IZBOLJŠANJE PROCESOV VZDRŽEVANJA V POŠTI SLOVENIJE, PE MARIBOR

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management delovnih procesov IZBOLJŠANJE PROCESOV VZDRŽEVANJA V POŠTI SLOVENIJE, PE MARIBOR Mentor: doc. dr. Boštjan Gomišek Kandidat: Franc Kerenc Kranj, december 2005

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Boštjanu Gomišek in vsem, ki so mi na kakršenkoli nain pomagali in omogoili izvedbo diplomske naloge.

3 POVZETEK Diplomsko delo je razdeljeno na ve vsebinskih sklopov, ki vkljuujejo predstavitev problema in okolja, splošne teoretine osnove o vzdrževanju z namenom spoznati vzdrževanje iz veih vidikov, spoznati nekaj sodobnejših pristopov in uveljavljenih sistemov v vzdrževanju ter pregled zakonodaje, ki je v tesni zvezi z obravnavano tematiko. Nadalje je obravnavana sedanja organiziranost vzdrževalne službe v Pošti Slovenije, PE Maribor na podroju vzdrževanja zgradb ter njim pripadajoih instalacij in naprav. Izpostavljena je konkretna problematika v obliki napak, posledic in pristopa k nainu naroila in izvedbe vzdrževalnega dela. Naslednji vsebinski sklop zajema analizo, kjer smo na podlagi napak in njihovih posledic ugotovili vzroke za napake ter vsak vzrok kritino analizirali. V petem vsebinskem sklopu smo s predlogi izboljšave organiziranosti odpravili vzroke za napake, s tem da smo: jasno definirali skrbništvo nad podroji vzdrževanja in s tem zadolžitve posameznikov, razmejili delovna sredstva v sorodne skupine glede na delež preventive in kurative, pojasnili nujnost doslednega upoštevanja zakonodaje pri organiziranju in izvajanju procesov, doloili postopek odobritve, obdelave in izvedbe za vzdrževalne posege. S tem smo dosegli, da bodo vsa delovna sredstva enakovredno obravnavana in posledino s tem ustrezno vzdrževana. KLJUNE BESEDE Vzdrževanje Oddelek Vodja vzdrževanja Referent Delovna sredstva Zgradba Instalacija Naprava Razpoložljivost delovnih sredstev

4 ZUSAMMENFASSUNG Die Diplomarbeit ist in mehrere inhaltliche Zusammenhänge aufgeteilt, die die Vorstellung des Problems und der Umwelt, sowie die allgemeinen theoretischen Gründe über die Instandhaltung beinhalten. Die Absicht ist die Instandhaltung aus größeren Gesichtspunkten kennen zulernen und sich mit einigen Gegenwartsbeitritten und Durchsetzungssystemen in der Instandhaltung, wie auch mit dem Überblick der Gesetzgebung bekannt machen. Die Gesetzgebung ist auch in einer engen Verbindung mit der vorliegenden Thematik. Ferner werden die derzeitige Organisation des Instandhaltungsdienstes bei der Post (Pošte Slovenije), die Handelseinheit Maribor (PE Maribor) auf dem Gebiet der Gebäudeinstandhaltung, wie auch die ihnen zugehörige Installationen und Anlagen behandelt. Ausgesetzt ist eine konkrete Problematik in Form von Fehlern, Folgen und in Form von Beitritt zu der Auftragsweise wie auch zu den Instandhaltungsarbeitausführungen. Der nächste inhaltliche Zusammenhang schließt eine Analyse mit ein, mit der wir auf Grund der Fehler und deren Folgen die Ursachen dieser Fehler festgestellt haben. Jeden einzelnen Grund haben wir auch kritisch analysiert. In dem fünften inhaltlichen Zusammenhang haben wir mit den Verbesserungsvorschlägen für die Organisation die Gründe für die Fehler abgeschafft, indem wir: klar die Pflegschaft für das Instandhaltungsgebiet und damit verbundene Verpflichtung des Einzelnen definiert haben, die Arbeitsmittel in Verwandtschaftsgruppen hinsichtlich auf den Anteil der Vorbeugung und Kurative abgegrenzt haben, die Notwendigkeit der konsequenten Berücksichtigung der Gesetzgebung bei der Organisation und Prozessausführung klargemacht haben, das Bewilligungs-, Bearbeitungs- und Ausführungsverfahren für die Instandhaltungsprozesse festgelegt haben. Damit haben wir erreicht, dass alle Arbeitsmittel gleichwertig bearbeitet und folglich dementsprechend instandgehallten werden. SCHLÜSSELWORTE Die Instandhaltung Die Abteilung Der Instandhaltungsführer Der Referent Die Arbeitsmittel Das Gebäude Die Installation Die Anlage Die Verfügbarkeit der Arbeitsmittel

5 KAZALO 1. UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV OKOLJA METODE DELA TEORETINE OSNOVE O VZDRŽEVANJU GLAVNE NALOGE VZDRŽEVANJA DELOVNA SREDSTVA Poslabšanje lastnosti in zmanjšanje vrednosti delovnih sredstev RAZDELITEV VZDRŽEVALNIH DEL Izvor finannih sredstev (finanni vidik) as izvršitve vzdrževalnega dela (asovni vidik) Specifinost vzdrževalnega dela (tehnološki vidik) DIREKTNA VZDRŽEVALNA DELA Osnovna vzdrževalna dela Dodatna vzdrževalna dela INDIREKTNA VZDRŽEVALNA DELA Pripravljalna dela IZBIRA MED PREVENTIVNIM IN KURATIVNIM VZDRŽEVANJEM DELOVNIH SREDSTEV NAINI IN SISTEMI VZDRŽEVANJA Integrirani sistem Celovito produktivno vzdrževanje (TPM) Outsourcing Benchmarking ZAKONODAJA NA PODROJU VZDRŽEVANJA ZGRADB Zakon o graditvi objektov (ZGO -1) Stanovanjski zakon (SZ-1) Pravilniki POSNETEK SEDANJEGA STANJA OPIS STANJA SESTAVA ODDELKA ORGANIGRAM POŠTNEGA LOGISTINEGA CENTRA ORGANIGRAM ODDELKA VZDRŽEVANJE OPIS NAINA VZDRŽEVANJA Vzdrževanje zgradb ter njim pripadajoih instalacij, naprav in opreme Vzdrževanje samostojne strojne opreme in naprav Vzdrževanje usmerjevalnih naprav v PLC Nain naroila in izvedbe vzdrževalnega posega KRITINA ANALIZA UGOTOVITEV NAPAK, VZROKOV IN POSLEDIC Vzdrževalna dela s podroja zakljunih del v gradbeništvu Vzdrževanje in urejanje okolja Vzdrževanje strojnih instalacij in naprav Vzdrževanje elektroenergetskih instalacij in naprav Vzdrževanje vgrajenih naprav in opreme...34

6 4.1.6 Vzdrževanje samostojne strojne opreme in naprav Vzdrževanje usmerjevalnih naprav v PLC UGOTOVITVE NAJPOGOSTEJŠIH VZROKOV ZA NAPAKE UGOTOVITEV VZROKOV NAPAK NA POSAMEZNEM PODROJU VZDRŽEVANJA ANALIZA VZROKOV ZA NAPAKE ANALIZA NAINA NAROILA IN IZVEDBE VZDRŽEVALNEGA POSEGA PREDLOG IZBOLJŠAVE ORGANIZIRANOSTI VZDRŽEVALNE SLUŽBE SKRBNIŠTVO POSAMEZNEGA PODROJA VZDRŽEVANJA Nadomešanje in razdelitev dela v primeru odsotnosti v oddelku vzdr NALOGE SKRBNIKA PODROJA Definiranje nalog za odpravo vzrokov za napake POSTOPEK ODOBRITVE, OBDELAVE IN IZVEDBE VZDR. POSEGA grafini prikaz procesa NALOGE V POSTOPKU Opredelitev nalog Opis vsebine nalog ZAKLJUEK LITERATURA IN VIRI...60 KAZALO SLIK...60 KAZALO TABEL...61 KAZALO PRILOG 61 KRATICE IN AKRONIMI...61 PRILOGA 1 62 PRILOGA 2 63

7 1. UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Zagotavljanje stalne razpoložljivosti tehninih sistemov (zgradb, strojev in naprav), ki opravljajo razline funkcije (funkcionalna uporaba, proizvodnja, itd.) ter njihovo hitro in kakovostno vzdrževanje oziroma servisiranje je pomemben dejavnik v vsakem podjetju. Pri tem se je treba zavedati, da je vzdrževanje proces, ki se stalno spreminja. Koliko in v kakšni meri se vzdrževanje kot proces res spreminja v posameznem podjetju, pa je odvisno predvsem od vodstva podjetja in vodstva vzdrževalne službe. V preteklosti, v nekaterih primerih tudi še danes, vodstva podjetij zaradi finannih uinkov zahtevajo, da vzdrževalci ne vzdržujejo sistemov oz. vzdržujejo samo nekatere, ostalim pa ne posveajo dovolj pozornosti. Tak nain razmišljanja vodstva podjetja postavlja vzdrževanje kot obvezno ter za produkcijski proces stroškovno obremenjujoe in zato nepotrebno, vzdrževalce pa predstavlja kot generatorje stroškov. Vzdrževanje postaja vse bolj pomembno, saj mora spremljati stalni tehninotehnološki napredek. To je povezano tudi z bistveno spremenjenimi in razlinimi naini pristopa k vzdrževanju ter spremljanjem in vodenjem vzdrževalnih del. Vsak proces lahko izboljšamo, e poznamo njegovo stanje, vemo kako to narediti in imamo na razpolago kadrovske in finanne možnosti. Cilj diplomske naloge je ugotoviti sedanjo organiziranost vzdrževalne službe na podroju vzdrževanja zgradb ter njim pripadajoih instalacij in naprav v Pošti Slovenije, PE Maribor ter ugotoviti možnosti za izboljšanje. Odgovoriti bomo poskušali na naslednja vprašanja: ali je sedanji nain organizacije vzdrževanja ustrezen glede skrbništva, ali je razmejitev vzdrževalnih del s stališa asovnega, finannega in tehnološkega kriterija jasna, ali se upošteva zakonodaja pri organiziranju in izvajanju procesov, ali so pristojnosti glede odobritve in izvedbe definirane. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Pošta Slovenije, d.o.o., je bila ustanovljena z uredbo Vlade Republike Slovenije, izdano na podlagi Zakona o Pošti Slovenije. Družba ima sedež v Mariboru, na Slomškovem trgu 10. Primarna dejavnost Pošte Slovenije je dejavnost javne pošte, velik pomen pa imajo tudi denarne storitve in prodajanje blaga. Dejavnost javne pošte obsega opravljanje vseh vrst poštnih storitev. Pošta Slovenije opravlja še vrsto drugih dejavnosti, doloenih z Aktom o ustanovitvi družbe. Pošta Slovenije d.o.o. aktivno sodeluje na mednarodnih forumih in se vkljuuje v mednarodne povezave, kar ji omogoa stalno spremljanje svetovnih trendov na podroju poštnih storitev. Pošto Slovenije sestavljajo strokovne službe družbe ter devet poslovnih enot: Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Poštni logistini center Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 6 od 64

