Teden kitajske kulture

Transkripcija

1 mestna knjižnica ljubljana SVET med nami WORLD among us Teden kitajske kulture december 2015

2 V okviru projekta Svet med nami vsako leto pripravljamo predstavitveni teden kulture izbrane države. Pri tem sodelujemo s številnimi zunanjimi sodelavci, sorodnimi javnimi zavodi, tujimi veleposlaništvi in posamezniki, ki so si v Sloveniji našli novo domovino. V raznovrstnem programu za odrasle in otroke spoznavamo kulturo daljnih dežel s predavanji, literarnimi dogodki, filmskimi projekcijami, razstavami, izobraževalnimi delavnicami, otroci pa spoznavajo bogato dediščino tujih dežel skozi pravljice in ustvarjalne delavnice. V preteklih letih smo okusili delček starodavne kulturne dediščine Grčije, zibelke evropske civilizacije, se seznanili z eksotično kulturo Japonske, uživali v literaturi, plesu in glasbi barvite Španije ter spoznavali slikovito kulturo starodavne Indije. S projektom Svet med nami želimo širiti obzorja, spoznavati bogastvo različnih kultur, zbliževati ljudi različnih narodnosti, iskati lepoto drugačnosti ter pokazati, kako so razlike, ki se včasih zdijo nepremostljive, pravzaprav majhne in nepomembne. The World Among Us (Svet med nami) project is organized each year to present for a week the culture of a chosen nation in cooperation with many foreign associates and public institutes, as well as with foreign embassies and with individuals who have found a new home in Slovenia. Diverse programme for adults and youth familiarizes us with the culture of distant lands through lectures, literary events, projections of films, exhibitions, and creative workshops. In recent years we have taken a glimpse at the ancient cultural heritage of Greece, the cradle of European civilization, and have acquainted ourselves with the exotic culture of Japan, enjoyed the literature, dance, and music of colourful Spain, as well as discovered the picturesque culture of ancient India. The World Among Us project is designed to expand horizons and bring together people of different nationalities in search of beauty of otherness and to show how differences that sometimes seem insurmountable are in fact small and of little significance. Teden kitajske kulture / Week of Chinese Culture Mnogi povezujejo Kitajsko zgolj z njeno starodavno kulturo in civilizacijo, vpeto v neke tradicionalne vzorce, ki se raztezajo skozi skoraj pet tisoč let zgodovine. Podobe teh vzorcev pa ne smejo zamegliti tistih drugih obrazov te dežele, ki jo delajo tako drugačno od vsega drugega. Kitajska ni enovita, je zapleten etno-lingvistični sistem oziroma pravi mozaik kultur, ki je na eni strani prostor globoko zakoreninjene tradicije in na drugi prostor neizmernih razsežnosti človeških potencialov. Napredek in razvoj sta v zadnjih desetletjih korenito spremenila tradicionalne strukture te dežele in ta modernizacija, kot pogosto tudi drugod, ne pomeni vedno družbene preobrazbe v smislu večje družbene enakosti in blagostanja za vse. In vendar ta dežela vstopa v novo dobo, ki jo pomenljivo ponazarja fotografska razstava Tempo of China, ki prikazuje dobo razvoja, družbenega napredka, novih vizij in gospodarske moči, ki pa vseeno skuša hkrati ohranjati tudi spoštljivost do tradicije in dediščine, ki jo je zaznamovala. V sodelovanju z Veleposlaništvom LR Kitajske, Oddelkom za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani, Konfucijevim inštitutom Ljubljana in Etnografskim muzejem smo pripravili za odrasle in otroke bogat program o kitajski kulturi. Many associate China only with its ancient culture and civilization, embedded into some traditional patterns that extend across almost five thousand years of history. Images however of these traditional patterns shouldn t cloud those other faces of the land that make it different from any other. China is not a uniform land, but a complex ethnolinguistic system and a true mosaic of cultures with deep-rooted traditions on the one hand, and a space of immeasurable human potential. Progress and development have in recent decades fundamentally transformed the traditional structures of China, but this modernization as not uncommon elsewhere hasn t brought a transition to a society with greater social equality and welfare for all. Yet nevertheless, China is entering a new age, ambiguously illustrated by the Tempo of China exhibition that presents the age of development and modernization, of new visions and of economic power, but preserves reverence for heritage and tradition that mark it. A rich programme of events for adults and youth of this year s World Among Us week has been prepared in cooperation with the Embassy of People s Republic of China, the Department of Asian Studies of the Philosophic Faculty of the University of Ljubljana, the Confucius Institute, and the Ethnographic Museum. Mare Lakovič vodja kulturnih programov/head of Cultural Programming 1

