FIZIKA. Predmetni izpitni katalog za splošno maturo

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "FIZIKA. Predmetni izpitni katalog za splošno maturo"

Transkripcija

1 Ljubljana 019 FIZIKA Predmetni izpitni katalog za splošno maturo Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 01, dokler ni določen novi. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat opravljal maturo, je navedena v Maturitetnem izpitnem katalogu za splošno maturo za tisto leto.

2 PREDMETNI IZPITNI KATALOG ZA SPLOŠNO MATURO FIZIKA Državna predmetna komisija za fiziko za splošno maturo Katalog so pripravili: mag. Vitomir Babič Ruben Belina Peter Gabrovec dr. Marko Jagodič dr. Aleš Mohorič mag. Mirijam Pirc dr. Gorazd Planinšič dr. Mitja Slavinec Ivica Tomić Recenzenta: dr. Mojca Čepič Miran Tratnik Jezikovni pregled: Helena Škrlep, mag. Bernarda Krafogel Katalog je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 00. seji in se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 01, dokler ni določen novi katalog. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat opravljal maturo, je navedena v Maturitetnem izpitnem katalogu za splošno maturo za tisto leto. Državni izpitni center, 019 Vse pravice pridržane. Izdal in založil: Državni izpitni center Predstavnik: dr. Darko Zupanc Uredili: Aleš Drolc dr. Andrejka Slavec Gornik Joži Trkov Oblikovanje in prelom: Nina Matijaš Česen Ljubljana 019 ISSN 3-674X

3 KAZALO 1 UVOD... 4 IZPITNI CILJI Splošni cilji Cilji po področjih ZGRADBA IN OCENJEVANJE IZPITA Shema izpita Tipi nalog in ocenjevanje Merila ocenjevanja izpita in posameznih delov IZPITNE VSEBINE IN CILJI Fizikalne količine in enote Premo in krivo gibanje Sila in navor Newtonovi zakoni in gravitacija Izrek o gibalni količini Delo in energija Tekočine Temperatura Notranja energija in toplota Električni naboj in električno polje Električni tok Magnetno polje Indukcija Nihanje Valovanje Svetloba in optika Atom Atomsko jedro Astronomija PRIMERI NALOG ZA PISNI IZPIT Naloge izbirnega tipa Strukturirana naloga LABORATORIJSKE VAJE Namen Seznam Priporočila za pisanje poročil KANDIDATI S POSEBNIMI POTREBAMI LITERATURA DODATEK Periodni sistem elementov Konstante in enačbe...33

4 1 UVOD Predmetni izpitni katalog za splošno maturo Fizika (v nadaljnjem besedilu katalog) podrobno določa vsebine in cilje splošne mature iz fizike, načine preverjanja znanja teh vsebin in ciljev ter zgradbo posameznih delov izpita, kakor to zahtevajo Zakon o maturi in ustrezni podzakonski predpisi ter sklepi Državne komisije za splošno maturo (v nadaljevanju DK SM) o strukturi izpitov in predmetnih izpitnih katalogov, opredeljenih v veljavnem Maturitetnem izpitnem katalogu za splošno maturo. Izpitne vsebine so povzete po učnem načrtu za pouk fizike v gimnazijah. 1 V katalogu so razdeljene na: Splošno znanje. To so vsebine, ki so navedene v 4. poglavju tega kataloga in nimajo posebnih oznak. Posebno znanje. To so vsebine, ki so navedene v 4. poglavju tega kataloga in so označene z zvezdico (*). Eksperimentalno delo kandidati opravijo pred pisnim izpitom. Ocenjujejo ga učitelji na šolah. Eksperimentalne vsebine določi učitelj na podlagi veljavnega učnega načrta, pri čemer lahko zajamejo splošno in posebno, pa tudi izbirno znanje. Nekaj predlogov za laboratorijske vaje je navedenih tudi v tem katalogu. Pri splošni maturi iz fizike znanje iz eksperimentalnih vsebin preverjamo tudi v zunanjem delu izpita, vendar le splošno in posebno znanje. Preverjamo vso snov iz kataloga in kandidatovo zmožnost širšega povezovanja vsebin iz kataloga. 1 Učni načrt. Fizika [Elektronski vir]: gimnazija: splošna gimnazija: obvezni predmet (10 ur), izbirni predmet (35, 70, 105 ur), matura ( ur) / avtorji Gorazd Planinšič... [et al.]. - Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 008. Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje V predmetnem izpitnem katalogu uporabljeni samostalniki moškega spola, ki se pomensko in smiselno vežejo na splošna, skupna poimenovanja (npr. kandidat, ocenjevalec), veljajo tako za osebe ženskega kot moškega spola. 4 Fizika

5 IZPITNI CILJI S splošno maturo iz fizike preverjamo, ali se znanje kandidatov sklada s cilji pouka fizike kot izbirnega predmeta splošne mature v srednji šoli..1 Splošni cilji Razviti pri kandidatih sposobnosti in veščine iz fizike, ki: so pomembne za nadaljnji študij in za uporabo v praksi; omogočajo vrednotenje naravoslovnih informacij; omogočajo učinkovito in varno eksperimentalno delo; spodbujajo izmenjavo informacij in so koristne v vsakdanjem življenju. Razviti vrednote, ki so značilne za naravoslovje, in sicer skrb za: jasnost in natančnost; objektivnost in doslednost. Spodbujati zanimanje in razvijati skrb za okolje. Vzgojiti v kandidatih zavest, da: so se znanstvene teorije in metode razvile in se še razvijajo iz sodelovanja skupin in posameznikov; za študij naravoslovja in njegovo uporabo veljajo družbeni, gospodarski, tehnološki, etični in kulturni vplivi in omejitve; znanstvene aplikacije lahko prinašajo korist, pa tudi škodo posamezniku, skupnosti in okolju; znanost sega čez meje med državami in da je znanstveni jezik splošno razumljiv, če ga uporabljamo dosledno in pravilno.. Cilji po področjih Preverjanje znanja fizike obsega tri področja: znanje in razumevanje; zajemanje in obdelava podatkov ter reševanje problemov; eksperimentalne sposobnosti in veščine. Znanje in razumevanje Kandidat naj pozna in razume: fizikalne pojave, dejstva, količine, zakone, definicije, pojme in teorije; izraze, pojme, dogovore ter količine skupaj s simboli in enotami; fizikalno merilno opremo in naprave ter načine uporabe in varnostne ukrepe; fizikalne tehnološke rabe in njihove posledice za družbo, gospodarstvo in okolje. Fizika 5