8 Za strokovna podroja so v strokovnih službah Pošte Slovenije oblikovani naslednji sektorji: sektor za logistiko, sektor za trženje, sektor za informatiko, sektor za raunovodstvo in finance, sektor za investicije in nabavo ter kadrovsko-pravni sektor. Poslanstvo Pošta Slovenije zagotavlja kakovosten prenos poštnih pošiljk na obmoju Slovenije in se kot sestavni del vkljuuje v mednarodno izmenjavo v skladu z naeli in s pravili, ki veljajo za mednarodne poštne storitve. Na podroju drugih storitev si Pošta prizadeva za zadovoljevanje potreb trga in približevanje storitev uporabniku oziroma kupcu, ne glede na teritorij. S stalnim spremljanjem in uvajanjem razvojnih dosežkov ter novih spoznanj na podroju poštne in drugih dejavnosti stalno izboljšuje kakovost izvajanja storitev. S svojim komunikacijskim omrežjem in z varno ter zanesljivo informacijsko tehnologijo bo pripomogla k prehodu v informacijsko družbo in integraciji Slovenije v Evropsko unijo. Vizija Pošta Slovenije bo tržno usmerjen, poslovno uspešen sistem, z najboljšo kakovostjo storitev. Kot moderen in uinkovit podsistem se bo vkljuevala v svetovni poštni sistem. S svojim razvojem bo prispevala k nacionalnemu razvoju kot pomembna gospodarska dejavnost. Strategija Najpomembnejši strateški cilji Pošte Slovenije v prihodnjem obdobju so vezani na usklajevanje slovenske zakonodaje s podroja poštne dejavnosti z zakonodajo Evropske unije, na razvijanje novih storitev, s poudarkom na elektronskem poslovanju, in na zagotavljanje visoke kakovosti opravljenih storitev s posodabljanjem slovenskega poštnega sistema. Namen in poslanstvo vzdrževanja Vzdrževanje je odgovorno za brezhibno delovanje delovnih sredstev in opreme ter urejenosti in izgleda zgradb ter okolja. S tem neposredno vpliva na dobro poutje ostalih zaposlenih, ki ta sredstva in opremo upravljajo in ustvarjajo poslovne rezultate, posredno pa vpliva na uspešne poslovne rezultate. 1.3 METODE DELA Pri izdelavi diplomske naloge se bomo posluževali: deskriptivne metode študija literature, opazovanje problematike iz delovnega okolja, delovne izkušnje. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 7 od 64

9 2. TEORETINE OSNOVE O VZDRŽEVANJU O vzdrževanju delovnih sredstev bomo navedli nekaj osnov in teoretinih dognanj, ki so v okviru teme in namena diplomske naloge (v katerih se»najdemo«z obstojeim nainom vzdrževanja). 2.1 GLAVNE NALOGE VZDRŽEVANJA Vzdrževanje (Gomišek, 2005) kot organizirana dejavnost v organizaciji opravlja sledee glavne naloge z ozirom na specifinost delovnih sredstev v organizaciji in vlogo te dejavnosti: strokovno opravlja preventivna in kurativna vzdrževalna dela na delovnih sredstvih in jih s tem ohranja v stanju, da lahko opravljajo svojo namensko funkcijo; opravlja preglede o stanju delovnih sredstev, odpravlja izvore okvar, vrši premešanje strojev, izvršuje obnovo, modernizacijo in adaptacijo delovnih sredstev; ustvari si lastno organizacijo s primerno pripravo vzdrževalnih del. Doloa potrebne asovne in materialne normative za doloena vzdrževalna dela ter doloa asovni razpored in opravlja kontrolo izvrševanja del; postavi si komunikacijski sistem z vso potrebno dokumentacijo; skrbi, da so vsa vzdrževalna dela opravljena im bolj ekonomino; vzpostavlja sodelovanje z zunanjimi izvajalci vzdrževalnih del, se dogovarja za izvajanje vzdrževalnih del, ki jih domae vzdrževanje ne bo izvršilo, in kontrolira potek in kakovost izvršenih del; skrbi za pridobitev in izpopolnjevanje strokovnega in organizacijskega znanja vzdrževalcev; skrbi za tehnine izboljšave in inovacije na delovnih sredstvih; spremlja razvoj delovnih sredstev v svetu z namenom, da osvoji potrebno tehnino-tehnološko znanje za vzdrževanje le-teh; pomaga proizvodnim in drugim enotam v organizaciji, da podrobno spoznajo delovna sredstva, njihovo pravilno delovanje in vlogo operaterjev za njihovo vzdrževanje; sodeluje s proizvodnjo oz. pripravo proizvodnje, da skupno doloajo termine vzdrževalnih del; sodeluje tudi z ostalimi službami v organizaciji, npr. s tehnološko, finannoraunovodsko, kadrovsko, splošno, pravno, investicijsko ; sodeluje z zunanjimi institucijami, ki lahko nudijo znanje o boljših nainih in organizaciji vzdrževalnih del; soodloa pri doloanju vrst in koliine rezervnih delov ter materialov, orodij in opreme za vzdrževalna dela; skrbi, da se pri vsakem vzdrževalnem delu doloijo in upoštevajo varnostna navodila; doloenim organom organizacije posreduje podatke, ki jih le-ti potrebujejo za svoje delo. Obiajno so to podatki o stroških vzdrževanja, naravi vzdrževalnih del, zastojih; sodeluje z zavarovalnicami pri predstavitvi okvar in Iomov ter pri oceni škode. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 8 od 64

10 2.2 DELOVNA SREDSTVA Delovna sredstva (Gomišek, 2005) so eden od elementov delovnega sistema, ki v sodobni proizvodnji tako materialne kot storitvene narave vse bolj vpliva na njegovo produktivnost. Pri vsakem delu potrebujemo razline delovne priprave (energetske in delovne stroje, energetske, proizvodne in transportne naprave, instalacije, orodja ) opremo, gradbene objekte, zemljiša, ceste itd. Delovna sredstva bomo imenovali vse tiste materialne vire in pripomoke, ki jih potrebujemo kot aktivne udeležence ali kot katalizatorje pri spreminjanju vložka v izložek. Delovna sredstva v delovnem procesu ne spreminjajo svoje oblike, ampak sodelujejo v njem preko svojih lastnosti, te pa so vedno povezane z delovnim sredstvom kot celoto. Te lastnosti se poslabšujejo, mi pa jih hoemo ohranjati, da lahko opravljajo svojo funkcijo Poslabšanje lastnosti in zmanjšanje vrednosti delovnih sredstev Delovna sredstva uporabljamo obasno ali kontinuirano. Opravljajo eno ali ve namenskih funkcij krajše ali daljše obdobje. Uporabljamo jih za izvrševanje njihovih namenskih funkcij toliko asa, dokler njihove lastnosti ustrezajo kriterijem kakovosti izdelkov ali storitev ter ekonominosti in varnosti njihovega delovanja. S tem, ko ohranjamo zaetne lastnosti, ohranjamo tudi vrednost. Vzroki, zaradi katerih se lastnosti delovnega sredstva sasoma slabšajo: fizina obraba, staranje, okvare, poškodbe in lomi. 2.3 RAZDELITEV VZDRŽEVALNIH DEL Najpogostejša razdelitev vzdrževalnih del je glede na: Izvor finannih sredstev (finanni vidik): tekoa (redna) vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela as izvršitve vzdrževalnega dela (asovni vidik) - glede na trenutek nastopa okvare: planirana - pred nastopom okvare oziroma odpovedi, neplanirana - po nastopu okvare oziroma odpovedi Specifinost vzdrževalnega dela (tehnološki vidik): direktna vzdrževalna dela, indirektna vzdrževalna dela. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 9 od 64

11 SHEMA RAZDELITVE VZDRŽEVALNIH DEL asovni vidik tehnološki vidik finanni vidik AS IZVRŠITVE ZNAAJ OZ. SPECIFIKA VZDRŽEVALNIH DEL IZVOR FINAN. SRED. DIREKTNA DELA (neposredna) OSNOVNA VZDR. DELA DODATNA VZDR. DELA PLANIRANA VZDR. PREVENTIVNA (planirana) INVESTICIJSKA DELA (pred okvaro) servisiranje VZDR. DELA preventivni pregledi NEPLAN. VZDR. vzdrževanje glede na stanje TEKOA (redna) DELA (po okvari) preventivna menjava elementov VZDR. DELA preverjanje posebnih funkcij delni in generalni remonti KURATIVNA (neplanirana) odkrivanje, ugotavljanje napake popravilo-odprava napake preverjanje odprave napake KOREKTIVNA ( manjša sprotna) OBNOVITVENA (planirana) mala obnovitvena opravila srednja obnovitvena opravila velika (gener.)obnovitvena opravila IZBOLJŠEVALNA (planirana) modernizacija, revitalizacija rekonstrukcija PROIZVODNJA REZER. DELOV izdelava rez. in nadomest. delov OSTALE DOD. DEJAVNOSTI mont., demont., preselitve nadzor stroškov nad energenti ravnanje z odpad., odnosi z zavar. vzdr. del. pogojev, izbolj. varnosti INDIREKTNA DELA (posredna) PRIPRAVLJALNA konstr., tehn., operat. priprava ANALITINA analize vzrokov okvar, stroškov KONTROLNA kontr. kakovosti, stroškov, rokov ORGANIZACIJSKA vodenje dejavnosti Slika 1. Shema razdelitve vzdrževalnih del Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 10 od 64

12 2.4 DIREKTNA VZDRŽEVALNA DELA so dela, ki se izvršujejo direktno na doloenem delovnem sredstvu ali v zvezi z njim in jih delimo na: Osnovna vzdrževalna dela a) Preventivna vzdrževalna dela Cilj preventivnega vzdrževalnega dela je podaljšati življenjsko dobo delovnega sredstva ali prepreiti okvaro. Glavne vrste preventivnega vzdrževanja so: Servisiranje vkljuuje naloge, ki jih izvršujemo na delovnem sredstvu periodino in so planirana; opravljena dela naj bi zagotovila, da bo delovno sredstvo ostalo v prihodnjem doloenem obdobju v dobrem operativnem stanju. sem spadajo dela, kot so: manjše ureditve, nastavitve in pritrditve, išenje površin, filtrov in ostalih delov stroja, mazanje delovnih sredstev, polnjenje raznih naprav. Preventivni pregledi obsegajo nadzor nad delovanjem komponent oziroma sestavnih delov delovnega sredstva, da bi ugotovili morebitne neustreznosti, ki lahko pripeljejo do neizbežnega nastopa okvare, ali že nastalo poslabšajo. Vzdrževanje glede na stanje obsega ocenjevanje fizinega stanja doloene komponente ali sestavnega dela delovnega sredstva, za katerega vemo, da je podvržen obrabi, iztrošenju ali ostalim oblikam poslabšanja njegovega stanja. Obstaja vsebinska razlika med tradicionalnim preventivnim vzdrževanjem in vzdrževanjem po stanju, eprav predstavljata obe metodi preventivno dejavnost (Polajnar, 1998). Preventivna menjava elementov je asovno vnaprej doloena zamenjava: nastop okvare bi ogrozil življenje oziroma zdravstveno stanje zaposlenih ali bi zaradi okvare prišlo do bistveno zmanjšane razpoložljivosti ali unienja delovnega sredstva; narava okvare ni poznana in je ni mogoe napovedati na osnovi ocenitve fizinega stanja posameznega sestavnega dela; predvideno obdobje uporabnosti sestavnega dela je bistveno krajše kot predvideno obdobje uporabe celotnega delovnega sredstva. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 11 od 64

