajal pri statističnih analizah. V tabelah 7 12 se nahajajo statistične analize podatkov iz tabel 5 in 6. Pod vsako tabelo je krajša razprava o rezultatih. 31

32 Tabela 1: Uradna statistika - 1. del GOLI 6m 9m 7m Nasprotnik dani prejeti streli goli streli goli streli goli skupaj % TREBNJE ,90476 SEVNICA ,33333 KRŠKO ,26531 RIBNICA ,73171 KRKA ,85366 VELENJE ,10256 ORMOŽ IZOLA ,73913 SVIŠ ,45455 SLOVAN ,24528 CELJE ,04878 II.del SEVNICA ,73913 II.del VELENJE ,66667 II.del CELJE ,04348 II.del TREBNJE ,5 II.del RIBNICA Legenda. Goli dani prejeti dani in prejeti goli; 6m streli goli streli in goli s 6m; 9m streli goli streli in goli z 9m; 7m streli goli streli in goli s 7m; skupaj skupno streli in goli; % odstotek uspešnosti strelov 32

33 Tabela 2: Uradna statistika - 2. del Nasprotnik asist žoga + žoga - žoga +/- blok p7m 2min obrambe obr.7m Obrambe skupaj TREBNJE SEVNICA KRŠKO RIBNICA KRKA VELENJE ORMOŽ IZOLA SVIŠ SLOVAN CELJE II.del SEVNICA II.del VELENJE II.del CELJE II.del TREBNJE II.del RIBNICA Legenda. Asist asistence; žoga + pridobljene žoge; žoga - izgubljene žoge; blok blokade; p7m pridobljene sedemmetrovke; 2min izključitve; obrambe obrambe iz igre; obr. 7m obrambe sedemmetrovk; obrambe skupaj 33

34 Tabela 3: Interna statistika - 1. del GOLI 6m 9m 7m Nasprotnik dani prejeti streli goli streli goli streli goli skupaj % TREBNJE % SEVNICA % KRŠKO % RIBNICA % KRKA % VELENJE % ORMOŽ % IZOLA % SVIŠ % SLOVAN % CELJE % II.del SEVNICA % II.del VELENJE % II.del CELJE % II.del TREBNJE % II.del RIBNICA % Legenda. Goli dani prejeti dani in prejeti goli; 6m streli goli streli in goli s 6m; 9m streli goli streli in goli z 9m; 7m streli goli streli in goli s 7m; skupaj skupno streli in goli; % odstotek uspešnosti strelov 34

35 Tabela 4: Interna statistika - 2. del Nasprotnik asist žoga + žoga - žoga +/- blok p7m 2min obrambe obr.7m Obrambe skupaj TREBNJE SEVNICA KRŠKO RIBNICA KRKA VELENJE ORMOŽ IZOLA SVIŠ SLOVAN CELJE II.del SEVNICA II.del VELENJE II.del CELJE II.del TREBNJE II.del RIBNICA Legenda. Asist asistence; žoga + pridobljene žoge; žoga - izgubljene žoge; blok blokade; p7m pridobljene sedemmetrovke; 2min izključitve; obrambe obrambe iz igre; obr.7m obrambe sedemmetrovk; obrambe skupaj 35

36 Tabela 5: Skupna statistika vseh tekem - 1. del Goli dani Goli prejeti Streli 6m Streli 9m Streli 7m Streli skupaj Asistence Žoga + Žoga - Blok Interna / /156 54/44 788/ Uradna /332* 258/143 58/42 737/ Legenda. Goli dani število zadetkov na vseh tekmah; goli prejeti število prejetih golov na vseh tekmah; streli 6m število strelov in zadetkov s 6m; streli 9m število strelov in zadetkov z 9m; streli 7m število strelov in zadetkov z 9m; streli skupaj skupno število strelov in število uspešnih strelov; asistence skupno število asistenc; žoga + skupno število pridobljenih žog; žoga - skupno število izgubljenih žog; blok skupno število blokad Tabela 6: Skupna statistika vseh tekem - 2. del 7m pridobljene 2min obrambe obrambe 7m obrambe skupaj Interna Uradna Legenda. 7m pridobljene število pridobljenih sedemmetrovk; 2min skupno število izključitev; obrambe število obramb vratarjev iz igre; obrambe 7m skupno število obramb s sedemmetrovk; obrambe skupaj skupno število obramb 36