6 Zajemanje in obdelava podatkov ter reševanje problemov Kandidat naj bo sposoben z besedami ali v drugi ustrezni obliki (npr. s simboli, grafično, numerično): poiskati, izbrati, urediti in predstaviti informacije iz različnih virov; prevesti informacije iz ene oblike v drugo; uporabiti numerične in druge podatke; uporabiti informacije tako, da najde v njih zakonitosti in pride do sklepa; smiselno razložiti pojave, zakonitosti in medsebojne odnose; postavljati napovedi in hipoteze; reševati probleme; uporabiti znanje v novih okoliščinah. Pri reševanju problemov ni potrebno znanje diferencialnega in integralnega računa. Eksperimentalne sposobnosti in veščine Kandidat naj bo sposoben: uporabljati merilno tehniko, naprave in material (in pri tem slediti navodilom, kjer je to potrebno); izvajati in zapisovati opazovanja in merjenja; predstaviti izmerjene podatke na različne načine; razložiti in ovrednotiti eksperimentalno opazovanje in podatke; samostojno načrtovati poskuse, s katerimi preveri postavljene hipoteze. Eksperimentalne sposobnosti in veščine pridobi pri laboratorijskem delu ali samostojnem eksperimentalnem raziskovalnem delu. Laboratorijske vaje naj, kolikor je le mogoče, enakomerno pokrivajo vsa področja fizike. 6 Fizika

7 3 ZGRADBA IN OCENJEVANJE IZPITA 3.1 Shema izpita Izpit splošne mature iz fizike je sestavljen iz zunanjega dela (pisni izpit z dvema izpitnima polama) in notranjega dela (laboratorijske vaje). Pisni izpit zunanji del izpita Izpitna pola Trajanje izpita Delež pri oceni Ocenjevanje Pripomočki Priloge 1 90 minut 35 % 90 minut 45 % Skupaj 180 minut 80 % zunanje nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik HB ali B, radirka, šilček, geometrijsko orodje in računalo 3 Periodni sistem elementov ter konstante in enačbe so del izpitne pole. Po zaključku pisanja Izpitne pole 1, tj. pred začetkom pisanja Izpitne pole, je 30-minutni odmor. Laboratorijske vaje notranji del izpita Delež pri oceni Ocenjevanje Laboratorijske vaje s poročili 0 % notranje Skupaj 0 % 3 Računalo je elektronsko računalo, ki omogoča delo z osnovnimi računskimi operacijami in ne podpira: možnosti komunikacije z okolico»zunanjim svetom«, shranjevanja podatkov iz okolice oziroma zunanjega sveta, shranjevanja predhodno naloženih podatkov, simbolnega računanja, programiranja novih funkcij, risanja grafov funkcij. Fizika 7

8 3. Tipi nalog in ocenjevanje Pisni izpit Izpitna pola Tip naloge Število nalog Ocenjevanje 1 Naloge izbirnega tipa 35 vsaka naloga 1 točka 35 točk Strukturirane naloge 6 (ocenijo se 3 naloge) vsaka naloga 15 točk 45 točk Skupaj točk V šestih strukturiranih nalogah Izpitne pole se v celoti preverjajo sposobnosti in veščine, pridobljene pri laboratorijskem delu, znanje in razumevanje iz vseh poglavij kataloga ter sposobnost povezovanja snovi. Kandidat izbere in rešuje tri naloge, ki se tudi ocenijo. Laboratorijske vaje Tip naloge Laboratorijske vaje s poročili Ocenjevanje 0 točk 3.3 Merila ocenjevanja izpita in posameznih delov Deleži taksonomskih stopenj Taksonomske stopnje Izpitna pola 1 Izpitna pola Laboratorijske vaje I. znanje in razumevanje največ 35 % največ 45 % največ 0 % II. zajemanje in obdelava podatkov ter reševanje problemov največ 35 % največ 45 % največ 0 % III. eksperimentalne sposobnosti in veščine največ 35 % največ 45 % največ 0 % 3.3. Merila ocenjevanja posameznih delov izpita Pisni izpit Izpitna pola 1 Naloge izbirnega tipa preverjajo znanje, razumevanje in uporabo splošnega znanja torej le iz vsebin, ki v katalogu niso posebej označene. Ne glede na raven zahtevnosti so posamezne naloge ocenjene vsaka z 1 točko. Oceni se le pravilnost odgovora. Izpitna pola Vprašanja v strukturiranih nalogah preverjajo znanje, razumevanje in uporabo splošnega, pa tudi posebnega znanja, ki je v izpitnem katalogu posebej označeno z zvezdico (*). V Izpitni poli je šest strukturiranih nalog s poudarki na naslednjih področjih, navedenih v 4. poglavju tega kataloga: 1 merjenje (sklop 1), mehanika (sklopi 7), 8 Fizika

9 3 termodinamika (sklopi 7 9), 4 elektrika in magnetizem (sklopi 10 13), 5 nihanje, valovanje in optika (sklopi 13 16) ter 6 moderna fizika in astronomija (sklop 4 in sklopi 17 19). Vsaka strukturirana naloga je tematsko osredotočena na eno od zgoraj naštetih področij. Pri vsaki se lahko preverja tudi znanje s preostalih področij, a le v okviru vsebin, ki so v učnem načrtu za pouk fizike označene kot splošno znanje, v tem katalogu pa navedene kot izpitne vsebine brez posebne oznake. Potek reševanja mora biti pri strukturiranih nalogah razviden iz zapisanega. Vprašanja v njih so ocenjena različno. Kadar so ocenjena z 1 točko, mora biti odgovor v celoti pravilen. Pri vprašanjih z več možnimi točkami se lahko oceni tudi postopek ali delni rezultat. Sklopi v 4. poglavju kataloga Področje Merjenje Mehanika Termodinamika Elektrika in magnetizem Nihanje, valovanje in optika Moderna fizika in astronomija Laboratorijske vaje Laboratorijske vaje se ocenijo z največ 0 točkami. Kandidat ne more pridobiti ocene notranjega dela izpita, če nima ocenjenih vsaj 8 laboratorijskih vaj z vsaj treh različnih področij. Kandidat o opravljeni laboratorijski vaji učitelju odda poročilo v skladu s priporočili za pisanje poročil. Učitelj lahko v skladu s koledarjem opravljanja splošne mature, v katerem je določen zadnji rok za oddajo poročil, v vsakem šolskem letu določi svoje datume oddaje poročil posameznih vaj (ali delov vaj) in z njimi seznani kandidate. Ocenjevanje Vaje se ocenijo takole: Točke Merila 0 5 kako zna kandidat uporabljati eksperimentalno opremo, 0 5 kako podrobna navodila potrebuje za vaje, 0 5 kako zna zapisati in obdelati rezultate meritev ter 0 5 kako zna razložiti in zagovarjati rezultate. Laboratorijsko delo kandidata se po vsakem od meril oceni z največ 5 in najmanj 0 točkami. Po 1. in. merilu učitelj navadno ocenjuje kandidata med eksperimentalnim delom, ocena po 3. in 4. merilu pa se daje pretežno na podlagi pisnega poročila. Če kandidat vajo opravi in ne odda poročila o opravljeni vaji (ali delu vaje) do datuma, ki ga je določil učitelj, se mu pri tej vaji odšteje 10 % možnih točk. Če kandidat vajo opravi in poročila o opravljeni vaji ne odda do roka, predpisanega s koledarjem splošne mature, lahko prejme največ 50 % možnih točk za to vajo. Če kandidat odda poročilo, za katerega obstaja utemeljen sum, da ga je prepisal, učitelj to laboratorijsko vajo oceni z 0 točkami. Če kandidat opravi samostojno raziskovalno delo, ki vsebuje eksperiment, se lahko takšno delo oceni po enakih merilih, kakor so navedena zgoraj. Kolikšen delež laboratorijskih vaj je nadomestil s samostojnim eksperimentalnim delom, presodi učitelj, ki določi notranji del ocene. Raziskovalne naloge, opravljene v skladu s pravili o priznavanju raziskovalnih nalog, ki jih je sprejela DK SM, lahko nadomestijo največ polovico ocenjenih laboratorijskih vaj. Fizika 9