13 Preverjanje posebnih funkcij delovnih sredstev Posebne funkcije so tiste funkcije delovnega sredstva ali tehninega sistema, ki se ne opravljajo ob normalnem delovanju: varnostne, nadomestne, kontrolne funkcije. b) kurativna vzdrževalna dela V kurativno vzdrževanje spadajo vzdrževalna dela, ki jih opravimo po nastopu okvare ali poškodbe, da bi delovno sredstvo zopet usposobili za izvajanje njegove namenske funkcije. Kurativnih vzdrževalnih del ne moremo terminsko planirati vnaprej, ker ne poznamo tonega asa nastopa okvare ali poškodbe na delovnem sredstvu, zato pravimo, da so to neplanirana vzdrževalna dela. Kurativno vzdrževanje praviloma obsega štiri stopnje: 1. odkritje okvare ali napake, 2. ugotovitev mesta okvare, 3. popravilo okvare oziroma napake (regulacija, obdelava, zamenjava), 4. preverjanje, ali je okvara odpravljena. c) obnovitvena vzdrževalna dela Obnovitveni posegi so planirana vzdrževalna dela. Njihov namen je obnovitev oz. zamenjava iztrošenih ali obrabljenih sestavnih elementov delovnega sredstva. Zanje je znailna razlina stopnja razstavljanja delovnega sredstva, ki pa je vedno veja kot pri preventivnih vzdrževalnih delih. S pravilnim vrstnim redom obnovitvenih posegov lahko marsikateremu delovnemu sredstvu ohranimo uporabnost in dobre delovne lastnosti dolga desetletja. Obnovitvena opravila razdelimo v tri skupine: mali obnovitveni posegi: zamenjava, ureditev ali obdelava tistih elementov delovnega sredstva, ki imajo najkrajšo predvideno dobo uporabe; srednji obnovitveni posegi: srednja predvidena doba uporabe in premestitev delovnega sredstva v delavnice vzdrževanja, velika in težka delovna sredstva pa razstavimo na mestu, kjer se nahajajo; generalni (veliki) obnovitveni posegi: najvišja stopnja obnovitve ali regeneracija celotnega delovnega sredstva Dodatna vzdrževalna dela a) izboljševalna vzdrževalna dela Modernizacija pomeni opremljanje delovnih sredstev z najnovejšimi tehninimi strokovnimi pridobitvami, prilagajanje zahtevam sodobnega asa (slovar slovenskega knjižnega jezika); Revitalizacija pomeni ponovna oživitev, obnovitev delovnega sredstva; Rekonstrukcija pomeni prenovo, preureditev iz neustreznosti na boljše in primernejše. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 12 od 64

14 e govorimo o rekonstrukciji objekta, pomeni spreminjanje tehninih znailnosti obstojeega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave (ZGO -1). Razlika med obnovitvenimi posegi in izboljševalnimi posegi je v tem, da so obnovitveni posegi pravzaprav del rednega in obveznega vzdrževanja delovnih sredstev, medtem ko je modernizacija le enkraten vzdrževalni poseg - obiajno v daljšem asovnem obdobju in ni tono asovno predpisan. eprav so obnovitveni in izboljševalni posegi pogosto skupaj navedeni v letnem planu obnovitvenih del, jih ne moremo popolnoma organizacijsko istovetiti, eprav so si do neke mere podobni (Gomišek, 2005). b) proizvodnja rezervnih delov Zelo pomembna dejavnost vzdrževanja je lahko izdelava rezervnih oz. nadomestnih delov, potrebnih za vzdrževalne posege. To dejavnost je potrebno realno oceniti s stališa sposobnosti in stroškov. Nesmiselno je tako podcenjevati kot precenjevati sposobnost vzdrževalne enote glede tehninih in tehnoloških zmožnosti izdelave rezervnih delov (Marolt, 1990). Z izdelavo rezervnih delov zagotovimo delo vzdrževalcem v asu, ko ni planiranih ali neplaniranih vzdrževalnih posegov. c) ostale dodatne dejavnosti Obsegajo dela, ki jih lahko opravlja služba vzdrževanja ali kaka druga služba v organizaciji. To je odvisno od organiziranosti organizacije in njene dejavnosti. Taka dela so lahko: skrb za odpadne surovine, skrb za ogrevanje, skladišenje rezervnih delov, nadzor stroškov nad energenti, išenje, urejanje okolja, namestitev, premestitev delovnih sredstev, opreme in naprav, odnosi z zavarovalnico, vzdrževanje primernih delovnih pogojev, dela za izboljšanje varnosti delovnih sredstev. 2.5 INDIREKTNA VZDRŽEVALNA DELA so tista, ki imajo predvsem namen poveati uinkovitost in kakovost, ter zmanjšati stroške direktnih vzdrževalnih del: 1. Pripravljalna dela a) konstrukcijska priprava vzdrževanja, b) tehnološka priprava vzdrževanja, c) operativna priprava vzdrževanja. 2. Analitina dela a) analize vzrokov za okvare, b) analize posameznih vrst stroškov. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 13 od 64

15 3. Kontrolna dela a) kakovost opravljenih del, b) izpolnjevanje rokov, c) prekoraitev stroškov, d) število porabljenih delovnih ur. 4. Organizacijska dela a) vodenje dejavnosti vzdrževanja, b) izboljšanje elementov sistema vzdrževanja, c) organizacijske izboljšave Pripravljalna dela Pripravljalna dela so del indirektne vzdrževalne dejavnosti. Številnost, strokovni sestav in organizacijska struktura priprave vzdrževanja bo odvisna od specifinosti vzdrževalne dejavnosti v organizaciji, velikosti organizacije, vrste delovnih sredstev, vloge vzdrževanja v organizaciji. Klasina organizacijska struktura priprave vzdrževanja temelji na treh osnovnih funkcijah: konstrukcijska priprava vzdrževanja, tehnološka priprava vzdrževanja, operativna priprava vzdrževanja. Tok informacij gre praviloma od konstrukcijske preko tehnološke do operativne priprave vzdrževalnih del. Konstrukcijska priprava vzdrževanja Konstrukcijska priprava naj bi predvsem skrbela za tehnino dokumentacijo v zvezi z delovnimi sredstvi in opravili, ocenjevala upravienost vzdrževalnih del, ugotavljala težo okvar in stopnjo obrabljenosti sestavnih elementov delovnega sredstva. Poglejmo posamezne naloge podrobneje. Skrb za tehnino dokumentacijo, ki služi kot osnova za izvajanje vzdrževalnih del, vsebuje: izbor potrebne tehnine dokumentacije iz dosjeja delovnega sredstva, izdelavo tehnino-konstrukcijske dokumentacije (po potrebi), specifikacije pripadnosti rezervnih delov, študije o možnostih uporabe novih materialov, sodelovanje pri odloitvah o samostojni izdelavi rezervnih delov, sodelovanje pri predaji delovnega sredstva po vzdrževalnem posegu, zagotavljanje navodil za vzdrževanje v slovenskem jeziku, izdelavo shem o razporeditvi delovnih sredstev, opreme, instalacij, skrbi za primerno in sprotno arhiviranje tehnine dokumentacije, nadzor nad opravljenimi vzdrževalnimi posegi. Defektacija in preddefektacija Defektacija predstavlja sistematino ugotavljanje obrabe, iztrošenosti oziroma stanja vseh sestavnih elementov delovnega sredstva, na katerem naj bi izvedli popravilo ali obnovitveni poseg. Ta dejavnost omogoi, da na osnovi strokovne ocene ugotovimo ali se izvede ali se ne izvede vzdrževalni poseg na doloenem delovnem sredstvu. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 14 od 64

16 Sodelovanje pri nabavi in zagonu novih delovnih sredstev Vzdrževalna služba naj bo vkljuena v celoten ciklus nabave novih delovnih sredstev. S svojimi izkušnjami lahko pripomore k izbiri delovnega sredstva, ki bo primernejše s stališa vzdrževanja npr. veja razpoložljivost, manj potrebnih popravil, daljša življenjska doba, nižji stroški vzdrževanja ipd. Vzdrževanje naj bo v okviru tima, ki odloa o nabavi novih delovnih sredstev od prihoda ponudb proizvajalcev delovnih sredstev do naroila, in sodeluje pri sprejetju novih delovnih sredstev, njihovi montaži, zagonu in prevzemu s strani proizvodnje ter pregleduje popolnost in pravilnost tehnine dokumentacije. Tehnološka priprava vzdrževanja Delo tehnološke priprave vzdrževanja obsega: izdelavo postopka vzdrževalnega posega, izdelavo normativov asa, ocenitev stroškov vzdrževalnega posega, doloitev orodij in opreme, doloitev varnostnih postopkov, doloitev strokovnosti vzdrževalcev, analizo okvar, popravil, obrabe. Glavna naloga tehnološke priprave je predvsem izdelava tehnološke dokumentacije, ki služi kot osnova za organizirano izvrševanje vzdrževalnih del. Brez tehnološke dokumentacije je izvrševanje vzdrževalnih del prepušeno subjektivnemu odnosu vzdrževalcev in vzdrževalnih del ni možno uinkovito planirati, oceniti in kontrolirati. Tehnološka priprava je koristna predvsem za planirana, veja in ponavljajoa se vzdrževalna dela in kjer je varnostni vidik vzdrževalnega posega zelo pomemben. Operativna priprava vzdrževanja Poudarek operativne priprave vzdrževanja je na asovni komponenti izvajanja vzdrževalnih del. Operativna priprava vzdrževanja naj bi predvsem skrbela, da poteka izvajanje vzdrževalnih del im bolj nemoteno. V informacijskem smislu je operativna priprava koordinacijski center, ki sprejema informacije o potrebnih vzdrževalnih delih od naronikov ali iz planov, jih analizira, usklajuje z možnostmi za izvedbo, skrbi za priprave vzdrževanja z informacijskega stališa (Gomišek, 2005). Glavna podroja operativne priprave so: planiranje v vzdrževanju, terminiranje vzdrževalnih posegov, doloanje optimalnih zalog rezervnih delov, izdaja dokumentov za izvršitev vzdrževalnih del. Planiranje v vzdrževanju V zvezi z vzdrževalno dejavnostjo poznamo tri vrste planiranja: dolgorono planiranje, kratkorono planiranje, operativno planiranje. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 15 od 64