3 Odprtje Tedna kitajske kulture in koncert Na krilih vetra 1. december ob Knjižnica Otona Župančiča O namenu projekta Svet med nami bosta ob odprtju tedna kitajske kulture v MKL spregovorila direktorica mag. Jelka Gazvoda in nj. eksc., Ye Hao, veleposlanik LR Kitajske v Sloveniji. Slovesni predstavitvi projekta bo sledil koncert klasične kitajske poezije, sedmih klasičnih kitajskih pesmi v slovenskem prevodu Jane S. Rošker, ki je pesmi tudi uglasbila. Gre za klasiko kitajske poezije, ki je nastala pod peresi svetovno znanih kitajskih pesnikov iz obdobja dinastije Tang ( ) in bo interpretirana v obliki zahodnih šansonov. Za aranžma vseh pesmi je poskrbel pianist Dejan Berden. Na koncertu bomo predstavili tudi dve tradicionalni kitajski skladbi s petjem in spremljavo kitajske flavte xiao, katero bo igrala Florénce Gacoin Marks ter tudi eno najlepših tradicionalnih kitajskih otroških uspavank v vokalni izvedbi Jane in Nilsa Roškerja. Koncertu bo sledilo odprtje fotografske razstave Tempo of China. Prireditev bo povezovala Carmen Lasič Oven. 2 3

4 Predavanja Predavanje z delavnico Kitajska kaligrafija Konfucijev inštitut Ljubljana 1. december ob Knjižnica Bežigrad 2. december ob Knjižnica Šentvid Kaligrafija in tradicionalno slikarstvo v zgodovini Kitajske zavzemata prav posebno mesto. Umetniki so s svojevrstnim čopičem, črnilom in vodo na poseben način na papir ali svilo prenašali svoje občutke in razpoloženje ter večkrat na prikrit način izražali odpor do družbenih dogem in pravil. V umetnosti sta kaligrafija in slikarstvo prevzeli dominantno vlogo vse od desetega stoletja naprej, umetniki pa so bili del visoke kulture elite, ki jim je prinašala slavo in ugled. Predavanje Enoletno poučevanje na Kitajskem Boštjan Hribar 1. december ob Knjižnica Prežihov Voranc Avtor bo predstavil zanimivo osebno izkušnjo poučevanja na eni izmed kitajskih šol, ki šteje skoraj učencev in združuje 300 učiteljev. Poučevanje na Kitajskem je posebna izkušnja, saj se šolski sistem, spoštovanje do učiteljev in disciplina, ki vlada v šoli močno razlikujejo od razmer v evropskem prostoru. 4 5

5 Potopisno predavanje Potovanje na vzhod Kitajske Matej Zima 1. december ob Knjižnica dr. France Škerl Matej Zima je mladi raziskovalec na Oddelku za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V iskanju navdiha in primerne literature za svojo doktorsko disertacijo je maja letos že četrtič potoval na Kitajsko. Obiskali bomo slikoviti Sichuan, starodavno mesto Xi'an, provinco Henan z znamenitim shaolinskim templjem, Nanjing ter Suzhou in Shanghaj, ki ležita ob delti Dolge reke. Ogledali si bomo še slikovito notranjost province Jiangxi z goro Lushan, slavno izdelovalnico porcelana v Jingdezhenu, obalno provinco Fujian ter budistično goro Gushan. Predavanje z delavnico Kitajsko slikarstvo Konfucijev inštitut Ljubljana 1. december ob Knjižnica Šiška Kitajska kaligrafija in tradicionalno slikarstvo imata skupen izvor in obe uporabljata iste pripomočke. V kitajskem slikarstvu nikoli ni prevladovala težnja po realističnem upodabljanju, temveč bolj kot ekspresivno moč potez, ki je umetnikom omogočala izražati čustvena stanja, notranja razpoloženja in lastno osebnost. Pri tem so pogosto zavračali konkretno zunanjo formo in težili k bolj abstraktnim dimenzijam slikarstva. 6 7