10 3.3.3 Končna ocena Končna ocena izpita se določi na podlagi seštevka odstotnih točk vseh delov izpita (pisnega izpita in laboratorijskih vaj). Državna komisija za splošno maturo na predlog Državne predmetne komisije za fiziko za splošno maturo določi merila za pretvorbo odstotnih točk v ocene (1 5). Ta merila so v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku enaka. 10 Fizika

11 4 IZPITNE VSEBINE IN CILJI Z izpitom splošne mature iz fizike preverjamo kandidatovo znanje fizike in obvladovanje izpitnih vsebin, ki jih navaja ta katalog. so navedene v 19 sklopih. Nekatere od njih so posvečene bolj kvalitativnemu razumevanju fizikalnih pojmov, pojavov in konceptov, pri večini pa od kandidatov pričakujemo kvantitativno obvladovanje izpitnih vsebin. Vsakega od navedenih pojmov in konceptov je mogoče preverjati v kateremkoli smislu, kakor je to navedeno v razdelku.. Nekatere vsebine so označene z zvezdico (*). Te vsebine so v učnem načrtu za pouk fizike označene kot posebno znanje. V katalogu predstavljajo pojme in koncepte, ki jih pri splošni maturi iz fizike preverjamo, kakor je navedeno v 3. poglavju. 4.1 Fizikalne količine in enote 1.1 Enote Osnovne enote SI 1.1. Sestavljene enote Pretvarjanje enot in eksponentni zapis velikostnih redov 1. Merjenje 1..1 Merjenje fizikalnih količin 1.. Povprečna vrednost, absolutna in relativna napaka meritev 1..3 Zapis rezultata z navedbo absolutne in relativne merske napake 1..4* Računanje z napakami (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje) 1..5 Grafične predstavitve meritev 1..6 Razbiranje vrednosti fizikalnih količin iz grafičnih meritev 4. Premo in krivo gibanje.1 Premo gibanje.1.1 Lega, premik in pot.1. Trenutna in povprečna hitrost.1.3 Pospešek.1.4 Enakomerno gibanje.1.5 Enakomerno pospešeno gibanje.1.6 Grafični prikaz časovne odvisnosti lege, poti, hitrosti in pospeška.1.7 Kvalitativno določanje hitrosti iz grafov odvisnosti lege od časa.1.8* Kvantitativno določanje hitrosti iz grafov odvisnosti lege od časa.1.9 Kvalitativno določanje premika in pospeška iz grafov odvisnosti hitrosti od časa.1.10* Kvantitativno določanje premika in pospeška iz grafov odvisnosti hitrosti od časa Fizika 11

12 . Gibanje v ravnini..1* Lega in premik pri gibanju v ravnini..* Hitrost pri gibanju v ravnini..3* Pospešek pri gibanju v ravnini..4* Razstavljanje gibanja v med seboj pravokotnih smereh: vodoravni met.3 Kroženje.3.1 Obhodni čas.3. Frekvenca.3.3 Lok in obodna hitrost.3.4* Radialni pospešek pri enakomernem kroženju 4.3 Sila in navor 3.1 Sila Sila kot medsebojni vpliv med telesi in učinki sil 3.1. Grafično sestavljanje in razstavljanje sil v ravnini 3.1.3* Razstavljanje sil na komponente v pravokotnem koordinatnem sistemu 3. Ravnovesje sil 3..1 Izrek o ravnovesju sil 3..* Sile na klancu 3.3 Sistem in okolica Zunanje in notranje sile 3.4 Prožnost Prožnostne lastnosti vzmeti (Hookov zakon) 3.4. Vzmet kot merilnik sil 3.5 Trenje, lepenje in upor sredstva Kvalitativna obravnava trenja, lepenja in sile upora 3.5. Trenje in koeficient trenja 3.5.3* Lepenje in koeficient lepenja 3.6 Tlak Površinsko porazdeljene sile in tlak 3.7 Navor Navori sil v ravnini 3.7. Ravnovesje navorov Prijemališče teže 1 Fizika

13 4.4 Newtonovi zakoni in gravitacija 4.1 Newtonovi zakoni Vpliv sil na premo gibanje teles (prvi in drugi Newtonov zakon) 4.1. Zakon o vzajemnem učinku teles (tretji Newtonov zakon) 4.1.3* Newtonovi zakoni in kroženje 4. Masa, teža, gostota 4..1 Teža in masa 4.. Masa in gostota 4.3 Gravitacija Gravitacijski zakon 4.3.* Odvisnost težnega pospeška od razdalje do središča Zemlje 4.3.3* Gibanje planetov in satelitov 4.5 Izrek o gibalni količini 5.1 Sunek sile in gibalna količina Sunek sile v vektorski obliki 5.1. Gibalna količina v vektorski obliki 5. Izrek o gibalni količini 5..1 Izrek o gibalni količini v eni dimenziji 5.. Neprožni trki in odrivi dveh teles v eni dimenziji 5..3* Prožni trki 5..4* Izrek o gibalni količini v dveh dimenzijah 4.6 Delo in energija 6.1 Delo in mehanska energija Delo sile, ki je vzporedna s premikom njenega prijemališča 6.1.* Delo sile, ki ni vzporedna s premikom prijemališča Moč Kinetična energija pri translacijskem gibanju Potencialna energija v homogenem težnem polju Prožnostna energija vzmeti 6. Ohranitev energije 6..1 Izrek o mehanski energiji 6.3 Delo tlaka 6.3.1* Delo tlaka 4.7 Tekočine 7.1 Tlak in vzgon Kvalitativni opis težnega tlaka v mirujočih tekočinah 7.1.* Kvantitativni opis težnega tlaka v mirujočih tekočinah Vzgon Fizika 13