17 Dolgorono planiranje v vzdrževanju je tesno povezano z dolgoronim planiranjem programske in proizvodne dejavnosti organizacije, ki predvideva: zamenjavo delovnih sredstev ali sestavnih elementov delovnega sredstva, zamenjavo tehnologij, potreb glede potrebnega znanja, opreme in prostorov vzdrževalne dejavnosti. Dolgorono planiranje v vzdrževanju je tudi za širšo družbo velikega pomena, predvsem takrat, ko je vzdrževalna dejavnost povezana z odpravljanjem vzrokov za širše družbene težave, npr. vzdrževanje zdravega okolja, zraka, vode ipd. Dolgoroni plani v vzdrževanju so izdelani po potrebi in skupno z najodgovornejšimi ljudmi in službami v organizaciji. Obdobje za katero planiramo, je okoli 5 let (Gomišek, 2005). Kratkorono planiranje v vzdrževanju zajema obdobje okoli 1 leta. Gre predvsem za letne plane vejih vzdrževalnih posegov kot so: namestitev novih in premestitev starih delovnih sredstev, obnovitvena dela, preventivna vzdrževalna dela. Operativno planiranje v vzdrževanju predvideva vzdrževalna dela za obdobje enega meseca ali manj. To zadnje je tudi najbolj podrobno in natanno planiranje ter zajema: zbiranje informacij o predvidenih vzdrževalnih delih, presojanje vzdrževalnih del s stališa ekonominosti, izvršitev priprav za izvedbo doloenega vzdrževalnega posega, spremljanje poteka vzdrževalnega posega. Terminiranje vzdrževalnih posegov Terminiranje lahko imenujemo tudi fino planiranje ali asovna razporeditev del in je tehnika, ki jo uspešno uporabljajo v organizaciji proizvodnje. Terminiranje proizvodnje ni popolnoma identino s terminiranjem vzdrževalnih del, vendar sta osnovni pristop in sklepanje enaka. Osnovni namen terminiranja je: sistematino izvajanje vejih vzdrževalnih del, opravljanje vzdrževalnih del tako, da im bolj ustrezajo proizvodnji, zagotovitev nemotenega poteka vzdrževalnih del, zagotoviti enakomerno zasedenost vzdrževalcev in delavnic z vzdrževalnimi deli. Optimizacija zalog rezervnih delov Za rezervni del štejemo vsak sestavni del delovnega sredstva, ki ga v procesu vzdrževanja nadomestimo ali zamenjamo z drugim, brezhibnim delom. Rezervne dele delimo na dve kategoriji: standardni rezervni deli (imajo dokaj veliko intenziteto porabe), specifini rezervni deli (znailna zelo majhna letna poraba). Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 16 od 64

18 Proces vodenja, upravljanja rezervnih delov se sestoji iz treh stopenj: priprava, naroanje, prevzem. Priprava v zvezi z rezervnimi deli vkljuuje predvsem: sistem oznaevanja rezervnih delov, sistem oznaevanja delovnih sredstev, informacije za poslovanje z rezervnimi deli, planiranje rezervnih delov. Skupni cilj, ki ga želimo z optimizacijo zalog rezervnih delov v organizaciji dosei, je doloitev takih koliin zalog razlinih rezervnih delov, ki na eni strani omogoijo hitro popravilo, na drugi strani pa minimalno vezavo denarja v zalogah rezervnih delov. Izdaja dokumentacije za izvajanje vzdrževalnih del Operativna priprava vzdrževanja ima tudi nalogo, da pripravi delovno dokumentacijo na osnovi katere se: izvajajo vzdrževalna dela, kontrolira potek, izpolnjevanje rokov, kakovost in stroški v zvezi z izvršenimi vzdrževalnimi deli, opravlja evidenca razlinih podatkov. 2.6 IZBIRA MED PREVENTIVNIM IN KURATIVNIM VZDRŽEVANJEM DELOVNIH SREDSTEV Pri vzdrževanju imamo dve naelni možnosti izbire: predhodno intervenirati, da do napake ne bi prišlo (preventiva), akati na okvaro in nato ukrepati (kurativa). Obe vrsti vzdrževanja imata svojo upravienost in obiajno ne smemo dajati prednosti izkljuno eni vrsti vzdrževanja brez predhodne analize. Preventivno vzdrževanje se izkaže kot primerno povsod tam, kjer zaradi organizacije proizvodnje pride do zaustavitve delovanja delovnih sredstev zaradi eno ali dvoizmenskega dela, odmorov, praznikov, kolektivnega dopusta ipd. V tem asu delovna sredstva ne opravljajo svoje funkcije in se na njih lahko izvajajo preventivna vzdrževalna dela, ne da bi zaradi tega prišlo do izpada proizvodnje. To velja tudi, e so sami stroški preventivnega vzdrževanja višji od kurativnih vzdrževalnih del, vendar tako dobimo prednost, da bodo visoko produktivni procesi delovali bolj zanesljivo, z manj okvarami in z manjšim izpadom proizvodnje. Prednost stabilnejšega delovanja in veje razpoložljivosti delovnih sredstev bo poplaala višje stroške preventivnega vzdrževanja. Preventivno vzdrževanje poleg stroškov vzdrževalnega procesa (delo + nadzor) lahko ali pa tudi ne obsega stroške zaradi izpada proizvodnje. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 17 od 64

19 Torej stroški zaradi izpada proizvodnje odpadejo v primeru, ko proces oz. delovno sredstvo zaradi organizacije proizvodnje ne opravlja svojega dela. Kurativno vzdrževanje tudi vkljuuje stroške vzdrževalnega procesa (delo + nadzor) in stroške zaradi izpada proizvodnje. Ti zadnji stroški so vasih lahko celo veji kot sami stroški popravila (Gomišek, 2005). Kurativno vzdrževanje je primerno tedaj, kadar se nam izplaa uporabiti delovno sredstvo do konca življenjske dobe in ga nato zamenjati oziroma popraviti. Odnos med stroški preventivnega in kurativnega vzdrževanja nam kaže slika 2, kjer je optimalno razmerje prikazano v toki najnižjih skupnih stroškov vzdrževanja, kar pa, kot smo že omenili, ne zagotavlja prednosti stabilnejšega delovanja in veje razpoložljivosti delovnih sredstev. Pogosto je primerno ve vlagati v preventivo, kar se poplaa z vejo zaneslijivostjo in razpoložljivostjo delovnih sredstev. Slika 2. Odnos med stroški preventivnega - kurativnega vzdrževanja 2.7 NAINI IN SISTEMI VZDRŽEVANJA V proizvodnji se vedno bolj uveljavljajo novi naini dela, z namenom, da se doseže veje zadovoljstvo porabnika. Tudi vzdrževalna dejavnost se mora prilagajati novejšim nainom dela. Opazen je velik napredek v znanju in kakovosti dela. Stare delitve poklicev ne ustrezajo ve. Vedno ve je raunalniško vodenih obdelovalnih centrov. To daje višjo stopnjo kakovosti, razvili so se visoki standardi in dvignil se je nivo strokovnosti. Tako nastajajo novi poklici, ki združujejo tako delavce kot nastavljalce in vzdrževalce v eni osebi. To je poklic MEHATRONIK. Modernega stroja ne more ve popraviti kljuavniar sam, pomagajo mu še elektronik, merilni tehnik in še kak drug strokovnjak. Mehanino ponavljajoe se funkcije vse pogosteje opravljajo manipulatorji ali roboti, vzdrževalne posege pa vzdrževalec. Vse to je posledica razvoja znanosti in tehnike za doseganje cenejše proizvodnje in zadovoljstva kupcev (Grilj, 2005). Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 18 od 64

20 V nadaljevanju bomo navedli in opisali nekaj nainov in sistemov vzdrževanja Integrirani sistem V praksi se je pokazal kot uspešen tako imenovani integrirani sistem vzdrževanja. Omenjeni proces vzdrževanja združuje tri glavne elemente: vzdrževanje, nadzor in verifikacijo ali potrditev (Vižintin, 2004). Glavni elementi integriranega vzdrževalnega procesa so lahko med seboj pri delovanju soodvisni ali neodvisni. Iz trikotne povezave treh elementov tudi sledi, kaj je treba storiti in kdo mora kaj storiti za uinkovito vzdrževanje. Poglejmo si sedaj, kaj razumemo pod posameznim elementom. Vzdrževanje: je kljuni element trikotnika. V praksi uporabljamo ve nainov vzdrževanja: preventivno, kurativno, obnovitvena dela, izboljševalna dela, proizvodnja rezervnih delov in ostale dodatne dejavnosti, kar s skupnim imenom imenujemo direktna vzdrževalna dela. Nadzor: vse naprave, stroji in drugi sistemi morajo biti predmet rednega ali obasnega nadzora, ki zagotavlja sprotno spremljanje delovnih in varnostnih parametrov. Kot nadzor štejemo tudi rutinsko kontrolo za ugotavljanje kakovosti vzdrževanja in ali so bili vzdrževalni posegi korektno in pravoasno opravljeni. Verifikacija: je v vzdrževanju potrebna zato, tudi e imamo dobro organizirano vzdrževanje, da prepreimo morebitne napake, ki bi imele za posledico zaustavitev proizvodnega procesa. Z verifikacijo spremljamo predvsem uinkovitost vzdrževanja (Vižintin, 2004). Slika 3. Elementi integriranega sistema vzdrževanja Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 19 od 64