6 V deželi nebesnega zmaja: 350 let stikov s Kitajsko mag. Ralf Čeplak Mencin 2. december ob Knjižnica Otona Župančiča Avtor bo predstavil svojo knjigo V deželi nebesnega zmaja, ki je obsežen, sistematičen in dobro dokumentiran pregled 350 let znanstvenih, kulturnih in gospodarskih stikov med Slovenijo in še vedno daljno, neznano in vznemirljivo Kitajsko. V zgodovini teh stikov je bilo mnogo iskanj in nesporazumov, a tudi medsebojnih kulturnih oplajanj. V nasprotju z negativnim stereotipom o zamudništvu nas knjiga prepriča o slovenski podjetnosti, odprtosti in raziskovalni radovednosti. To pa je tudi dobra popotnica za nadaljnje sodelovanje z delom sveta, ki ga že davno ne gledamo več le prek Velikega zidu. 8 9

7 Avguštin F. Hallerstein: Jezuit, astronom in diplomat na kitajskem dvoru dr. Mitja Saje 2. december ob Knjižnica Otona Župančiča Dr. Mitja Saje je profesor sinologije ter eden od ustanoviteljev Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodi k pionirjem slovenske sinologije in je v svojem raziskovalnem ter pedagoškem delu osredotočen predvsem na področja kitajske zgodovine in politično-ekonomskega sistema LR Kitajske. V predavanju bo predstavil slovenskega jezuita in astronoma Avguština F. Hallersteina, ki je v letih 1739 do 1774 igral vidno vlogo na cesarskem dvoru v Pekingu. Plod njegovih astronomskih opazovanj je bilo obširno znanstveno delo Observationes Astronomicae. Predavanje bo osvetlilo njegovo življenjsko pot in njegov pomen za ohranjanje in razvoj slovensko kitajskih odnosov. Nekaj deset tipk na tipkovnici, a več tisoč pismenk: kako vnašamo kitajsko pisavo dr. Mateja Petrovčič 2. december ob Knjižnica Prežihov Voranc Med nepoznavalci kitajskega jezika in pisave se pogosto porajajo vprašanja v stilu: Kaj ni pismenk nekaj tisoč, kako jih potem najdemo na tipkovnici? Je kitajska tipkovnica drugačna od naše? Se da v kitajščini slepo tipkati? Ogledali si bomo še nekaj različnih metod vnosa kitajske pisave in se navezali na kitajsko miselnost. Predavanje bo predstavilo strukturo in obseg kitajske pisave ter razložilo, zakaj je sprva veljalo, da je kitajska pisava nezdružljiva z računalniki in kako je končno prišlo do preboja in razcveta v razvoju vnosnih metod. Ogledali si bomo še nekaj različnih metod vnosa kitajske pisave in se navezali na kitajsko miselnost

8 Sodobna kitajska ideja harmonične družbe in njene tradicionalne osnove dr. Jana Rošker 2. december ob Knjižnica Otona Župančiča Dr. Jana S. Rošker, profesorica sinologije, je ena od ustanoviteljic Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter mednarodno priznana znanstvenica na področju kitajske filozofije in metodologije medkulturnih raziskav. Na primeru različnih interpretacij pojma harmonije pojasni pomen tradicije za razumevanje sodobne Kitajske. Vse od pričetka tretjega tisočletja sodi izgradnja harmonične družbe k najpomembnejšim smernicam aktualne kitajske politike. Pri tem se vselej znova poudarja, da gre pri pojmu harmonije za konfucijanski koncept. Prikaže tudi razliko med aktualno ideologijo harmonije, ki temelji na nekonfliktnosti, enakosti in ponižnosti do nadrejenih in njenimi tradicionalnimi osnovami, ki temelje na zavračanju uniformirane enakosti in zavzemanju za raznolikost osebnosti in stališč. Za visokimi gorami, daleč od cesarja: etnična raznolikost Kitajske dr. Maja Veselič 2. december ob Knjižnica Prežihov Voranc Dr. Maja Veselič je antropologinja in sinologinja, ki se ukvarja z vprašanji etničnosti na Kitajskem ter družbeno angažirane religije v Vzhodni Aziji. Njeno predavanje bo obravnavalo manjšine na Kitajskem. Poleg večinskih Hanov, ki predstavljajo slabih 92 % prebivalstva, živi na Kitajskem tudi okoli 106 milijonov ljudi, ki pripadajo eni od 55 uradno priznanih manjšinskih narodnosti. V predavanju bomo pregledali etnično raznolikost sodobne Kitajske, kritično pretresli njeno politiko multikulturalizma in se skozi konkretne primere seznanili, kako svojo etnično in kulturno identiteto razumejo in živijo pripadniki nekaterih izbranih manjšin. Alma M. Karlin in skrivnostna Kitajska Jerneja Jezernik 3. december ob Knjižnica Bežigrad Svetovna popotnica in pisateljica Alma M. Karlin ( ) se je s Kitajsko najprej srečala v večkulturnem Londonu pred začetkom prve svetovne vojne. Pozneje je Kitajsko vključila med pomembnejše cilje svojega potovanja okrog sveta. Obiskala je Mandžurijo, Šanghaj in pristaniška mesta ob Južnem morju ter Peking, kjer so ji prav stare, zakotne ulice razkrile marsikatero skrivnost Vzhoda. Tako so nastale njene kratke zgodbe v zbirki Duhovi in zmaji, pozneje pa tudi hudomušna novela Najmlajša vnukinja častitljivega I Čaa. Predavanje bo na novo osvetlilo že znano, hkrati pa ga bodo popestrila še novejša raziskovanja in sveži literarni prevodi Alminih kitajsko obarvanih del