14 4.8 Temperatura 8.1 Temperatura Kelvinova temperaturna lestvica 8. Temperaturno raztezanje 8..1 Kvalitativna obravnava linearne temperaturne razteznosti 8..* Kvantitativna obravnava linearne temperaturne razteznosti 8..3* Prostorninska temperaturna razteznost 8.3 Splošna plinska enačba Splošna plinska enačba 8.3. Termodinamične spremembe plinov pri stalni temperaturi Termodinamične spremembe plinov pri stalnem tlaku Termodinamične spremembe plinov pri stalni prostornini Termodinamične spremembe na diagramu p-v 4.9 Notranja energija in toplota 9.1 Energijski zakon Toplota kot način izmenjave energije 9.1. Notranja energija kvalitativni opisi pojavov Energijski zakon Specifična toplota 9.1.5* Energijski zakon in termodinamične spremembe pri idealnih plinih 9.1.6* Specifična toplota pri stalnem tlaku in stalni prostornini Agregatna stanja in fazni prehodi 9.1.8* Latentna toplota (talilna, izparilna, sežigna) 9. Prevajanje toplote 9..1 Toplotni tok 9.. Koeficient toplotne prevodnosti 9..3 Toplotni tok v stacionarnih razmerah 9.3 Sevanje črnega telesa 9.3.1* Moč in gostota svetlobnega toka točkastega svetila 9.3.* Stefanov zakon 9.4 Mikroskopska slika plinov 9.4.1* Povprečna kinetična energija molekul 9.4.* Notranja energija idealnega plina kot posledica gibanja molekul 9.5 Toplotni stroji Krožna sprememba 9.5. Toplotni stroji Izkoristek 14 Fizika

15 4.10 Električni naboj in električno polje 10.1 Električni naboj Naelektritev teles Prevodniki in izolatorji Delovanje elektroskopa Smer sil med naelektrenimi točkastimi telesi Povezava med električnim tokom in nabojem Osnovni naboj in ohranitev naboja 10. Električno polje Sila na naboj v električnem polju 10.. Jakost električnega polja Grafična ponazoritev električnega polja točkastega naboja in ploščnega kondenzatorja 10..4* Napetost med točkama homogenega električnega polja 10..5* Kvalitativna in grafična obravnava ekvipotencialnih ploskev za homogeno električno polje in polje točkastega naboja 10.3 Coulombov zakon Velikost sile med točkastimi naboji (Coulombov zakon) Električno polje točkastega naboja kvantitativno * Električno polje dveh ali več nabojev * Električno polje enakomerno nabite razsežne plošče 10.4 Kondenzator Kapaciteta kondenzatorja 10.4.* Povezave med nabojem, jakostjo električnega polja in napetostjo na ploščnem kondenzatorju 10.5 Influenca Mikroskopska razlaga influence v kovinah 10.6 Energija električnega polja * Energija kondenzatorja 4.11 Električni tok 11.1 Električna vezja Naboj in jakost električnega toka Napetost vira in napetost na porabniku Kirchhoffova izreka za električne tokove in električne napetosti v preprostih vezjih * Kirchhoffova izreka za električne tokove in električne napetosti v sestavljenih, zahtevnejših vezjih 11. Ohmov zakon Povezava med napetostjo in tokom pri idealnih upornikih 11.. Upor upornika Specifični upor snovi Nadomestni upor pri zaporedni in vzporedni vezavi Merjenje električnega toka Merjenje električne napetosti Fizika 15

16 11.3 Električno delo in moč Električno delo in moč pri enosmernem toku Elektronvolt kot enota za energijo 11.4 Izmenična napetost * Sinusno nihajoča napetost 11.4.* Električno delo in moč pri izmeničnem toku za posamezen porabnik * Efektivna napetost in tok 4.1 Magnetno polje 1.1 Trajni magneti Sile med magneti 1.1. Grafična predstavitev magnetnega polja paličastega in podkvastega magneta ter magnetnega polja Zemlje 1. Električni tok kot vir magnetnega polja 1..1 Kvalitativni opis magnetnega polja ravnega vodnika 1.. Kvalitativni opis magnetnega polja tuljave 1..3* Delovanje in uporaba elektromagneta 1.3 Sila na vodnik v magnetnem polju Lastnosti sile na tokovni vodnik v magnetnem polju 1.4 Gostota magnetnega polja Gostota magnetnega polja 1.4.* Gostota magnetnega polja v okolici ravnega vodnika 1.4.3* Gostota magnetnega polja znotraj dolge tuljave 1.5 Gibanje nabitih delcev v homogenem električnem in magnetnem polju Opis lastnosti sile na gibajoči se nabiti delec v homogenem magnetnem polju 1.5.* Velikost sile na gibajoči se nabiti delec v homogenem magnetnem polju 1.5.3* Tir gibanja nabitih delcev v homogenem električnem in magnetnem polju, masni spektrograf 1.6 Magnetni navor 1.6.1* Navor na tokovno zanko v homogenem magnetnem polju 1.7 Magnetni pretok 1.7.1* Magnetni pretok skozi dano ploskev v homogenem magnetnem polju 4.13 Indukcija 13.1 Indukcijski zakon Kvalitativni opis indukcije pri premikanju vodnika v magnetnem polju Kvalitativni opis indukcije pri spreminjanju magnetnega polja v tuljavi * Splošni indukcijski zakon * Lenzevo pravilo za določanje smeri induciranega toka * Kvantitativni opis indukcije pri vrtenju tuljave v magnetnem polju 16 Fizika