21 2.7.2 Celovito produktivno vzdrževanje (TPM) Celovito produktivno vzdrževanje (TPM - total productive maintenance) kot edinstveni postopek, kreiran leta 1971 na Japonskem, je prvotno temeljil na preventivnem ali produktivnem vzdrževanju. Koncept je bil prenesen iz ZDA, kjer so v petdesetih, skozi šestdeseta, prvi zaeli z razvojem na tem podroju. Kasneje, v sedemdesetih in skozi osemdeseta, je TPM postopoma postajal vedno bolj razpoznaven. Za enega izmed mejnikov postopka se šteje leto 1989, ko se je TPM razvil do današnje stopnje, ko metoda vkljuuje celotno tovarno, na vseh podrojih. Stari vzorec, ki vkljuuje zgolj proizvodnjo ali vzdrževanje, se je razširil na tehnologijo, kakovost, logistiko, nabavo, partnerje, idr. Ravno tako so se širili in spreminjali cilji aktivnosti. Od ciljev vezanih zgolj na opremo do ciljev vezanih na celotni proizvodni sistem. Pristop pri vlogah zmanjševanja in prepreevanja prikritih izgub na opremi se je spremenil v pristop zmanjševanja in prepreevanja latentnih izgub v celotnem proizvodnem sistemu. TPM se je razvil iz koristne proizvodne prakse v koristno upravljalno prakso. Z drugimi besedami, aktivnosti TPM-a so bile obogatene: od pristopa odstranjevanja faktorjev, ki ovirajo zmanjševanje proizvodnih stroškov, v eliminiranje faktorjev, ki prepreujejo dobiek. Po tej poti je TPM postal nepogrešljiv pri kreaciji donosnih sistemov za korporacijsko in poslovno vodstvo. Uspešnost napredovanja metode se odraža v postopnem narašanju podjetij s pridobljeno nagrado TPM za odlinost (Gomišek, 2005). Šest nael TPM Koncept TPM bazira na šestih naelih: manjše okvare so temeljni vzrok veine okvar delovnih sredstev. Te manjše okvare je potrebno v celoti odpraviti, saj se drugae vedno pojavi kakšna nova okvara. Manjše okvare so posledica slabega stanja delovnih sredstev ali napanega ravnanja z delovnim sredstvom. Napano ravnanje se odraža v pomanjkljivem znanju o uporabi delovnih sredstev; pravilno planirano vzdrževanje lahko preprei skoraj vse sporadine napake; timsko delo vzdrževalne službe omogoa hitrejše in kvalitetnejše reševanje problemov; stalno uenje je srce stalnega izboljševanja delovnih sredstev. Aktivnosti TPM-a imajo vedno dva cilja: dosei optimalno stanje delovnih sredstev, dosei optimalno uinkovitost zaposlenih. TPM omogoa razvijanje loveških sposobnosti ter vlog, ki jih zaposleni imajo pri vzdrževanju in izboljšanju produktivnosti; delovna sredstva z uinkovitim preventivnim vzdrževanjem so bolj produktivna, kot delovna sredstva pri katerih izvajamo zgolj kurativno vzdrževanje; z uinkovitim nainom preventivnega vzdrževanja se as direktnega dela bistveno skrajša v primerjavi s asom, ki je potreben za slabo vzdrževana delovna sredstva. Koncept TPM vnaša spremembe v odnosu zaposlenih do vzdrževanja na mnoge naine. Za uinkovito uvedbo TPM-a je torej potrebno spremeniti nain razmišljanja o vlogi vzdrževanja v organizaciji (Gomišek, 2005). Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 20 od 64

22 e strnemo, lahko TPM razumemo kot prispevek k celoviti kakovosti, s pomojo katere je možno zagotoviti vejo uinkovitost proizvodnih sredstev, spremeniti nain razmišljanja in zagotoviti stalni napredek - razvoj podjetja. Popolno produktivno vzdrževanje lahko dosežemo le, e nam uspe izpeljati spremembe v delovni kulturi na vseh organizacijskih ravneh. S ciljem nenehnega izboljševanja urejenosti delovnih mestih, se je v povezavi s TPM razvila tudi metoda, ki se imenuje 5 S. Imenuje se po petih japonskih besedah, ki se zaenjajo s rko S. IŠENJE (Seiso) Stroje in opremo, kakor tudi ožje delovno okolje je potrebno oistiti. Poiskati je potrebno vzroke za nastajanje umazanije. UREDITEV (Seiri) Loiti je potrebno od nepotrebnega in zavrei oziroma odstraniti vse kar ni potrebno. Kar ni potrebno zavzema prostor, moti delovni proces in predstavlja mesta za nabiranje prahu in umazanije. RED (Seiton) Razvrstiti je potrebno po pogostosti uporabe, oznaiti mesta za odlaganje potrebnih stvari, oznaiti delovno podroje strojev in transportne poti ter vzdrževati red. To storimo zato, da zagotovimo varnost, kakovost in uinkovitost. ISTOA (Seiketsu) Delovne prostore, stroje in opremo je potrebno stalno ohranjati v istem stanju. V urejenem okolju prej opazimo nepravilnosti in se bolje poutimo. Zaposlene navajamo na red in istoo. DISCIPLINA (Shisuke) Pomeni spoštovanje pravil, nael, za katera se dogovorimo in jih dosledno izpolnjujemo Outsourcing V zadnjem asu se pojavljajo mnoga svetovalna in storitvena podjetja, ki nudijo svoje storitve podjetjem, ki nimajo ustreznega vzdrževanja. Tako lahko najamemo razline strokovnjake vzdrževanja, ki se pogodbeno obvežejo vzdrževati delovna in tehnina sredstva. Na tak nain vzdržujejo mnoga podjetja v razvitem svetu. Tudi pri nas je vedno ve takih primerov in vse kaže, da se bo takšen trend nadaljeval. Proizvodnja je vse bolj zahtevna in vedno bolj specializirana. Zato v samem vzdrževanju ne moremo imeti stalno zaposlenih vrhunskih strokovnjakov. Ne moremo jih ustrezno plaati ali jim nuditi vse potrebne specialne opreme za delo. Torej je primerno in ekonomino, da take strokovnjake najamemo samo za toliko asa, kot jih potrebujemo. Tako nastajajo podjetja, specializirana za vzdrževanje zahtevnih strojev in naprav, v katerih so zbrani strokovnjaki z razlinih podroij. Ta podjetja omogoajo izpopolnjevanje, imajo specialno opremo in delujejo na širšem podroju. V proizvodnji pa potrebujemo take specialiste le takrat, ko nastopijo najbolj zahtevna vzdrževalna dela. Outsoursing se uspešno uveljavlja v vseh panogah proizvodnje (Grilj, 2005). Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 21 od 64

23 Pri tem je potrebno poznati kazalec politike uporabe zunanjih izvajalcev pri vzdrževalnih delih, ki je razmerje med stroški za vzdrževalna dela od zunanjih izvajalcev in skupnih stroškov vzdrževanja. Vrednosti za ta kazalec so obiajno od 0,1 0,3, a imamo vse ve primerov, ko se ta vrednost približuje 1. To je primer organizacij, kjer skoraj vsa vzdrževalna dela opravljajo zunanji izvajalci (Gomišek, 2005) Benchmarking Benchmarking je proces identificiranja, delitve in uporabe znanja (izkušenj) in najustreznejših postopkov. Osredotoa se k izboljšanju vsakega poslovnega postopka z uporabo prvorazrednih pristopov namesto le ocenjevanja najveje uinkovitosti. Iskanje, prouevanje in izpopolnjevanje najustreznejših postopkov predstavljajo najveje možnosti za dosego strateških, operativnih in finannih prednosti. Neuradno lahko benchmarking definiramo tudi kot sposobnost skromnega priznanja, da je lahko nekdo boljši, in zadostne mere modrosti, da se naui kako dosei tujo kakovost in jo celo presei (Breevi-Šaver, 2005). Glede na to, s kom se primerjamo, lahko v grobem opredelimo 4 kljune zvrsti zgledovalnega primerjanja: notranje primerjave (internal benchmarking), kjer gre za primerjave znotraj vejih organizacij, kjer je pogosto manj ovir, je pa pogosto omejen tudi domet takšnih primerjav; primerjave s tekmeci (competitive benchmarking), ki so najbolj obutljivo podroje, zato je pri izvedbi najpogosteje priporoljiva pomo neodvisne tretje strani; panožne (funkcijske) primerjave (functional benchmarking), kjer se primerjamo z organizacijami iz iste panoge, ki niso naši neposredni konkurenti; splošne primerjave (generic benchmarking), kjer se primerjamo z organizacijami zunaj svoje osnovne dejavnosti. Kljub zahtevnosti take primerjave tu lahko pride do najširše in najplodnejše izmenjave mnenj (Caf- Andoljšek, 1998). Tukaj je potrebno poudariti, da na podroju benchmarkinga v vzdrževanju pri nas še nimamo velikih izkušenj oz. kakršnihkoli zanesljivih podatkov in primerjav. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 22 od 64

24 2.8 ZAKONODAJA NA PODROJU VZDRŽEVANJA ZGRADB S procesi vzdrževanja je tudi tesno povezana zakonodaja na tem podroju, ki jo je potrebno poznati in upoštevati, še posebej spremembe ob vstopu v evropsko unijo. Na podroje vzdrževanja se nanaša predvsem tehnina zakonodaja, ki jo sestavljajo razlini zakoni, uredbe, odredbe in pravilniki, ki so že harmonizirani z evropsko tehnino zakonodajo. Najpomembnejši zakoni, v katerih doloeni leni urejajo in pojasnjujejo vprašanja v zvezi z vzdrževanjem zgradb so: Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), Stanovanjski zakon (SZ-1), Zakon o javnih naroilih (ZJN-1) Zakon o graditvi objektov (ZGO -1) Iz zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1) (uradno preišeno besedilo), stran 12358, ki je izšel v uradnem listu RS 36/2004 dne , bomo v nadaljevanju navedli nekaj pomembnejših lenov, ki so povezani z vzdrževanjem zgradb. V prvem delu, ki zajema splošne dolobe je potrebno obravnavati naslednje lene: 2. len (pomen izrazov) V toki 5.3. je navedeno, da je tehnina dokumentacija sistematino urejen sestav listin, slikovnega gradiva, nartov in besedil oziroma drugih sestavin kot so jamstva, sprievala, potrdila, seznami, sheme, navodila in podobne sestavine, ki doloajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje objekta in obsega projekt izvedenih del, projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta in projekt za vpis v uradne evidence. Toka 10. vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoa njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist; redna vzdrževalna dela pomenijo izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu, kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta; investicijska vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave; vzdrževalna dela v javno korist pomenijo izvedbo takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona doloeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 23 od 64

25 doloene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost. V drugem delu, ki zajema temeljne dolobe, je potrebno obravnavati naslednje lene: 6. len (pogoji za zaetek vzdrževalnih del) (1) Z rednimi vzdrževalnimi deli in investicijskimi vzdrževalnimi deli se lahko zane brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve lokacijske informacije. (2) e naj bi se investicijska vzdrževalna dela izvajala na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o kulturni dedišini, ali na zunanjšini objekta, ki meji na javno površino, je potrebno pred zaetkom takšnih del pridobiti lokacijsko informacijo iz katere izhaja, da takšna dela niso v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom. (3) Z vzdrževalnimi deli v javno korist se lahko zane brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve lokacijske informacije. Iz tretjega dela, ki se nanaša na graditev objekta, je za diplomsko delo pomembno: Prvi razdelek (projektiranje) 39. len (vrste tehnine dokumentacije) (1) Tehnina dokumentacija obsega: 1. projekt izvedenih del, 2. projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta, 3. projekt za vpis v uradne evidence. (2) Projekt izvedenih del je projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh izvedenih del in morebitnih sprememb v vseh delih projekta za izvedbo, ki so nastale med gradnjo, na podlagi katerega je mogoe na tehninem pregledu ugotoviti, ali je zgrajeni oziroma rekonstruirani objekt v skladu z gradbenim dovoljenjem. (3) Projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta je sistematino urejen zbir slikovnega gradiva, nartov in besedil v obliki jamstev, potrdil, seznamov, shem, navodil in podobnih sestavin, ki doloajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta in vgrajenih inštalacij oziroma tehnoloških naprav, na podlagi katerih je vsakokratnemu lastniku objekta omogoeno objekt vzdrževati na ustrezen nain. (4) Projekt za vpis v uradne evidence je dokumentacija, na podlagi katere je investitorju oziroma lastniku objekta omogoeno, da se zemljiška parcela, na kateri stoji objekt, evidentira v zemljiškem katastru oziroma e gre za stavbo, tudi v katastru stavb in da se objekti gospodarske javne infrastrukture evidentirajo v katastru gospodarske javne infrastrukture. etrti razdelek (pridobitev uporabnega dovoljenja) 94. len (projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta) (1) S projektom za vzdrževanje in obratovanje objekta se doloijo obvezni minimalni asovni razmiki rednih pregledov ter roki in obseg obasnih pregledov, kakor tudi obseg vzdrževalnih del, s katerimi je treba zagotoviti, da bo objekt ves as svoje Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 24 od 64