9 Predavanje z delavnico Zgodba o čaju: kultura pitja čaja na Kitajskem Konfucijev inštitut Ljubljana 3. december Knjižnica Jožeta Mazovca Legenda pravi, da je čaj povsem po naključju izumil kitajski cesar Shennong. Laozi, utemeljitelj Taoizma, je v kitajskih spisih iz prvega stoletja pr. n. št. čaj opisal kot eliksir nesmrtnosti, v času velike dinastije Ming pa se je pitje čaja razvilo v pravi ritual, ki je simboliziral tako poezijo in lepoto ter tudi moč in odločnost; skodelica čaja je postala ogledalo duše. V začetku 9. stoletja se je ta navada razširila na Japonsko, kjer so s strogo predpisanim obredom uživanja pijače nesmrtnosti dvignili na poetične višine in ga razvili v izražanje umetnosti življenja samega. O kitajski kulturi iz drugega zornega kota dr. Saša Istenič 4. december ob Trubarjeva hiša literature Dr. Saša Istenič je docentka sinologije na Oddelku za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in mednarodno priznana strokovnjakinja na področju tajvanskih študij. Številni in zelo raznoliki dejavniki prebivalce na levi in desni strani Tajvanske ožine hkrati zbližujejo in oddaljujejo. Procesi ohranjanja kitajske kulture in identitete v tajvanski regiji potekajo istočasno. Zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin je tajvanska regija postala obenem skladišče kot tudi laboratorij kitajske kulture. Potopisno predavanje Neodkrita Kitajska Taisa Darja Cerkvenik 2. december ob Knjižnica Šiška Kitajska je dežela mnogih obrazov in neodkritih lepot, ki ponuja mnogo več kot le novodobni napredek. Bogastvo kulturnih razlik prinaša tudi veliko komičnih situacij. Bogate izkušnje popotnice vas bodo popeljale v skrite kotičke drugačne Kitajske, kjer se pod tančicami starodavnih običajev in navad skriva popolnoma drugačna kultura od naše