17 13. Transformator Transformiranje napetosti 13.3 Induktivnost * Induktivnost tuljave 13.4 Energija magnetnega polja * Energija tuljave, po kateri teče tok 13.5 Električni nihajni krog Električni nihajni krog kvalitativni opis zgradbe in delovanja 13.5.* Energijske pretvorbe pri nihanju električnega nihajnega kroga * Lastni nihajni čas električnega nihajnega kroga Kvalitativno pojasnilo nastanka EMV 4.14 Nihanje 14.1 Opisovanje nihanja Odmik, amplituda in ravnovesna lega Nihajni čas in frekvenca Grafični prikaz časovnega spreminjanja odmika pri sinusnem nihanju * Grafični prikaz časovnega spreminjanja odmika, hitrosti in pospeška pri periodičnem gibanju * Časovna odvisnost odmika, hitrosti in pospeška pri sinusnem nihanju 14. Dinamika nihanja Nihalo na vijačno vzmet 14.. Nitno nihalo 14..3* Uporaba Newtonovega zakona pri določanju nihajnega časa nihala na vijačno vzmet 14.3 Energija nihanja Energijske pretvorbe pri nihalu na vijačno vzmet Energijske pretvorbe pri nitnem nihalu 14.4 Dušeno nihanje Kvalitativni opis dušenega nihanja in razlogov za dušenje 14.4.* Grafični prikaz časovnega poteka dušenega nihanja in eksponentno pojemanje amplitude * Energija pri dušenem nihanju 14.5 Vsiljeno nihanje Vsiljeno nihanje in lastna frekvenca Resonančna krivulja 4.15 Valovanje 15.1 Sinusno valovanje Trenutna slika sinusnega valovanja Povezava med hitrostjo širjenja valovanja, valovno dolžino in frekvenco Fizika 17

18 15. Vrste valovanj Longitudinalno in transverzalno valovanje 15.3 Interferenca in odboj valovanj 15.4 Potujoče in stoječe valovanje Grafično sestavljanje valovanj Odboj valovanja na krajišču vrvi * Grafični prikaz gibanja delov snovi pri potujočem valovanju z zaporednimi slikami 15.4.* Grafični prikaz gibanja delov snovi pri stoječem valovanju z zaporednimi slikami Nastanek in lastnosti stoječega valovanja na struni * Stoječe valovanje na struni, pogoj za lastna nihanja * Hitrost valovanja in napetost strune 15.5 Lom valovanja Prehod valovanja med območjema z različnima hitrostma valovanja Lomni zakon 15.6 Uklon in interferenca Uklon valovanja Interferenca valovanj, nastanek ojačitev in oslabitev * Smeri ojačitev in oslabitev pri interferenci valovanj iz dveh sočasno nihajočih izvirov 15.7 Dopplerjev pojav Kvalitativna pojasnitev Dopplerjevega pojava kot vzroka za spremembo frekvence valovanja 15.7.* Dopplerjev pojav in sprememba frekvence valovanja * Gibanje s hitrostjo, ki je večja od hitrosti valov, nastanek in kot Machovega stožca 15.8 Zvok Zvok kot longitudinalno valovanje 4.16 Svetloba in optika 16.1 Elektromagnetno valovanje Spekter elektromagnetnih valovanj 16. Interferenčni pojavi Uklon svetlobe 16.. Kvalitativen opis interference svetlobe na dveh tankih režah in na uklonski mrežici 16..3* Uklonska mrežica in merjenje valovne dolžine svetlobe 16.3 Odboj in lom svetlobe Odbojni zakon za svetlobo Lomni zakon in lomni kvocient Popolni odboj 16.4 Preslikave z zrcali in lečami Grafično določanje preslikav z ravnim in ukrivljenim zrcalom Grafično določanje preslikav z lečami * Enačbe preslikav z idealnimi lečami in zrcali Kvalitativen opis delovanja modela fotoaparata in človeškega očesa 16.5 Svetlobni tok * Moč in gostota svetlobnega toka točkastega svetila 16.5.* Stefanov zakon 18 Fizika

19 4.17 Atom 17.1 Atom Velikost atoma Število molekul ali atomov v dani masi čiste snovi Sestava atoma z uporabo periodnega sistema elementov Naboj in masa elektrona 17. Foton Energija fotona 17.. Fotoefekt in delovanje fotocelice 17..3* Izstopno delo, mejna frekvenca in kinetična energija izbitih elektronov pri fotocelici 17.3 Energijska stanja atoma Energijska stanja atomov 4.18 Atomsko jedro Prehodi atomov med energijskimi stanji Črtasti emisijski in absorpcijski spekter plinov Valovna dolžina izsevane ali absorbirane svetlobe pri prehodu med energijskima stanjema 18.1 Atomsko jedro Naboj in masa nukleonov Sestava in velikost jedra Masno in vrstno število jedra Izotopi Zveza med maso in energijo 18. Vezavna energija jedra Masni defekt in vezavna energija jedra 18..* Specifična vezavna energija in stabilnost jedra 18.3 Radioaktivni razpadi Razpad alfa, beta in gama ter njihove osnovne lastnosti 18.3.* Reakcijska energija pri razpadu jedra * Aktivnost, razpolovni čas in razpadna konstanta radioaktivnega razpada 18.4 Jedrske reakcije * Jedrske reakcije z uporabo periodnega sistema elementov Jedrska cepitev in zlivanje jeder * Ohranitveni zakoni pri jedrskih reakcijah * Energija jedrskih reakcij Verižna reakcija * Zgradba in delovanje jedrskega reaktorja Fizika 19

20 4.19 Astronomija 19.1 Osončje Glavni tipi objektov v osončju (planet, satelit, asteroid, komet, meteoroid) 19. Objekti v vesolju Glavni tipi objektov v vesolju (zvezda, zvezdna kopica, galaksija, jata galaksij) 19.. Velikosti in tipične razdalje med objekti v Osončju in vesolju, svetlobno leto 19.3 Gibanje planetov in satelitov * Gravitacijski zakon pri kroženju planetov in satelitov 19.3.* Radialni pospešek pri enakomernem kroženju 19.4 Stefanov zakon * Temperatura površine Sonca in gostota svetlobnega toka 19.5 Fuzija Zlivanje atomskih jeder kot energijski vir v zvezdah 0 Fizika

21 5 PRIMERI NALOG ZA PISNI IZPIT 5.1 Naloge izbirnega tipa 1. Kaj vedno velja za smer pospeška? A Pospešek kaže vedno v smeri premika. B Pospešek kaže vedno v smeri hitrosti. C Pospešek kaže vedno v smeri rezultante zunanjih sil. D Pospešek kaže vedno v nasprotno smer kakor sila trenja.. Avto vozi s hitrostjo A 0 m B 7 m C 00 m D 70 m 1 7 kmh. Kolikšno pot opravi v času 10 s? 3. Slika kaže tri različne posode. V vsaki je drugačna tekočina. Katera izjava o tlaku tekočine na dnu posode je pravilna? A p1 = p = p 3 B p > p1> p 3 p 0 p 0 p 0 C p1 = p > p 3 D Za odgovor ni dovolj podatkov. p 1 p p 3 4. Zakaj ampermeter vežemo zaporedno k porabniku? A Ker tako dosežemo, da je na ampermetru enaka napetost kakor na porabniku. B Ker tako dosežemo, da skozi ampermeter teče enak tok kakor skozi porabnik. C Ker tako dosežemo, da ampermeter troši enako moč kakor porabnik. D Ker tako dosežemo, da ima ampermeter enak upor kakor porabnik. 5. Po vrvi potuje transverzalno valovanje, ki ga kaže slika. V kateri smeri se v trenutku, za katerega je narisana slika, giblje delec vrvi v točki A? A Gor. B Levo. C Dol. D Desno. smer potovanja valovanja A Fizika 1