26 uporabe izpolnjeval bistvene zahteve, oziroma, da bodo inštalacije, tehnološke naprave in oprema ves as svojega obratovanja izpolnjevale predpisane parametre. (2) e je v objektu dvoje ali ve stanovanj ali poslovnih prostorov, je treba projektu za vzdrževanje in obratovanje objekta priložiti tudi nart za etažne lastnike, s katerim se prikaže lega posameznih stanovanj oziroma poslovnih prostorov in lega skupnih prostorov in zunanjih (skupnih) površin v okviru gradbene parcele. (3) Nart za etažne lastnike obsega skupni del ter posebne dele. Posebnih delov projekta za etažne lastnike mora biti najmanj toliko, kolikor je s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja predvidenih stanovanj oziroma razlinih poslovnih prostorov v objektu oziroma, kolikor naj bi bilo njihovih lastnikov. (4) Za objekt, katerega del se po dolobah tega zakona lahko šteje za grajeno javno dobro, je treba s projektom za vzdrževanje in obratovanje objekta posebej prikazati nain in pogoje vzdrževanja javnih površin Stanovanjski zakon (SZ-1) Iz Stanovanjskega zakona, ki je bil objavljen v Uradnem listu 69/2003, dne (stran 10633), bomo v nadaljevanju prav tako navedli nekaj pomembnejših lenov, ki so povezani z vzdrževanjem zgradb. I. SPLOŠNE DOLOBE 1. len (predmet zakona) (1) Ta zakon ureja vrste stanovanjskih stavb, pogoje za vzdrževanje stanovanjskih stavb, pogoje za nartovanje stanovanj, lastninskopravna razmerja in upravljanje v vestanovanjskih stavbah, stanovanjska najemna razmerja, gradnjo in prodajo novih stanovanj, pomo pri pridobitvi in pri uporabi stanovanja, pristojnosti in naloge države na stanovanjskem podroju, pristojnosti in naloge obin na stanovanjskem podroju, pristojnosti organov in organizacij, ki delujejo na stanovanjskem podroju, registre ter inšpekcijsko nadzorstvo nad uresnievanjem dolob tega zakona. 2. len (vrste stanovanjskih stavb) (5) e so v stanovanjski stavbi tudi poslovni prostori in je ve kot polovica površine namenjena stanovanjem, je takšna stavba po tem zakonu stanovanjsko-poslovna stavba. 3. len (sestavine stanovanjskih stavb) (1) Stanovanjske stavbe, razen enostanovanjskih stavb, so sestavljene iz posameznih delov in skupnih delov. (2) Posamezni deli so stanovanjske enote, poslovni prostori ali drugi samostojni prostori. K posameznemu delu lahko spadajo tudi drugi individualno odmerjeni prostori, e so del stanovanjske stavbe v solastnini etažnih lastnikov. (3) Skupni deli so skupni prostori in zemljiše, skupni gradbeni elementi in skupne inštalacije, naprave ter oprema. (4) Skupni deli so solastnina vseh etažnih lastnikov posameznih delov (skupni deli) ali solastnina nekaterih etažnih lastnikov posameznih delov (posebni skupni deli). (5) Celotna enostanovanjska stavba predstavlja stanovanje. 4. len (posamezni deli) (1) Stanovanjske enote v dvo ali vestanovanjski stavbi (v nadaljnjem besedilu: vestanovanjska stavba) so stanovanja. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 25 od 64

27 Stanovanjske enote v stanovanjski stavbi za posebne namene so bivalne enote. (2) Stanovanje po tem zakonu je skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to ali so prostori v stanovanjski stavbi ali drugi stavbi. (3) Individualni prostori, ki pripadajo doloenim posameznim delom, so lahko atriji, kleti, drvarnice kot tudi garaže, balkoni, terase, lože, e niso sestavni del posameznega dela. 5. len (skupni deli) (1) Skupni prostori v vestanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi za posebne namene so: stopniša, vhodni vetrolovi, hodniki, kolesarnice, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zakloniša, delavnice za hišnike, hišniška stanovanja, prostori za odlaganje odpadkov in drugi prostori, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov (dovozi, klannine in podobno) ter zemljiše, na katerem stavba stoji, lahko pa tudi drugo zemljiše, na katerem so izpolnjeni pogoji lastništva. (2) Skupni gradbeni elementi v vestanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi za posebne namene so temelji, nosilni zidovi in druge vrste konstrukcij, stropovi, streha, fasada, dimniki, prezraevalne tuljave, svetlobni jaški, jaški dvigal in druge podobne konstrukcije. (3) Skupne inštalacije, naprave in oprema v vestanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi za posebne namene so notranja elektrina, vodovodna, plinovodna in toplovodna napeljava, ki je za hišnimi prikljuki in se nahaja v skupnih prostorih, dvigala, kanalizacija, naprave za ogrevanje, televizijske in druge sprejemne antene, strelovodi, naprave za gašenje, odkrivanje in javljanje požara, varnostna razsvetljava in vsi komunalni prikljuki, ki so namenjeni skupni rabi. (4) Kadar služi doloen gradbeni element tako posameznemu delu kot skupnim delom, se šteje za skupni del, e se z njim zagotavlja funkcija vestanovanjske stavbe kot celote (toplotna in hidro izolacija pohodne terase, zunanja stran balkona, ki predstavlja hkrati fasado hiše in podobno) Pravilniki Pomembnejši pravilniki, ki jih je potrebno nujno poznati pri organiziranju procesov vzdrževanja zgradb ter njim pripadajoih instalacij in naprav so: Pravilnik o zvoni zašiti stavb (Uradni list RS 14/99); Pravilnik o toplotni zašiti in uinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS 42/02); Pravilnik o prezraevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS 42/02, 105/02); Pravilnik o obliki tehninih smernic za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objektov (Uradni list RS 54/03); Pravilnik o minimalnih tehninih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS 125/03); Pravilnik o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom (Uradni list RS 45/04); Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Uradni list RS 101/04); Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 69/03); Pravilnik o varnosti dvigal (Uradni list RS 97/03). Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 26 od 64

28 Pomembno je tudi poznavanje Uradnega glasila Pošte Slovenije posebej še v poglavjih, ki se nanašajo ali so neposredno povezana z vzdrževanjem: Navodilo za podroje upravljanja z osnovnimi sredstvi (Uradno glasilo PS 1/ ); Kriterij za razmejevanje obratovalnih stroškov in stroškov vzdrževanja (Uradno glasilo PS 1/ ); Navodila za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradno glasilo PS 2/ ); Pravilnik o pogojih in postopkih za oddajanje javnih naroil (Uradno glasilo PS 1/ ). V naslednji tabeli bomo prikazali preglednico, iz katere je razvidna razmejitev nekaterih del na dodatna vlaganja in stroške vzdrževanja (kot priloga k navodilom za podroje upravljanja z osnovnimi sredstvi). Seznam razmejitvenih del pregleda in ažurira sektor za investicije in nabavo v sodelovanju s sektorjem za raunovodstvo in finance. Tabela 1. Razmejitev nekaterih del na investicije in vzdrževanje INVESTICIJA zamenjava celotnega sistema ogrevanja zamenjava strešne kritine vkljuno z zamenjavo celotnega ostrešja priklop na kanalizacijsko omrežje, izgradnja prikljuka (tudi sofinanciranje) izgradnja oz. sofinanciranje izgradnje novih parkiriš in dovoznih poti priklop na vodovodno omrežje, izgradnja prikljuka (tudi sofinanciranje) odstranitev arhitektonskih ovir (klanine in dvigala) v primeru, ko je za ta dela potrebno gradbeno dovoljenje izgradnja in razširitev klima naprav dobava UPS sistema loitev odjemnih mest (elektrika, voda, ogrevanje, plin, kanalizacija, ) izgradnja nadstreškov, dvižnih plošadi, nakladalnih ramp VZDRŽEVALNA DELA popravila ali zamenjave pei, gorilnikov, cisterne, radiatorjev, zamenjava celotne ali dela strešne kritine z delno sanacijo ostrešja vzdrževanje kanalizacijskega omrežja vzdrževanje obstojeih parkiriš in dovoznih poti vzdrževanje vodovodnega omrežja vdstranitev arhitektonskih ovir (klanina) v primeru, ko za ta dela ni potrebno gradbeno dovoljenje vzdrževanje klima naprav in zamenjava posameznih delov klima naprav vzdrževanje UPS sistema in zamenjava dela UPS sistema vzdrževanje stavbnega pohištva in zamenjava stavbnega pohištva (okna, vrata in podobno) zamenjava talnih oblog obnova fasade objekta (celotna ali delna) obnova tlakov (celotna ali delna) Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 27 od 64

29 3. POSNETEK SEDANJEGA STANJA 3.1 OPIS STANJA S se je v okviru organizacijske enote PLC med drugim formiral oddelek Vzdrževanje. Oddelek se je formiral iz obstojeih oddelkov in služb, kot so TOS (transport in obrtne storitve), samostojni referat»gradnja in vzdrževanje zgradb«, skupina za vzdrževanje avtomatskih usmerjevalnih naprav ter individualnih vzdrževalcev, ki so delovali v sklopu prometnega oddelka. Reorganizacija je bila posledica preselitve uprave PE in PLC iz lokacije Partizanska c. 54 in TOS iz lokacije Šaranovieva ul. 23 na novo lokacijo Zagrebška c PLC se je tudi poveal, tako v tlorisnem obsegu, kot tudi z vidika dodatne strojne opreme. To je prineslo s seboj tudi potrebo po poveanju vzdrževalne ekipe iz tega podroja. Vzdrževalna služba je namenjena tekoemu-rednemu vzdrževanju: zgradb ter njim pripadajoih instalacij, naprav in opreme, samostojne strojne opreme in naprav, usmerjevalnih naprav v PLC, poštne tehnologije, multimedijske opreme. Vzdrževalna služba je organizirana kot oddelek v sklopu organizacijske enote PLC. Z vidika poslovne enote gre za centralizirano organizacijsko obliko. Že podatek, da je v PE Maribor 114 poslovnih lokalov, ki so razpršeni po mariborskem, ptujskem in koroškem obmoju ter kompleksen objekt PLC Maribor z upravo PE, nam pove, da je vzdrževalna služba za nemoteno delovanje sistema izredno pomembna. Iz tega stališa pomeni, da mora biti ustrezno tudi notranje organizirana, kjer morajo biti optimalno upoštevani vsi elementi organiziranja in izvajanja. V nalogi se bomo omejili na podroja vzdrževanja: zgradb ter njim pripadajoih instalacij, naprav in opreme, samostojne strojne opreme in naprav, usmerjevalnih naprav v PLC. 3.2 SESTAVA ODDELKA Oddelek Vzdrževanje sestavljajo: vodja oddelka, referent vzdrževanja 1, referent vzdrževanja 2, delovodja skupine splošni del, delovodja skupine usmerjevalni del, vzdrževalna skupina splošni del, vzdrževalna skupina usmerjevalni del. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 28 od 64