10 Kitajska in njena kultura Konfucijev inštitut Ljubljana 7. december Knjižnica Jožeta Mazovca Kitajska velja za tretjo največjo državo na svetu in je približno tako velika kot celotna Evropa. Stari Kitajci so jo imenovali»zhongguo«, kar v prevodu pomeni»osrednje kraljestvo«, saj je bila zanje središče sveta. Kitajska je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij, ki ima dolgo zgodovino pisave in zasluge za več pomembnih odkritij, kot so papir, kompas, smodnik in tisk. Na predavanju bo predstavljena tudi demografija Kitajske, njene lingvistične posebnosti ter politični in finančni sistem moderne Kitajske. I Ching Danica Geršak 10. december ob Knjižnica Otona Župančiča I Ching, ena najstarejših filozofskih misli, je osnova kitajske taoistične filozofije, astrologije, kozmologije, medicine, feng shuja, tai chija in borilnih veščin. Zasnovana je na principu, ki ga je Carl Gustav Jung, tudi sam raziskovalec I Chinga, poimenoval sinhroniciteta. Alpinistično predavanje Diši po Cho Oyu Marjan Kovač 7. december ob Knjižnica Bežigrad Gora Cho Oyu leži na meji med Nepalom in Kitajsko in slovenski alpinisti so na tej gori opravili ene izmed najtežjih vzponov v gorah Himalaje. Odpravo leta 2006 so sestavljali Urban Golob, Miha Habjan, Marjan Kovač, Peter Poljanec, Emil in Aljaž Tratnik, Uroš Samec ter Pavle Kozjek. Slednji je preplezal jugozahodno, prvenstveno steno gore v enem samem dnevu, kar je bil v zgodovini himalajskega plezanja prvi tovrsten vzpon posameznika na več kot osem tisoč metrov visoko goro. Za ta izjemen uspeh je postal dobitnik zlatega cepina za najboljši alpinistični dosežek za leto Potopisno predavanje Popotniški kamenčki v turističnem mozaiku Kitajske Marko Petrič 16. december ob Knjižnica Otona Župančiča Na predavanju si bomo lahko ogledali del znamenitega Velikega zidu, obiskali največji živinski sejem Kitajske, spoznali velemesta moderne Kitajske kot tudi njena nasprotja na podeželju, kjer si bomo ogledali starodavne riževe terase ter največji živinski sejem na Kitajskem. Spoznali pa bomo seveda tudi bisere kitajske naravne dediščine, kot so Avatarjeve gore in čarobno pokrajino znamenitih kraških gričev. V sodelovanju s popotniško agencijo Lama

11 Filmske projekcije (jezik sodobna kitajščina, angleški podnapisi) Igrani filmi: Projekcija filma San Mao Joins the Army 1. december ob Knjižnica Šiška San Mao je v kitajski kulturi poznan kot komični lik iz stripa, ki ga je leta 1935 ustvaril Zhang Leping. Tudi danes ostaja kot en izmed najbolj poznanih in priljubljenih likov v Ljudski republiki Kitajski. San Mao se v tem delu pridruži vojski in s tem povzroči mnogo komičnih incidentov. Projekcija filma Life Show 2. december ob Knjižnica Šiška Film sledi življenju Ali Shuangyang. Njen brat, Jiujiu, je odvisnik od prepovedanih drog, njena asistentka pa je zaljubljena v njenega brata in skuša storiti samomor. Svakinja ni primerna mati in tako svojega otroka prepušča v varstvo Shuangyang. V tem času v svoji restavraciji opazi redno stranko, poslovneža srednjih let. Kljub pomislekom pričneta z romanco. Projekcija filma A Moment of Love 3. december ob Knjižnica Šiška 4. december ob Knjižnica Bežigrad Ji Ya Qing gre na poslovno potovanje pred svojo poroko. V hotelu spozna fanta, ki išče gospo, o kateri je pisal njegov dedek pred svojo smrtjo. V želji, da jo najdeta, se odpravita na pot po državi. Toda ta pot pomeni za njiju še več, saj med iskanjem skrivnostne gospe ugotovita, kaj pomeni prava ljubezen in kaj lahko prinese. Projekcija filma The Founding of Republic 4. december ob Knjižnica Šiška Zgodba se odvija po koncu druge svetovne vojne in opisuje dogodke in tragiko kitajske državljanske vojne ter nerešljiva nasprotja med naraščajočo močjo kitajske komunistične partije ter nacionalistično stranko. Bratomorna državljanska vojna se konča z zmago komunistične partije Mao Zedonga in nastankom Ljudske republike Kitajske. Projekcija filma Love for Life 7. december ob Knjižnica Otona Župančiča Mir podeželske vasi prekine bolezen, ki jo domačini imenujejo»vročina«. Ker je bolezen neozdravljiva, vaščani izobčijo bolne ljudi. Sledimo zgodbi Shang Qinqin, ki jo je mož zavrnil zaradi bolezni in prav tako obolelemu Zhao Deyi. Med seboj sočustvujeta, saj sta bila oba zaradi bolezni zavrnjena s strani partnerjev. Ta vez se prelevi v ljubezen, ki pa ne ostane skrita