37 Tabela 7: Primerjava števila danih in prejetih golov med uradno in interno statistiko Primerjava spremenljivk med interno in uradno statistiko Dani goli glede na interno statistiko Dani goli glede na uradno statistiko Prejeti goli glede na interno statistiko Prejeti goli glede na uradno statistiko X N SD t df p 32,19 16,00 4,55 0, ,00 32,19 16,00 4,55 25,25 16,00 4,46 0, ,00 25,25 16,00 4,46 Legenda. x aritmetična sredina; N število tekem; SD standardni odklon; t testna statistika; df stopnje prostosti; p statistična značilnost V Tabeli 7 so prikazani rezultati primerjav med danimi in prejetimi goli med interno in uradno statistiko. Rezultati kažejo, da se zabeležene vrednosti med seboj ne razlikujejo v povprečjih (p = 1,00). Vrednosti pri obeh spremenljivkah in zabeleženih statistikah so popolnoma enake. To je popolnoma pričakovan rezultat, saj se prejeti in dani goli preprosto morajo ujemati. 37

38 Tabela 8: Primerjava števila strelov in golov z različnih razdalj med uradno in interno statistiko Primerjava spremenljivk med interno in uradno statistiko Streli s 6 metrov glede na interno statistiko Streli s 6 metrov glede na uradno statistiko Goli s 6 metrov glede na interno statistiko Goli s 6 metrov glede na uradno statistiko Streli s 7 metrov glede na interno statistiko Streli s 7 metrov glede na uradno statistiko Goli s 7 metrov glede na interno statistiko Goli s 7 metrov glede na uradno statistiko Streli z 9 metrov glede na interno statistiko Streli z 9 metrov glede na uradno statistiko Goli z 9 metrov glede na interno statistiko Goli z 9 metrov glede na uradno statistiko X N SD t df p 26,06 16,00 7,49-0, ,77 26,31 16,00 6,13 19,69 16,00 5,99-2, ,04 20,75 16,00 5,16 3,38 16,00 1,89 3,63 16,00 1,89-0,45 / 1,00 2,75 16,00 1,39 2,63 16,00 1,15-1,00 / 1,00 19,81 16,00 3,64 6, ,00 16,13 16,00 2,39 9,75 16,00 2,52 2, ,04 8,94 16,00 1,73 38

39 Legenda. x aritmetična sredina; N število tekem; SD standardni odklon; t testna statistika; df stopnje prostosti; p statistična značilnost; / uporabljena neparametrična oblika; t test za odvisne vzorce V Tabeli 8 so prikazani rezultati primerjav strelov in golov z različnih razdalj med interno in uradno statistiko. Rezultati kažejo, da se zabeležene vrednosti med seboj razlikujejo pri golih s 6 metrov(p = 0,04), strelih z 9 metrov (p = 0,00) in pri golih z 9 metrov (p = 0,04). Pri golih s 6 in 9 m je dejanska razlika med povprečji zelo majhna (pri obeh se giblje okoli 1 gola), vendar kljub temu statistično značilna. Pri strelih z 9 metrov je pa ta razlika precej večja, in sicer smo pri interni statistiki zabeležili skoraj 3 gole več kakor pri uradni statistiki. Razlika se pojavi tudi pri strelih in golih s 7m in sicer je pri uradni statistiki zabeleženo več strelov in manj golov s 7m. Menim, da je to posledica natančnosti in koncentracije, pa tudi znanja statistika. Uradni statistik je velikokrat preobremenjen s številom podatkov, ki jih mora vnašati v aplikacijo, zato mu lahko strel ali podaja, ki se ne konča z golom, uide. V tem primeru je zelo pomembna koncentracija statistika. Razlika v številu strelov in golov s 7m pa se nebi smela pojavljati saj so to statične situacije, kjer ima statistik dovolj časa, da vse podatke vestno zapiše. Zato me ta razlika preseneča. 39