30 3.3 ORGANIGRAM POŠTNEGA LOGISTINEGA CENTRA PLC VZDRŽEVANJE TRANSPORT EKSPEDIT PREDELAVA POŠTA 2102 VZDRŽEVANJE USMERJEVALNIH NAPRAV SPLOŠNO VZDRŽEVANJE Slika 4. Organigram poštnega logistinega centra 3.4 ORGANIGRAM ODDELKA VZDRŽEVANJE VODJA ODDELKA DELOVODJA SKUP. VZDRŽEVALCEV SPLOŠNI DEL REFERENT VZDRŽEVANJA SPLOŠNI DEL DELOVODJA SKUP. VZDRŽEVALCEV USMERJEVALNIH NAPR. REFERENT VZDRŽEVANJA NAPRAV PLC VZDRŽEVANJE OGREVALNIH IN HLADILNIH NAPRAV VZDRŽEVANJE PISEMSKIH USMERNIKOV VZDRŽEVANJE ELEKT.-ENERG. NAPRAV VZDRŽEVANJE PAKETNEGA USMERNIKA VZDRŽEVANJE ZABOJNIKOV SPLOŠNA KLJUAVNIARSKA POPRAVILA POPRAVILA POHIŠTVENE OPREME UREJANJE OKOLJA Slika 5. Organigram oddelka Vzdrževanje Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 29 od 64

31 3.5 OPIS NAINA VZDRŽEVANJA Vzdrževanje zgradb ter njim pripadajoih instalacij, naprav in opreme Zajema: vzdrževalna dela s podroja zakljunih del v gradbeništvu, vzdrževanje in urejanje okolja, vzdrževanje strojnih instalacij, vzdrževanje elektro-energetskih naprav, vzdrževanje vgrajenih naprav in opreme, vzdrževanje pohištvene opreme in inventarja Vzdrževanje samostojne strojne opreme in naprav Zajema: notranja transportna sredstva, ostali stroji in naprave. Vzdrževanje zajema zelo široko podroje tako v geografski razpršenosti kot tudi s tehninega vidika. Vzdrževalna dela opravljajo zunanji in notranji vzdrževalci. Razmejitev doloi referent, ki je odgovoren za posamezno podroje. Vzdrževanje s tega podroja poteka skoraj izkljuno kurativno, z intervencijami, ki so najvekrat posledica dotrajanosti instalacij in naprav. V prenesenem pomenu bi lahko vzdrževanje imenovali oz. primerjali z gašenjem požara Vzdrževanje usmerjevalnih naprav v PLC Zajema: vzdrževanje pisemskih usmernikov (ILV, FSM, MMS), vzdrževanje paketnega usmernika (PKT). Vzdrževanje je omejeno na lokacijo PLC ter je izredno pomembno, saj omenjene naprave v bistvu predstavljajo»proizvodnjo«v poštnem prometu, to je tako imenovana predelava poštnih pošiljk. Tukaj gre za vzdrževanje sodobnih tehninih sistemov, kjer je zahtevana strokovnejša in primerno usposobljena delovna sila. Glede naina vzdrževanja (delež preventive-kurative) se vzdržuje prvenstveno preventivno. Vzdrževanje izvaja posebna notranja skupina, ki zagotavlja 24 urno prisotnost vzdrževalcev. Soasno je tudi organizirano»hot-line«vzdrževanje s servisnim centrom dobavitelja opreme iz tujine (informacijsko vzdrževanje). Problematika, ki je prisotna, je bolj organizacijske narave, ki se kaže v razmejitvi pristojnosti referenta in delovodje skupine na podroju konstrukcijske, tehnološke in operativne priprave vzdrževanja. Napake oz. okvare, ki se najpogosteje pojavljajo pri vzdrževanju zgradb ter njim pripadajoih napravah in opremi so: odpadanje elementov strešnih kritin, zatekanje, zamašenost odtonih instalacij, odpadajoi omet, umazanija, dotrajanost instalacij, naprav, opreme, Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 30 od 64

32 netesnost oken, neurejenost zelenic in okrasnega grmievja, pušanje radiatorjev, pomanjkljivo delovanje naprav, kondenziranje naprav, neizvršene meritve, zastarelost naprav, neustrezna opremljenost naprav, nedelovanje naprav, nenadni zastoji naprav. Posledice najpogostejših okvar: propadanje zaradi neodprave predhodne napake, nezmožnost uveljavljanja garancije, povzroanje splošne nevarnosti, možnost poškodb strank in uslužbencev, neurejen videz, prekomerna potrošnja energije, tveganje kazenskih sankcij, izteki vode in s tem povzroanje materialne škode, nezagotavljanje ustreznih delovnih pogojev, visoki stroški popravil Nain naroila in izvedbe vzdrževalnega posega Naroilo popravila (ko gre za opaženo okvaro ali napako) naroi odgovorna oseba posamezne poslovalnice ali enote v pisni obliki na zato posebej pripravljenem obrazcu, ki se imenuje Naroilo popravila. Naroilo sprejme vodja oddelka, ki naroilo pregleda ter ga po ugotovitvi podroja skrbništva posreduje pristojnemu referentu. Obdelava naroila zajema ugotovitev upravienosti in nujnosti popravila, ki se nato posreduje direktorju PE v podpis. Podpisano naroilo vodja oddelka oz. referent razmeji po podrojih dela in tudi oceni ali bo storitev opravljena z lastnimi ali zunanjimi izvajalci, ali s kombinacijo obojih. e gre za notranjo izvedbo, referent vzdrževanja ali vodja oddelka podpisani obrazec preda delovodji notranje skupine. Delovodja izda delovni nalog na katerem so vsi podatki (ime izvajalca, poraba materiala in asa, št. prevoženih km in drugi pomembni podatki ali zabeležke) ter ga posreduje vzdrževalcu. Vzdrževalec dvigne potreben material iz skladiša ter izvede popravilo. Po konani storitvi delovni nalog, ki mora biti podpisan od prevzemnika storitve preveri ter ga preda skladišu za izpis materiala (izdajnica) na stroškovno mesto kjer je bil porabljen, kopijo pa arhivira za interno evidenco. Pri izvedbi referent po potrebi nudi strokovno pomo vzrževalcem. Pri zunanji izvedbi vodja oddelka ali referent vzdrževanja poiše zunanje izvajalce v skladu s pravilnikom o pogojih in postopkih za oddajanje javnih naroil. Ko ima zbrane podatke, napiše obrazec Predlog za naroilnico, ki gre ponovno v podpis direktorju, nato pa v oddelek za raunovodstvo in finance, kjer se napiše Naroilnica, ki se podpisana od direktorja PE posreduje izbranemu izvajalcu. e je že sklenjena pogodba z izvajalcem, odpade iskanje ponudb. Naroilo popravila pripravi tudi vodja oddelka oz. referent, e gre za planirano popravilo ali popravilo, ki je potrebno na podlagi ugotovitev pri opažanjih na terenu. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 31 od 64

33 4. KRITINA ANALIZA 4.1 UGOTOVITEV NAPAK, VZROKOV IN POSLEDIC V naslednjih tabelah bomo opisali najpogostejše vzroke nekaterih napak in posledice le-teh, ki se pojavljajo na posameznih elementih podroij vzdrževanja Vzdrževalna dela s podroja zakljunih del v gradbeništvu Tabela 2. Tabela napak, vzrokov in posledic na podroju zakljunih del v gradbeništvu ELEMENTI VZDRŽEVANJA NAPAKE VZROKI POSLEDICE strešni elementi fasada odpadanje elementov strešnih kritin, zatekanje, zamašenost žlebov, odpadajoi omet, umazanija, pomanjklivost periodinih pregledov, nepopolna in neposedovana dokumentacija za vzdrževanje in upravljanje, nejavljanje vidnih napak odgovorne osebe uporabnika, nevzdrževanost zaradi zateenega stanja, nedefinirano skrbništvo za vzdrževanje, nejavljanje vidnih napak odgovorne osebe uporabnika, propadanje zaradi neodprave predhodne napake, nezmožnost uveljavitve garancije zaradi nevzdrževanja po navodilih proizvajalca, povzroanje splošne nevarnosti, neurejen videz talne obloge stavbno pohištvo pohištvena oprema in inventar dotrajanost na doloenih mestih, dotrajanost zaradi vremenskih vplivov, netesnost oken, dotrajanost delovnih in odlagalnih površin, dotrajanost stolov nevzdrževanost zaradi zateenega stanja, nejavljanje vidnih napak odgovorne osebe uporabnika, nevzdrževanost zaradi zateenega stanja, pomanjkljivo vodenje dokumentacije o pregledih in vzdrževalnih delih, neustrezna izbira vrste materiala ob vgradnji, neustrezno ravnanje uporabnikov možnost poškodb strank in uslužbencev, neurejen videz prehitro propadanje, izguba energije, neurejen videz Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 32 od 64

34 4.1.2 Vzdrževanje in urejanje okolja Tabela 3. Tabela napak, vzrokov in posledic na podroju Vzdrževanje in urejanje okolja ELEMENTI VZDRŽEVANJA NAPAKE VZROKI POSLEDICE zelenice, okrasno grmievje, parkirni prostori neurejenost zelenic in okrasnega grmievja, neurejenost parkirnih prostorov Vzdrževanje strojnih instalacij in naprav nedefinirano skrbništvo za vzdrževanje, nejavljanje vidnih napak odgovorne osebe uporabnika neurejen videz Tabela 4. Tabela napak, vzrokov in posledic na podroju vzdrževanja strojnih instalacij in naprav ELEMENTI VZDRŽEVANJA NAPAKE VZROKI POSLEDICE instalacije centralnega ogrevanja kotlovnice, gorilniki, kotli (plin, olje) vodovodne in odtone instalacije klima in prezraevanje pušanje radiatorjev nevzdrževanost zaradi zateenega stanja dotrajanost naprav dotrajanost naprav, zamašitve odtokov pomanjkljivo delovanje naprav, kondenziranje naprav nepopolna in neposedovana dokumentacija za vzdrževanje in upravljanje, pomanjkljivost periodinih pregledov in nastavitev, neupoštevanje zakonodaje nevzdrževanost zaradi zateenega stanja, neustrezno ravnanje uporabnikov pomanjkljivost periodinih pregledov in nastavitev, nepouenost uporabnikov ob prevzemu nove opreme izteki vode in s tem povzroanje materialne škode prekomerna potrošnja energije, tveganje kazenskih sankcij izteki vode in s tem povzroanje materialne škode nezagotavljanje ustreznih delovnih pogojev Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 33 od 64