22 6. Predmet postavimo pred razpršilno zrcalo. Gorišče zrcala je označeno s črko F, središče zrcala je označeno s črko S. Na kateri od spodnjih slik je odboj žarka, ki izhaja iz vrha predmeta, narisan napačno? F S F S A B F S F S C D Naloga Rešitev 1 C C 3 D 4 B 5 C 6 C Fizika

23 5. Strukturirana naloga 1.1. Z enačbo zapišite izrek o gibalni količini. Poimenujte količine, ki nastopajo v enačbi, in zapišite njihove enote. Slika kaže model rakete v posameznih fazah leta ( I vzlet, II med pospeševanjem navzgor, III dviganje brez potisne sile, IV najvišja točka, V padanje s padalom proti tlom). Spodnji graf kaže, kako se je med poletom spreminjala hitrost rakete. ( točki) t = 0 s I II III IV V 1 s [ms ] , 0 6,0 t [ s] 1.. Na zgornjem grafu v () t s križcem jasno označite trenutek, v katerem raketa doseže najvišjo točko, s krogcem pa trenutek, ko se odpre padalo. ( točki) 1.3. Izračunajte pospešek, s katerim se raketa giblje navzgor v prvi sekundi po vžigu. (1 točka) Fizika 3

24 1.4. Na spodnji graf vrišite, kako se je med poletom spreminjal pospešek rakete. (1 točka) a [ms ] , 0 6,0 t [ s] 1.5. Izračunajte, na kateri višini je bila raketa, ko je prenehala pospeševati navzgor, in do katere največje višine je poletela. ( točki) Spodnje tri slike kažejo raketo takoj po vzletu, v najvišji točki leta in med padanjem pri odprtem padalu nazaj proti tlom. Privzemite, da je zračni upor zanemarljiv, dokler se ne odpre padalo rakete V slike vrišite vse zunanje sile, ki delujejo na raketo v vsaki posamezni fazi leta. Sile ustrezno označite in jih poimenujte. Rišite jih v približno pravem merilu, kar pomeni, da večje sile ponazorite z daljšimi puščicami. (3 točke) Masa rakete s padalom in brez goriva je 500 g. Masa goriva je 60 g. Gorivo izgori do konca prve sekunde in tako potisne raketo navzgor. Hitrost rakete po koncu prve sekunde odčitajte na grafu Kolikšna je velikost sile zračnega upora na padalo rakete med enakomernim padanjem le-te proti tlom? (1 točka) 1.8. Izračunajte gibalno količino, ki jo ima raketa eno sekundo po vzletu. (1 točka) 1.9. Izračunajte, za koliko se je raketi pri vzletu (v prvi sekundi) spremenila vsota kinetične in potencialne energije. (1 točka) Izračunajte, kolikšno hitrost bi imeli izpušni plini, če bi vse gorivo izgorelo v zanemarljivo kratkem času po prižigu goriva, raketa pa bi pospešila do enake največje hitrosti kakor v zgornjih primerih. Odgovor utemeljite z izračunom, grafom ali pisnim sklepom, v katerem boste zapisali smiseln fizikalni razmislek. (1 točka) 4 Fizika

25 Naloga Točke Rešitev 1.1 FDt = DG, pri čemer FDt označuje sunek sile, DG pa spremembo gibalne količine. Enota sunka sile je Ns, enota gibalne količine je kg m s -. Ker sta enoti enaki, je dovolj, če je zapisana le ena od njiju. 1. Raketa je v najvišji točki, ko je hitrost rakete enaka nič. Padalo se odpre eno sekundo kasneje. Križec mora biti vrisan v presečišču grafa hitrosti s časovno osjo, krogec pa na mestu, kjer se graf hitrosti usmeri vodoravno (ni več pospeška) Pospešek: 50 ms Graf 1 Ds 50 ms 0 a = = = 50 ms Dt 1, 0 s a [ms ] 1 Dodatna navodila Upoštevamo vse pravilne in fizikalno smiselne odgovore. Če je kandidat izrek zapisal pravilno, ni pa pojasnil pomena zapisanih količin ali je pozabil na ustrezno enoto, dobi 1 točko. Kandidat dobi točko za vsako pravilno vrisano in jasno označeno oznako na grafu t [s] 1.5 Višina: 5 m 1, 5 10 m 1 točka za višino, na kateri porabi gorivo, 1 točka za največjo višino leta ms -1 1,0 s 5 m h1 = st1 = = -1 ( 50 ms ) s0 1 - H = h + = 5 m + = 151,3 m g 19,8 m s Sile Kandidat dobi točko za pravilno narisane in poimenovane sile v vsaki fazi leta rakete ALI 1 točko za pravilno ugotovljene sile, 1 točko za pravilne oznake in poimenovanja sil in 1 točko za pravilna razmerja velikosti sil Zračni upor enak F g Fu = Fg = 4,9 N Med enakomernim padanjem proti tlom deluje na raketo poleg teže še zračni upor, ki je po velikosti enak teži rakete Gibalna količina: 5 kg ms G = ms = 0,50 kg 50 ms = 5 kg ms Sprememba energije: 188 J 1 DW = ms + mgh = ( ) 1 = 0,5 kg 50 ms + 0,50 kg 9,8 ms 5 m = = 65 J + 13 J = 188 J Fizika 5

26 Naloga Točke Rešitev Hitrost: 40 ms 1 Ob eksploziji sistema raketa-gorivo velja ohranitev skupne gibalne količine: ms r r 1 ms r r = ms p p sp = = 417 ms m m Dodatna navodila Upoštevamo vse pravilne in fizikalno smiselne odgovore. 6 Fizika