40 Tabela 9: Primerjava skupnega števila strelov in uspešnih strelov med uradno in interno statistiko Primerjava spremenljivk med interno in uradno statistiko Skupni streli glede na interno statistiko Skupni streli glede na uradno statistiko Skupni uspešni streli glede na interno statistiko Skupni uspešni streli glede na uradno statistiko Delež med streli in uspešnimi streli glede na interno statistiko Delež med streli in uspešnimi streli glede na uradno statistiko X N SD t df p 49,25 16,00 5,11 3, ,01 46,06 16,00 4,93 32,19 16,00 4,55 0, ,00 32,19 16,00 4,55 0,65 16,00 0,07 0,70 16,00 0,07-2,91 / 0,00 Legenda. x aritmetična sredina; N število tekem; SD standardni odklon; t testna statistika; df stopnje prostosti; p statistična značilnost; / - uporabljena neparametrična oblika; t test za odvisne vzorce V Tabeli 9 so prikazani rezultati primerjav skupnega števila strelov, uspešnih strelov in deležev med streli in uspešnimi streli med interno in uradno statistiko. Rezultati kažejo, da se zabeležene vrednosti med seboj razlikujejo pri skupno izvedenih strelih (p = 0,01) in pri deležu med izvedenimi in uspešno izvedenimi streli (p = 0,00). Pri skupnem številu strelov smo pri interni statistiki zabeležili kar več kot tri strele več glede na uradno 40

41 statistiko, kar se je izkazalo za statistično značilno. Pri primerjavi prejetih in danih strelov smo nižji delež zabeležili pri interni statistiki (5 % nižji delež). Menim, da je tudi v tem primeru razlika posledica koncentracije statistika. Interni statistik bolj podrobno spremlja samo srečanje in je tako manjša verjetnost, da mu kakšen strel uide. Razlika med skupnim številom strelov se navezuje na rezultate iz Tabele 8, kjer smo zabeležili 3 strele na gol z 9m manj pri uradni statistiki. 41

42 Tabela 10: Primerjava asistenc in posesti žoge med uradno in interno statistiko Primerjava spremenljivk med interno in uradno statistiko Asistence glede na interno statistiko Asistence glede na uradno statistiko Pridobljene žoge glede na interno statistiko Pridobljene žoge glede na uradno statistiko Izgubljene žoge glede na interno statistiko Izgubljene žoge glede na uradno statistiko Razlika med pridobljenimi in izgubljenimi žogami glede na interno statistiko Razlika med pridobljenimi in izgubljenimi žogami glede na uradno statistiko X N SD t df p 20,88 16,00 4,81 17, ,00 0,63 16,00 1,31 6,63 16,00 2,80 2, ,01 3,63 16,00 2,85 6,38 16,00 2,00 2, ,01 4,81 16,00 2,40 0,25 16,00 3,21 1, ,18-1,18 16,00 2,04 Legenda. x aritmetična sredina; N število tekem; SD standardni odklon; t testna statistika; df stopnje prostosti; p statistična značilnost V Tabeli 10 so prikazani rezultati primerjave asistenc ter pridobljenih in izgubljenih žog med interno in uradno statistiko. Rezultati kažejo obstoj razlik med vsemi preučevanimi spremenljivkami glede na različno evidenco statistike tekem, razen pri razlikah med pridobljenimi in izgubljenimi žogami (p = 0,18). Največji razpon se je pojavil pri asistencah, in sicer več kot 20 asistenc. 42

43 Pri asistencah se ogromna razlika pojavlja predvsem zaradi neznanja uradnih statistikov oz. pomanjkanja navodil. Asistence so največji problem tudi pri večini ostalih tekem. Na tem področju bi RZS lahko naredila več predvsem s seminarji in izobraževanji za uradne statistike, kjer bi jim podrobno predstavili različne situacije v igri in natančno določili, kaj je in kaj ni asistenca, kaj je in kaj ni pridobljena oz. izgubljena žoga itd. Iz že zgoraj omenjenega razloga se pojavljajo tudi razlike v številu pridobljenih in izgubljenih žog. Interni statistik bo prej zabeležil pridobljeno oz. izgubljeno žogo, saj ima več rokometnega znanja in izkušenj kot uradni statistik. Zanimivo je, da ima RK Maribor v sezoni 2013/14 po uradni statistiki več izgubljenih žog kot, po interni statistiki pa več pridobljenih. 43