35 4.1.4 Vzdrževanje elektroenergetskih instalacij in naprav Tabela 5. Tabela napak, vzrokov in posledic na podroju vzdrževanja elektroenergetskih instalacij in naprav ELEMENTI VZDRŽEVANJA NAPAKE VZROKI POSLEDICE elektroinstalacije in naprave (grelna telesa, hladilniki, rono elektrino orodje, ventilatorji, idr.) neizvršene meritve, zastarelost naprav, dotrajanost naprav pomanjkljivo vodenje dokumentacije o pregledih in vzdrževalnih delih, nedefinirano skrbništvo za vzdrževanje, neupoštevanje zakonodaje tveganje kazenskih sankcij, prekomerna potrošnja energije, možnost poškodb Vzdrževanje vgrajenih naprav in opreme Tabela 6. Tabela napak, vzrokov in posledic na podroju vzdrževanja vgrajenih naprav in opreme ELEMENTI VZDRŽEVANJA NAPAKE VZROKI POSLEDICE dvigala avtomatska drsna vrata neustrezna opremljenost naprav nedelovanje naprav, nepravilno delovanje naprav neupoštevanje zakonodaje pomanjkljivost periodinih pregledov in nastavitev tveganje kazenskih sankcij, visoki stroški popravil Vzdrževanje samostojne strojne opreme in naprav Tabela 7. Tabela napak, vzrokov in posledic na podroju vzdrževanja samostojne opreme in naprav ELEMENTI VZDRŽEVANJA NAPAKE VZROKI POSLEDICE notranja transportna sredstva ostali stroji in naprave poškodbe, lomi nepravilno delovanje naprav neustrezno ravnanje uporabnikov nedefinirano skrbništvo za vzdrževanje visoki stroški popravil omejena sposobnost, zastoji Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 34 od 64

36 4.1.7 Vzdrževanje usmerjevalnih naprav v PLC Tabela 8. Tabela napak, vzrokov in posledic na podroju vzdrževanja usmerjevalnih naprav v PLC ELEMENTI VZDRŽEVANJA NAPAKE VZROKI POSLEDICE usmerjevalne naprave s pripadajoimi valjnimi in tranimi linijami nepravilno delovanje nerazmejena pripravljalna dela manjša izkorišenost naprav, zastoji Pri opisu bi lahko še dalje razlenjevali posamezne elemente vzdrževanja ter ugotovili še druge napake in s tem tudi posledice, vendar vzroki za nastalo situacijo ne bi bili drugi. 4.2 UGOTOVITVE NAJPOGOSTEJŠIH VZROKOV ZA NAPAKE V tabeli 9 smo prikazali skupaj 30 vzrokov za napake, od tega 11 razlinih, ki se ponavljajo v vseh podrojih vzdrževanja. Iz tabele 9 je tudi razvidno, v katerih in v kolikih podrojih vzdrževanja se pojavljajo posamezni vzroki za napake in v kakšnem številu. Tabela 9. Tabela najpogostejših vzrokov za napake po podrojih vzdrževanja ŠT. NAJPOGOSTEJŠI PODROJE VZDRŽEVANJA VZROK ZA NAPAKE 1 nevzdrževanost zaradi zateenega stanja 2 pomanjkljivost periodinih pregledov 3 nejavljanje vidnih napak odgovorne osebe uporabnika 4 nedefinirano skrbništvo za vzdrževanje 5 neupoštevanje zakonodaje 6 neustrezno ravnanje uporabnikov vzdr. dela s podro. zaklj. del v gradb. vzdrževanje strojnih instalacij in naprav vzdr. dela s podro. zaklj. del v gradb. vzdr.strojnih instalacij in naprav vzdr. vgrajenih naprav in opreme vzdr. dela s podro. zaklj. del v gradb. vzdrževanje in urejanje okolja vzdr. dela s podro. zaklj. del v gradb. vzdr. elektroenerg. instalacij in naprav vzdrževanje in urejanje okolja vzdr. samostojne strojne opreme in naprav vzdr. strojnih instalacij in naprav vzdr. elektroenergetskih instalacij in naprav vzdr. vgrajenih naprav in opreme vzdr. strojnih instalacij in naprav vzdr. samostojne strojne opreme in naprav ŠT. VZR Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 35 od 64

37 7 nepopolna in neposedovana dok. za vzdr. in upr. 8 pomanjkljivo vodenje dokumentacije o pregledih in vzdr. delih 9 nepouenost uporabnikov ob prevzemu nove opreme vzdr. dela s podro. zaklj. del v gradb. vzdr. strojnih instalacij in naprav vzdr. dela s podro. zaklj. del v gradb. vzdr. elektroenergetskih instalacij in naprav vzdr. strojnih instalacij in naprav neustrezna izbira vrste materiala ob vgradnji 11 nerazmejena pripravljalna dela vzdr. dela s podro. zaklj. del v gradb. 1 vzdrževanje usmerjevalnih naprav v PLC 1 SKUPAJ 30 Grafikon na sliki 6 prikazuje delež najpogostejših vzrokov za napake. Iz njega lahko razberemo v kakšnem številu in odstotku se pojavlja 11 ugotovljenih posameznih vzrokov za napake glede na skupno število vseh 30 ugotovljenih vzrokov, ki se pojavljajo v vseh sedmih obravnavanih podrojih vzdrževanja. Podatke smo pridobili iz tabele 9. Rezultate bomo uporabili pri analizi posameznih vzrokov za napake. Najpogostejši vzroki za napake v odstotkih Nejavljanje vidnih napak odgovorne os. uporabnika 4 13% Pomanjkljivost periodinih pregledov 4 13% Nedefinirano skrbništvo za vzdrževanje 4 13% Neupoštevanje zakonodaje 3 10% Neustrezno ravnanje uporabnikov 3 10% Nepopolna in neposedovana dokument. za vzdrž. in upravlj. 2 7% Pomanjkljivo vodenje dokumentacije o pregledih in vzdr. delih 2 7% Nevzdrževanost zaradi zateenega stanja 5 18% Nerazmejena pripravljalna dela 1 3% Neustrezna izbira vrste materiala ob vgradnji 1 3% Nepouenost uporabnikov ob prevzemu nove opreme 1 3% Slika 6. Grafikon najpogostejših vzrokov za napake v % Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 36 od 64

38 Grafikon na sliki 7 prikazuje delež razširjenosti posameznega vzroka za napake po podrojih vzdrževanja. Iz njega lahko razberemo v kolikih podrojih vzdrževanja se pojavlja posamezen vzrok za napake in kakšen odstotek predstavlja. Podatke smo pridobili iz tabele 9. Rezultate bomo uporabili pri analizi posameznih vzrokov za napake. Razširjenost posameznega vzroka po podrojih vzdrževanja v odstotkih Nedefinirano skrbništvo za vzdrževanje 4 17% Neupoštevanje zakonodaje 3 13% Neustrezno ravnanje uporabnikov 2 9% Nejavljanje vidnih napak odgovorne os. uporabnika 2 9% Nepopolna in neposedovana dokument. za vzdrž. in upravlj. 2 9% Pomanjkljivost periodinih pregledov 3 13% Pomanjkljivo vodenje dokumentacije o pregledih in vzdr. delih 2 9% Nevzdrževanost zaradi zateenega stanja 2 9% Nerazmejena pripravljalna dela 1 4% Neustrezna izbira vrste materiala ob vgradnji 1 4% Nepouenost uporabnikov ob prevzemu nove opreme 1 4% Slika 7. Grafikon razširjenost vzrokov za napake v % 4.3 UGOTOVITEV VZROKOV NAPAK V POSAMEZNEM PODROJU VZDRŽEVANJA Iz naslednje tabele (tabela 10) je razvidno skupno število vzrokov za napake, ki se pojavljajo na posameznem podroju vzdrževanja ter koliko razlinih vzrokov za napake se pojavi na posameznem podroju vzdrževanja. Tabela 10. Tabela skupnega in razlinega št. vzrokov za napake po podrojih vzdrževanja ŠT. PODROJE VZDRŽEVANJA SKUPNO ŠT. VZROKOV ZA NAPAKE 1 vzdr. dela s podroja zakljunih del v gradb vzdrževanje in urejanje okolja vzdrževanje strojnih instalacij vzdrževanje elektro-energetskih naprav vzdrževanje vgrajenih naprav in opreme vzdrževanje samostojne opreme in naprav vzdrževanje usmerjevalnih naprav v PLC 1 1 SKUPAJ ŠT. RAZLINIH VZROKOV ZA NAPAKE Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 37 od 64

39 Grafikon na sliki 8 prikazuje število in odstotek razlinih vzrokov za napake v posameznem podroju vzdrževanja. Za grafikon smo uporabili (iz tabele 10) število razlinih vzrokov za napake v posameznem podroju vzdrževanja, kajti skupno ni realno, ker so podroja že v osnovi sestavljena iz razlinega števila elementov. Vzdrževanje strojnih instalacij 6 26% Odstotek vzrokov napak v posameznem podroju vzdrževanja Vzdrževanje elektroenergetskih naprav 3 13% Vzdrževanje in urejanje okolja 2 9% Vzdrževanje vgrajenih naprav in opreme 2 9% Vzdrževalna dela s podroja zaklju. del v gradb. 7 30% Vzdrževanje samostojne opreme in naprav 2 9% Vzdrževanje usmerjevalnih naprav v PLC 1 4% Slika 8. Grafikon odstotka vzrokov napak v posameznem podroju vzdrževanja Iz slike 8 in tabele 10 je razvidno na katerih podrojih je najve razlinih vzrokov za napake, vendar ne prikaže pomembnosti glede odprave. Služi kot pregled, katera podroja najbolj izstopajo in jim bo v prihodnosti potrebno nameniti ve pozornosti, da bodo vzroki za napake odpravljeni. 4.4 ANALIZA VZROKOV ZA NAPAKE e analiziramo navedene slike in tabele, pridemo do naslednjih ugotovitev: Nevzdrževanost zaradi zateenega stanja Ta vzrok bi lahko bil tudi obravnavan kot napaka in vseboval ve vzrokov, zato je verjetno tudi najpogostejši glede pojavljanja (5 x) in predstavlja 18 %. Glede pojava po podroju vzdrževanja je prisoten v dveh podrojih: vzdrževalna dela s podroja zakljunih del v gradbeništvu, vzdrževanje strojnih instalacij in naprav. To pove, da se tema podrojema v preteklosti ni posvealo dovolj pozornosti pri vzdrževanju. Na nek nain je to razumljivo, ker omenjene napake v bistvu ne povzroajo zastojev v poslovanju in se dajo prelagati. Namen je postopna odprava vzroka in s tem napak in posledic s pomojo ustrezne razmejitve s stališa asovnega, finannega in tehnološkega kriterija ter definiranjem skrbništva. V nadaljevanju bomo prikazali nekaj slik, ki potrjujejo naše ugotovitve stanja. Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 38 od 64

40 Slika 9. Dotrajanost talne obloge Slika 10. Dotrajanost stavbnega pohištva Slika 11. Posledica propadanja zaradi neodprave predhodne napake Franc Kerenc Izboljšanje procesov vzdrževanja stran 39 od 64