12 Dokumentarni filmi: Classic Chinese Music 2. december ob Knjižnica Otona Župančiča Dokumentarec nas popelje skozi bisere kitajske klasične glasbe v izvedbi najuglednejših kitajskih glasbenikov in starih mojstrov, ki izvajajo glasbo na inštrumentih, ki se niso spreminjali skozi stoletja. To posebno glasbeno izkušnjo spremlja projekcija najlepših pejsažev kitajske naravne in kulturne dediščine. Shaolin Kung Fu 2. december ob Knjižnica Otona Župančiča Zgodba nas popelje skozi zgodovino te starodavne tempeljske skupnosti in znanja, modrosti, energij ter navsezadnje tudi do popolnosti izpiljenih borilnih veščin, ki so jih šaolinski menihi razvili skozi stoletja. The Living Customs in China 2. december ob Knjižnica Rudnik 7. december ob Knjižnica Otona Župančiča Tudi v kulturnem oziru Kitajska ni enovita, saj se sestoji iz pravega mozaika etnične, kulturne in lingvistične raznolikosti. Dokumentarec prikazuje vso kulturno bogastvo te raznolike dežele

13 A Bite of China 3. december ob Knjižnica Otona Župančiča Dokumentarni film nas popelje skozi fascinatno raznolikost kitajske kulinarike od Hong Konga do Macaa in Taiwana ter do še bolj eksotične kulinarike njihovih številnih etničnih manjšin. Spoznali bomo tako staro tradicionalno kulinariko kot tudi novodobne pristope, ki jih je prinesla modernizacija Kitajske. Beautiful Places of China 4. december ob Knjižnica Otona Župančiča Potovanje skozi kitajske pejsaže je kot sprehod skozi čas in prostor. Raznolikost te dežele in izjemna kulturna in naravna dediščina te dežele vedno znova očara in odkriva nove obraze in podobe tega brezčasnega prostora. Okrogla miza Kitajska in njena drugačnost: onkraj predsodkov ksenofobije in rasizmov 3. december ob Knjižnica Prežihov Voranc Rdeča nit okrogle mize bosta dve posebni številki revije Časopis za kritiko znanosti: prva je posvečena Kitajski, druga pa diskurzom rasizma. Prva je predvsem delo Oddelka za azijske študije FF UL in obravnava zlasti vprašanja, povezana z modernizacijo Kitajske, z odnosom med tradicijo in modernostjo, ki opredeljuje sodobnost te azijske velikanke ter posebnosti njenega političnega in ekonomskega sistema. Okrogla miza, pri kateri bodo sodelovali tudi avtorji in avtorice posebne številke o rasizmu, bo v tem kontekstu posvečena predvsem pogovoru o manifestnih in latentnih orientalizmih, evrocentrizmu in o rasističnih konotacijah»zahodnega«pogleda na ta del sveta. Okroglo mizo bo vodila in moderirala Nina Kozinc, glavna urednica Časopisa za kritiko znanosti. Na okrogli mizi bodo sodelovali Tea Sernelj, Martina Bofulin, Jana S. Rošker, Roman Kuhar. Izobraževalna delavnica Osnove kitajskega jezika Konfucijev inštitut Ljubljana 4. december ob Knjižnica Otona Župančiča, mediateka Kitajščina spada v skupino sino-tibetanskih jezikov. Zaradi števila govorcev kitajščina velja za najbolj razširjen jezik po številu govorcev, saj ga govori več kot 1,3 milijarde ljudi, kar je več kot petina svetovnega prebivalstva. Za kitajščino je tipična tonalnost in zlogovnost, kar pomeni, da je njena osrednja fonetična enota zlog, ki se večinoma pojavljajo v štirih različnih tonskih oblikah. Osnovno poznavanje tega jezika omogoča poglobljen vpogled v kulturo in miselnost kitajskega naroda in ozavešča v smeri medkulturnega dialoga. Prijave na ali ljubljana@borzaznanja.si