27 6 LABORATORIJSKE VAJE Laboratorijske vaje morajo biti izvedene v skladu s Pravili za izvedbo praktičnega dela izpita splošne mature laboratorijske vaje, ki jih je sprejela Državna komisija za splošno maturo in so objavljena na spletnih straneh Državnega izpitnega centra ( Ocena laboratorijskih vaj je notranja, kandidat pa jo pridobi pri kvalificiranem izvajalcu (organizatorju) laboratorijskega dela, ki mora biti organizirano skladno s predpisi. Predpisi za izvajanje laboratorijskega dela so navedeni v učnem načrtu za pouk fizike v splošnih gimnazijah. Učni načrt za pouk fizike nalaga izvajalcem priprav na splošno maturo iz tega predmeta sprotno in premišljeno laboratorijsko delo v vseh štirih letih. Tako je mogoče od kandidatov pričakovati, da bodo opravili večje število vaj z različnih področij fizike, pri čemer bo večina vaj izvedena na ravni zahtevnosti splošnega znanja. Med pripravami na splošno maturo iz fizike naj kandidati opravijo 8 do 10 zahtevnejših laboratorijskih vaj na ravni splošnega in posebnega znanja, lahko pa tudi na ravni izbirnega znanja. Pri tem je mogoče upoštevati samostojno eksperimentalno raziskovalno delo, ki ga je opravil kandidat. Kandidati morajo za pridobitev notranje ocene opraviti vaje v predvidenem številu in na ustrezni ravni z najmanj treh področij (področja so: mehanika, termodinamika, elektrika in magnetizem, nihanje, valovanje in optika ter moderna fizika in astronomija). Smiselno je, da izbirajo med vajami, ki jih priporočamo spodaj, ter da pri njihovi pripravi in izvedbi upoštevajo zapisana priporočila. Raziskovalne naloge, opravljene v skladu s pravili o priznavanju raziskovalnih nalog, ki jih je sprejela DK SM, lahko nadomestijo največ polovico ocenjenih laboratorijskih vaj. 6.1 Namen Kandidati se pri eksperimentalnem delu naučijo uporabljati osnovne merske naprave, načrtovati in izvesti preproste poskuse, urejeno zapisovati merske podatke, risati skice poskusov in pri tem uporabljati dogovorjene shematske simbole, grafično pokazati zveze med fizikalnimi količinami ter na podlagi grafov ugotoviti in zapisati zveze med njimi, analizirati in interpretirati opazovanja in dobljene podatke ter predstaviti izide poskusov. 6. Seznam Kandidati naj opravijo čim več vaj s področij, navedenih na seznamu za vsako je predlaganih nekaj vaj. Za tiste, ki so označene s, je priporočljivo, da se izvedejo z računalnikom in vmesnikom. Učitelji lahko pripravijo za kandidate vaje po lastni presoji in glede na razpoložljivo opremo. Področje Mehanika Predlogi vaj Merjenje dolžine, mase, prostornine, gostote Merjenje dolžine žice v svitku (posredna meritev) Razstavljanje in sestavljanje sil Hookov zakon za prožno vzmet Lepenje in trenje Ravnovesje na klancu Vzgon Ravnovesje vzvoda Nosilec na dveh oporah Torzijska tehtnica Določanje lege težišča preprostih teles in sistema točkastih teles Določanje prožnostnega modula snovi Fizika 7

28 Področje Termodinamika Elektrika in magnetizem Nihanje, valovanje in optika Predlogi vaj Analiza gibanja Vodoravni met Vrtenje merjenje frekvence, obodne hitrosti in obhodnega časa Gibanje pod vplivom stalne sile Neprožni in prožni trk (zračna drča ali vozički z majhnim trenjem) Ohranitev gibalne količine Merjenje temperaturne razteznosti Joulov poskus Merjenje specifične toplote snovi Merjenje talilne in izparilne toplote vode Plinski zakoni Coulombov zakon Merjenje kapacitete kondenzatorjev Uporaba kondenzatorjev Merjenje električne konstante Polnjenje in praznjenje kondenzatorja Merjenje napetosti, toka in upora Merjenje notranjega upora galvanskega člena Karakteristika žarnice in termistorja Wheatstonov most Merjenje in opazovanje električnih količin z osciloskopom Merjenje gostote magnetnega polja: s tehtanjem sile na vodnik z indukcijo s Hallovim merilnikom s primerjanjem Lastni nihajni čas nihal Nihanje vzmetnega nihala Dušeno nihanje težnega nihala Merjenje težnega pospeška z nihalom Resonanca Dušeno nihanje električnega kroga Vsiljeno nihanje električnega nihajnega kroga Oscilator Merjenje hitrosti zvoka Analiza zvoka z uporabo računalnika Dopplerjev pojav Merjenje lomnega količnika Optična prizma Totalni odboj Merjenje goriščne razdalje zbiralne in razpršilne leče Preslikave z lečami in zrcali Določanje valovne dolžine z uklonsko mrežico Mikrovalovi: merjenje valovne dolžine s stoječim valovanjem Braggov uklon na modelu kristala Merjenje hitrosti EMV v koaksialnem kablu 8 Fizika

29 Področje Predlogi vaj Merjenje porazdelitve energije v spektru svetlobe Moderna fizika in astronomija Osvetljenost oz. gostota svetlobnega toka pada s kvadratom razdalje od točkastega svetila Absorpcija svetlobe v tekočini Fotoefekt merjenje Planckove konstante Analiza svetlobe, ki jo seva plin Merjenje aktivnosti Absorpcija sevanja g v aluminiju Absorpcija sevanja b in g Odklon delcev alfa in beta v magnetnem polju 6.3 Priporočila za pisanje poročil Poročila o laboratorijskih vajah naj vsebujejo: vse pri laboratorijski vaji zbrane merske podatke v pregledni obliki (npr. preglednice); obdelavo podatkov z morebitnimi pripadajočimi grafi; rezultate, ki so smiselno opremljeni z mersko napako, in ugotovitve, ki temeljijo na opravljenih meritvah. Pri samostojnem eksperimentalnem delu (npr. naloge odprtega tipa ali raziskovalne naloge) naj uvodni del poročila, ki ga napišejo dijaki, vsebuje še: naslov vaje; kratek uvod, v katerem je opisan namen oz. cilj vaje; osnovni opis postavitve eksperimenta in eksperimentalnih postopkov. Fizika 9

30 7 KANDIDATI S POSEBNIMI POTREBAMI Z Zakonom o maturi in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi akti je določeno, da kandidati opravljajo maturo pod enakimi pogoji. Kandidatom s posebnimi potrebami, ki so bili usmerjeni v izobraževalne programe z odločbo o usmeritvi, v utemeljenih primerih pa tudi drugim kandidatom (poškodba, bolezen), se lahko glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje prilagodi način opravljanja mature in način ocenjevanja znanja. 4 Možne so te prilagoditve: 1. opravljanje mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih;. podaljšanje časa opravljanja (tudi odmorov; mogočih je več krajših odmorov) in prekinitev izpita splošne mature po potrebi; 3. prilagojena oblika izpitnega gradiva (npr. brajeva pisava, povečava, zapis besedila na zgoščenki, zvočni zapis besedila na zgoščenki ipd.); 4. poseben prostor; 5. prilagojena delovna površina (dodatna osvetlitev, možnost dviga mize ipd.); 6. uporaba posebnih pripomočkov (računalnika, brajevega pisalnega stroja, ustreznih pisal, folij za pozitivno risanje ipd.); 7. izpit s pomočnikom (npr. pomočnikom bralcem, pisarjem, tolmačem v slovenski znakovni jezik, pomočnikom za slepe in slabovidne); 8. uporaba računalnika za branje in/ali pisanje; 9. prirejen ustni izpit in izpit slušnega razumevanja (oprostitev, branje z ustnic, prevajanje v slovenski znakovni jezik); 10. prilagojeno ocenjevanje (npr. napake, ki so posledica kandidatove motnje, se ne upoštevajo; pri ocenjevanju zunanji ocenjevalci sodelujejo s strokovnjaki za komunikacijo s kandidati s posebnimi potrebami). 4 Besedilo velja za vse predmete splošne mature in se smiselno uporablja pri posameznem izpitu splošne mature. 30 Fizika