44 Tabela 11: Primerjava pridobljenih 7m in kazni med uradno in interno statistiko Primerjava spremenljivk med interno in uradno statistiko Pridobljene 7m glede na interno statistiko Pridobljene 7m glede na uradno statistiko 2min kazen glede na interno statistiko 2min kazen glede na uradno statistiko X N SD t df p 3,31 16,00 1,89 2,56 16,00 1,93-1,80 / 0,13 3,38 16,00 1,93 3,19 16,00 1,72-1,13 / 0,50 Legenda. x aritmetična sredina; N število tekem; SD standardni odklon; t testna statistika; df stopnje prostosti; p statistična značilnost; / uporabljena neparametrična oblika; t test za odvisne vzorce V Tabeli 11 so prikazani rezultati primerjave pridobljenih 7m in kazni med uradno in interno statistiko. Rezultati kažejo, da pri obeh spremenljivkah ne prihaja do značilnih razlik. Manjšo tendenco po obstoju razlik kaže le primerjava med pridobljenimi 7m (p = 0,13), kjer smo pri uradni statistiki zabeležili 0,76 pridobljenih 7m manj. Čeprav so statistične razlike v obeh kategorijah majhne, jih po mojem mnenju sploh nebi smelo biti, kajti za razliko od npr. asistence, ki jo je lažje spregledati, ima pri 7m in izključitvah statistik dovolj časa, da pravilno zabeleži dogodek. Pojav razlik tako pripisujem samo površnosti uradnega statistika, ob predvidevanju, da je interni statistik zabeležil vse dogodke. Mogoče bi bilo smiselno, da sta na tekmi prisotna dva uradna statistika, saj bi s tem zmanjšali število spregledanih situacij. 44

45 Tabela 12: Primerjava blokov in obramb med uradno in interno statistiko Primerjava spremenljivk med interno in uradno statistiko Bloki glede na interno statistiko Bloki glede na uradno statistiko Obrambe na 7 m glede na interno statistiko Obrambe na 7 m glede na uradno statistiko Obrambe skupaj glede na interno statistiko Obrambe skupaj glede na uradno statistiko Obrambe glede na interno statistiko Obrambe glede na uradno statistiko X N SD t df p 4,75 16,00 3,79 3, ,00 2,88 16,00 2,90 1,06 16,00 1,18 0,81 16,00 0,91-0,82 / 0,75 12,94 16,00 2,89 13,06 16,00 4,14-1,50 / 0,16 11,88 16,00 2,39 12,25 16,00 3,71-1,22 / 0,25 Legenda. x aritmetična sredina; N število tekem; SD standardni odklon; t testna statistika; df stopnje prostosti; p statistična značilnost; / uporabljena neparametrična oblika; t test za odvisne vzorce V Tabeli 12 so prikazani rezultati primerjave števila blokov in obramb med uradno in interno statistiko. Rezultati kažejo, da prihaja do statistično značilnih razlik le med bloki (p = 0,00). Pri uradni statistiki smo zabeležili skoraj 2 bloka manj kot pri interni statistiki. Pri skupnih obrambah se kaže tendenca po obstoju razlik (p = 0,16), vendar gledano na 45

46 obe povprečji to pomeni, da bistvenih razlik med obema evidencama zabeleženih podatkov ni. Pri blokih je lahko razlog za manjše število pri uradni statistiki koncentracija uradnega statistika, lahko pa tudi natančnost internega statistika, ki npr. že kak manjši dotik smatra kot blok. Tu se vračamo na temo izobraževanja statistikov in točne določitve meril pri vsaki statistični vrednosti. Pri obrambah pa so razlike statistično zanemarljive, kar pomeni, da sta bila oba statistika dovolj zbrana in sta pravilno beležila obrambe vratarjev. 46