14 Razstave Slikarska razstava Ferdinand Avguštin - Hallerstein: Slovenec v prepovedanem mestu Huiqin Wang 21. oktober 31. december Knjižnica Glinškova ploščad Kitajsko-slovenska slikarka, ilustratorka in kaligrafka se zadnja leta intenzivno posveča slovenskemu jezuitu in znanstveniku Hallersteinu. V slikanici je ilustrirala njegovo življenje s klasičnimi kitajskimi slikarskimi tehnikami, s tušem in na papirju iz trave, ilustracije nato računalniško obdelala in vanje umestila podobe iz klasične kitajske kulture. Fotografska razstava Šanghaj sledi svojim sanjam december Knjižnica Šentvid Razstavljene bodo fotografije, posnete ob svetovni razstavi EXPO 2010 v Šanghaju, ki prikazujejo mesto v najlepši luči. Takrat so ZN sprejeli sklep, da bo 31. oktober postal mednarodni»dan mest sveta«. V sodelovanju s Šanghajsko knjižnico. Fotografska razstava Tempo of China Veleposlaništvo LR Kitajske december Knjižnica Otona Župančiča december Knjižnica Prežihov Voranc Razstava najbolj prepoznavnih kitajskih fotografov nas popelje skozi labirinte prepleta sodobne in tradicionalne Kitajske. To so podobe o razvoju, drugačnosti in zanimivi transformaciji sodobne Kitajske, ki kljub osupljivemu napredku ohranja tradicionalne vrednote in ostanke starodavne dediščine

15 Program za otroke Kitajska pravljica Kitajska ljudska: Čudovito! 1. december ob Knjižnica Otona Župančiča Tisto leto so na siromakovem polju lubenice zelo bogato obrodile. Odločil se je, da jih bo odnesel prodat v cesarjevo palačo in si tako prislužil nekaj dodatnih srebrnikov. Potrgal je največje in ko je cesar zagledal tako velike, tako lepe lubenice, se je zelo razveselil:»čudovito, čudovito, čudovito!«je trikrat vzkliknil in ukazal služabnikom, naj jih prevzamejo. Plačal pa ni nič... Pripoveduje Tone Obadič. Izobraževalno-ustvarjalna delavnica za otroke Kitajska umetnost izpod peresa Wang Huiqin Wang Huiqin 2. december ob Knjižnica Glinškova ploščad Wang Huiqin v svojih ilustracijah povezuje tradicionalno kitajsko tehniko slikanja s sodobno. Na delavnici boste pod vodstvom ilustratorke preizkusili starodavno kitajsko umetnost. Vabljeni osnovnošolski otroci. Prijave zbiramo v knjižnici, na številki ali bezigrad@mklj.si

16 Delavnica za otroke in odrasle Kitajske rezanke Konfucijev inštitut Ljubljana 2. december ob Knjižnica Polje 3. december ob Knjižnica Rudnik Kitajski tradicionalni način izrezovanja iz papirja»jianzhi«se je pojavil v času vzhodne dinastije Han na Kitajskem. Umetnost izrezovanja iz papirja se na Kitajskem uveljavi že od 6. stoletja n. št. in se kmalu razširi tudi v druge dele sveta. Najbolj pogosto uporabljena barva je rdeča. Kitajske rezanke imajo velik poudarek na pismenkah, ki simbolizirajo živali kitajskega horoskopa. Rezanje iz papirja ima še danes velik pomen na Kitajskem. Rezanke so priljubljene ob posebnih dogodkih, kot sta poroka ali kitajsko novo leto. Delavnica za otroke Tradicionalne pekinške maske Konfucijev inštitut Ljubljana 7. december ob Knjižnica Zalog Obstaja več vrst kitajskih mask: plesne maske, maske za praznične priložnosti, maske za novorojenčke, maske za varovanje domov in gledališke maske. Ko se maske uporabljajo na odru le te uprizarjajo različne značaje. Maske so običajno izdelane iz lesa. Vsaka maska pa na sebi nosi različne barve, med katerimi vedno ena prevladuje in predstavlja značaj upodobljenega lika. Katere barve predstavljajo kateri značaj pa bo predstavljeno na delavnici. Drugo Zbirka Okno Kitajske Zbirka knjig o Kitajski, ki jo hranimo v Knjižnici Šiška je nastala v sodelovanju s knjižnico v Šanghaju. Zbirka se dopolnjuje z darovi te kitajske knjižnice, z darovi uporabnikov in gradivom o Kitajski, ki izide v slovenskem in drugih jezikih. V zbirki so na voljo strokovna in leposlovna gradiva ter tudi gradiva za najmlajše. Posebej je izpostavljeno gradivo s področja kitajske medicine, saj je za to tematiko zelo veliko zanimanja. Kitajščina za otroke Sara Jakopič 17. december ob Knjižnica Šiška Enkratna priložnost za vse otroke, ki bi se želeli naučiti nekaj besed v kitajskem jeziku in tudi skušali napisati kakšno kitajsko pismenko. Pridite, zabavno bo! Za otroke od 6. leta dalje

17 Kersnikova 2, 1000 Ljubljana