31 8 LITERATURA Učbeniki in učna sredstva, ki jih je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, so zbrani v Katalogu učbenikov za srednjo šolo in objavljeni na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Fizika 31

32 (85) Cn kopernicij 11 (84) Nh nihonij 113 (89) Fl flerovij 114 (90) Mc moskovij 115 (93) Lv livermorij 116 (94) Ts tenness 117 (94) Og oganeson DODATEK 9.1 Periodni sistem elementov PERIODNI SISTEM ELEMENTOV I VIII 1,01 4,00 H He vodik helij 1 II III IV V VI VII 6,94 9,01 relativna atomska masa 10,8 1,0 14,0 16,0 19,0 0, Li Be simbol B C N O F Ne litij berilij ime elementa bor ogljik dušik kisik fluor neon 3 4 vrstno število ,0 4,3 7,0 8,1 31,0 3,1 35,5 39,9 Na Mg Al Si P S Cl Ar natrij magnezij aluminij silicij fosfor žveplo klor argon ,1 40,1 45,0 47,9 50,9 5,0 54,9 55,8 58,9 58,7 63,5 65,4 69,7 7,6 74,9 79,0 79,9 83,8 K Ca Sc Ti V Cr Mn Fe Co Ni Cu Zn Ga Ge As Se Br Kr kalij kalcij skandij titan vanadij krom mangan železo kobalt nikelj baker cink galij germanij arzen selen brom kripton ,5 87,6 88,9 91, 9,9 96,0 (98) Rb Sr Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd Ag Cd In Sn Sb Te I Xe rubidij stroncij itrij cirkonij niobij molibden tehnecij rutenij rodij paladij srebro kadmij indij kositer antimon telur jod ksenon (09) (10) () Cs Ba La Hf Ta W Re Os Ir Pt Au Hg Tl Pb Bi Po At Rn cezij barij lantan hafnij tantal volfram renij osmij iridij platina zlato živo srebro talij svinec bizmut polonij astat radon (3) (6) (7) (67) (68) (71) (7) (70) (76) (81) (8) Fr Ra Ac Rf Db Sg Bh Hs Mt Ds Rg francij radij aktinij rutherfordij dubnij seaborgij bohrij hassij meitnerij darmstadtij roentgenij cerij 58 3 torij prazeodim protaktinij neodim uran 9 (145) prometij 61 (37) neptunij samarij 6 (44) plutonij Lantanoidi Ce Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb Dy Ho Er Tm Yb Lu evropij 63 (43) Aktinoidi Th Pa U Np Pu Am Cm Bk Cf Es Fm Md No Lr americij gadolinij 64 (47) curij terbij 65 (47) berkelij disprozij 66 (51) kalifornij holmij 67 (5) einsteinij erbij 68 (57) fermij tulij 69 (58) mendelevij iterbij 70 (59) nobelij lutecij 71 (6) lawrencij Fizika

33 9. Konstante in enačbe srednji polmer Zemlje r z = 6370 km težni pospešek hitrost svetlobe osnovni naboj Avogadrovo število splošna plinska konstanta gravitacijska konstanta električna (influenčna) konstanta magnetna (indukcijska) konstanta Boltzmannova konstanta Planckova konstanta Stefanova konstanta poenotena atomska masna enota lastna energija atomske enote mase masa elektrona masa protona masa nevtrona g = 9,81 m s c = 3,00 10 m s -19 e 0 = 1,60 10 A s 6-1 N A = 6,0 10 kmol R = 8,31 10 J kmol K G = 6,67 10 N m kg e 0 = 8,85 10 A s V m m 0 = 1,6 10 V s A m -3-1 k = 1,38 10 J K e = 6,63 10 J s = 4,14 10 ev s s = 5,67 10 W m K -7 mu = 1 u = 1, kg = 931,494 MeV/ c u mc = 931,494 MeV -31 me = 9, kg = 1 u/183 = 0,5110 MeV/ c 7 mp = 1, kg = 1,0078 u = 938,7 MeV/ c 7 mn = 1, kg = 1,00866 u = 939,566 MeV/ c Gibanje x = x0 + vt s = vt x= x at 0 + vt 0 + v = v0 + at = 0 + v v ax n = 1 t v o 0 = po t 0 o v ar = o Sila r g( r) = g r z mm F = G r o t 3 0 F 1 = konst. = kx F = ps F= kf F G t n = rgv F = ma = mv FD t =DG M = rf sina D p = rgh Energija A= F s A = Fs cosj W mv k = Wp = mgh W kx pr = P = A t A = DW + DW + DW A=-pD V k p pr Fizika 33

34 Elektrika I = e t ee F = 4 pe F = ee 1 0r A e U = E s = e E = e e S e = CU e C = l 0 0 S We = CU = e C U = RI zl R = S U P ef U0 I0 ; ; Ief ; = UI Magnetizem F = Il B F = IiB sina F = ev B m0i B = p r m0 B = NI l M = NISB sina Φ = BS cosa Ui i = ivb U = wsb sinwt U i L =- DF D t = F I W LI m = U U N = N 1 1 Nihanje in valovanje w = p n x = x 0 sinxt s xx 0 cosxt = a =- x x 0 sinxt t t t c = p 0 = p 0 = p 0 = ln dsin j m k l g LC a = Nl P = 4 p r ( ) n = n 1 v 0 ± c n0 n = 1 v c c = Fl m sinj = c s Toplota n = m = N M N pv = nrt D l = ald T A D V = bvdt A+ Q =DW Q = cmdt Q = qm W 3 0 = kt Q P = t P = ls D T D l j = P S j = st 4 Optika c 0 n = c sina c n sinc = c = n 1 = f a b s = b p a 1 1 Moderna fizika Wf = hn Wf = Ai + Wk W f =D W n D W =D mc - t t1/ t N= N = Ne l l = ln t 1/ A= Nl 34 Fizika