47 4. SKLEP Po pregledu vseh rezultatov lahko hipotezo, H01, da ne obstajajo statistično značilne razlike med podatki o igralnih dogajanjih, zabeleženimi z internim beleženjem in z uradno statistiko na domačih tekmah RK Maribor v 1. slovenski moški rokometni ligi v sezoni 2013/14 v nobeni izmed obravnavanih spremenljivk, zavrnemo. Razlike najdemo v več primerih, tudi značilne. Najbolj značilna razlika se pojavi pri beleženju asistenc, kjer je razlika med uradno in interno statistiko v celotni sezoni več kot 300 asistenc. Potem so značilne razlike tudi pri strelih z 9m, skupnem številu strelov, pridobljenih in izgubljenih žogah, blokih ter pridobljenih 7m. Te razlike lahko pripišemo površnosti ali slabi koncentraciji uradnega statistika, lahko pa tudi slabemu znanju ali usposobljenosti statistika. Treba je vedeti, da je na rokometni tekmi ogromno različnih igralnih dogajanj in en sam človek to težko kvalitetno spremlja. Lažje je izkušenemu človeku, kot je pomočnik trenerja, kar se vidi tudi v našem primeru. Najbolj vidno je to pri asistencah, kjer relativno neizkušen človek, kot je verjetno uradni statistik, ne zna pravilno zabeležiti, kaj je asistenca in kaj ne. Iz tega razloga se zato raje odloči, da ne vpiše ničesar in potem nastajajo takšne razlike. Potrebno bi bilo narediti priročnik za statistike z natančno razloženimi igralnimi situacijami, tako bi bilo delo statistikov ob primerni izobrazbi bolj natančno in ne nazadnje bolj koristno za vse udeležence tekme in prvenstva. Z novim programom za beleženje statistike se je delo statistikov nekoliko olajšalo, saj je njihov program neposredno povezan s programom zapisnikarja in statistik pri določenih dogajanjih samo doda podatke, za razliko od starega programa, ki se je uporabljal tudi v analizirani sezoni, kjer je moral statistik vse vpisati sam. 47

48 Moja predloga za izboljšanje dela statistikov sta: - na tekmi naj bosta prisotna dva statistika, saj se s tem zmanjša možnost, da se spregleda kakšna igralna situacija - pred začetkom sezone naj RZS organizira seminar z obvezno udeležbo, posebej za statistike. Na tem seminarju naj se statistikom prek video posnetkov natančno predstavi različne igralne situacije in določi, kdaj je asistenca in kdaj ne, kaj se smatra za pridobljeno, kaj za izgubljeno žogo itd. Tako pri statistikih ne bi bilo zmede in bi natančno vedeli, kaj zabeležiti v posamezni situaciji RZS bi morala opravljati tudi večji nadzor nad statistiko in mogoče tudi kaznovati klube, ki delo opravljajo površno ali pa sploh ne. Tako se med statistiko ne bi pojavljale tekme, kjer razen doseženih in prejetih golov dogajanja sploh niso zabeležena. Takih primerov v sezoni 2013/14 najdemo kar nekaj, npr. tekma 5. kroga med RK Gorenje Velenje ter RK Jeruzalem Ormož, kjer so zabeleženi le uspešni streli, opomini in izključitve, podoben primer so tudi domače tekme RK Krško, kjer so na vseh tekmah zabeleženi samo streli na gol, obrambe, opomini in izključitve, ostala dogajanja pa so ostala nezabeležena. 48

49 5. VIRI De Rose Junior D. (2004). Statistical analysis of basketball performance indicators according to home/away games and winning and losing teams. Pridobljeno iz _analysis_of_basketball_performance_indicators_according_to_homeaway_games_an d_winning_and_losing_teams/links/542ec7d10cf277d58e8ef27c.pdf Erčulj F., Vučkovič G., Perš J., Perše M., Kristan M. (2007). Razlike v opravljeni poti in povprečni hitrosti gibanja med različnimi tipi košarkarjev. Pridobljeno iz _OPRAVLJENI_POTI_IN_POVPRENI_HITROSTI_GIBANJA_MED_RAZLINIMI_TIPI_K OARKARJEV/links/ aab9a9ccefc pdf Infostat. (2003). Infostat. Pridobljeno iz Leskošek, B. (2008). Statistika v kineziologiji (učni pripomoček). Fakulteta za šport, Ljubljana. McSharry P. E. (2007). Effect of altitude on physiological performance: a statistical analysis using results of international football games. Pridobljeno iz Rebič, A. (2012). Analiza statističnih podatkov o učinkovitosti igre Slovenske moške mladinske rokometne reprezentance na Evropskem prvenstvu 2010 in na Svetovnem prvenstvu 2011 (Diplomsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. RK Maribor Branik. (2013). Eurohandball. Pridobljeno iz 49