POVRNITEV NUTRIENTOV IZ DIGESTATA PRI PROIZVODNJI BIOPLINA
|
|
- Maksimiljan Lešnik
- pred 3 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 28. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, POVRNITEV NUTRIENTOV IZ DIGESTATA PRI PROIZVODNJI BIOPLINA Dean ČERNEC POVZETEK Digestat kot stranski produkt anaerobne razgradnje pri proizvodnji bioplina ima lastnosti zelo kvalitetnega gnojila, saj je bogat tako z organskimi snovmi kot makro- in mikrohranili. Digestat se ponavadi brez nadaljnje obdelave uporablja kot gnojilo na obdelovalnih površinah, kar pripomore k zmanjšanju uporabe umetnih (mineralnih) gnojil. A naraščanje potreb po učinkovitejšem upravljanju z nutrijenti na lokalni in globalni ravni, pogojeno z usihanjem naravnih virov ter zakonskimi omejitvami uporabe gnojil, botruje razvoju novih tehnologij in pristopov, ki v končnih produktih omogočajo višje koncentracije nutrientov v primerjavi z neobdelanim digestatom. Končni produkti po obdelavi so lahko tudi gnojila v mineralni obliki. ABSTRACT Digestate as a by-product of anaerobic digestion in the biogas production has the properties similar to high-quality fertilizer, since it is rich in both organic matter and in macro- and micronutrients. In general, digestate is applied to the land without further treatment, thus reducing the usage of industrially produced mineral fertilizers. However, a growing need for a more efficient nutrient management at the local and global level, conditioned on the depletion of natural resources and the legal restrictions on the use of fertilizers, is fueling the development of new technologies and approaches that allow higher concentrations of nutrients in the end-products compared to these of untreated digestate, whereby the final products can also be in the form of mineral fertilizers. 1. UVOD Naraščanje zavedanja o negativnih okoljskih vplivih, ki jih povzročajo organski odpadki v povezavi z uporabo gnojil širom sveta, je v zadnjih desetletjih na območjih intenzivne živinoreje privedlo do postopnega zakonskega omejevanja vnosa hranil v tla obdelovalnih površin. Zaradi teh omejitev je postala anaerobna razgradnja živalskih fekalij in gnojevke marsikje sestavni del procesa izboljševanja veterinarske varnosti, nadzora kakovosti zraka ter zaključevanja cikla hranilnih snovi oz. nutrientov. Če pogledamo iz druge perspektive, se svet sooča tudi z usihanjem dostopnih naravnih virov nekaterih bistvenih nutrientov kot sta fosfor in kalij (rezerve kalija sicer niso tako problematične, a to ne opravičuje nesmotrne rabe letega) in s tem z naraščujočo potrebo, da se zagotovijo zaloge in alternativni viri za prihodnje
2 2 28. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2019 generacije. V razvitem svetu se zato, v nasprotju z dosedanjo prakso odstranjevanja iz odpadnih tokov ter deponiranja, težišče problematike nutrientov pomika k postopkom povrnitve in ponovne uporabe. Tehnologije, ki to omogočajo, se s ciljem izboljševanja upravljanja z nutrienti v kmetijstvu in v sistemih za obdelavo odpadnih tokov hitro razvijajo in nadgrajujejo. 2. DIGESTAT KOT STRANSKI PRODUKT PROIZVODNJE BIOPLINA Bioplin vsebuje % metana in % ogljikovega dioksida z manjšimi deleži drugih plinov (npr. vodik in vodikov sulfid), dejanska sestava pa je močno odvisna od vhodne surovine oziroma substrata. Podobno so od vrste substrata odvisne tudi lastnosti digestata (pregnito blato oziroma ostanek substrata), kot imenujemo ostanek anaerobnega vrenja pri proizvodnji bioplina. Digestat je navadno v tekočem, pastoznem stanju, kadar gre za proces suhe anaerobne razgradnje, pa je lahko tudi v trdni obliki. Zadrževalni čas substrata (le-ta je lahko mešanica različnih substratov, lahko pa je čisti»monosubstrat«) v digestorju ali fermentacijski posodi je nekaj tednov, odvisen pa je od več faktorjev, kot so koncentracija organskih snovi v substratu, temperatura, stopnja mešanja,... V tem času mikroorganizmi v anaerobnem okolju (brez prisotnosti kisika) v sosledju kompleksnih biokemičnih procesov substrat razgradijo, pri čemer dobimo končna produkta: bioplin in digestat. Digestat nato odstranimo iz digestorja in ga skladiščimo v posebnih posodah, ponavadi pa ga uporabljamo namesto mineralnih gnojil na obdelovalnih površinah, saj vsebuje veliko makronutrientov kot so dušik, fosofor, kalij in žveplo, ralične mikronutriente ter organske snovi in je kot gnojilo visoko kompatibilen z rastlinami. Kot že omenjeno pa fizikalno-kemične lastnosti digestata variirajo in so močno odvisne od izvora in sestave substrata ter od parametrov anaerobnega procesa razgradnje. Na splošno je v primerjavi s surovimi živalskimi fekalijami ali gnojnico v digestatu skupno manj trdnih snovi in skupne vsebnosti ogljika, nižje je razmerje med ogljikom in dušikom, digestat pa je tudi manj viskozen. Nasprotno pa sta ph vrednost in delež amonija v digestatu višja. Kot substrati se v Evropi tradicionalno uporabljajo odpadni produkti iz poljedelstva in živinoreje, komunalni organski odpadki (ostanki hrane), energetske rastline (npr. koruzna in travna silaža) ter odpadki iz živilsko predelovalne panoge. V zadnjem času se kot substrat uporabljajo tudi ostanki, ki nastanejo pri proizvodnji bioetanola in biodizelskega goriva. Vsebnost suhe snovi oziroma skupna vsebnost trdnih snovi se po anaerobni razgradnji lahko zmanjša za 50% do 80%, odvisna pa je tako od vsebnosti suhe snovi v vstopnem substratu kot od deleža lahko razgradljivih organskih snovi. Tako imajo recimo leseni ostanki, ki vsebujejo veliko lignina nizko stopnjo razgradljivosti, medtem ko so substrati, ki vsebujejo maščobe, sladkor in alkohol zelo dobro razgradljivi. 70 % suhe snovi v digestatu je organskega izvora, kar na dolgi rok predstavlja velik potencial pri uporabi na poljedelskih površinah, saj gre večinoma za inertne organske snovi in vlakna (lignin-celuloza), ki so neobhodne pri procesu tvorbe humusa.
3 28. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, V procesu anaerobne razgradnje organskih dušikovih spojin se sprošča amonij, ki ga lahko rastline takoj absorbirajo za svojo rast, njegova vsebnost v digestatu pa je neposredno povezana s skupno vsebnostjo dušika v substratu, ki pa je lahko tudi mešanica različnih vrst substrata. V takšnih primerih, ko gre dejansko za ko-razgradnjo različnih substratov, lahko koncentracije dušika v digestatu zelo nihajo, saj je vsebnost dušika v različnih substratih lahko zelo različna. Vsebnost fosforja v digestatu se navaja kot skupna vsebnost fosforja ali kot ekvivalent fosfata, vendar pa pri fosforju anaerobna razgradnja ne vpliva na vsebnost v digestatu, saj je le-ta odvisna zgolj od vsebnosti fosfatov v substratu. Seveda pa bo pri ko-razgradnji substrata z visoko vrednostjo fosfatov (npr. prašičja gnojevka) ter substrata z nižjo vsebnostjo fosfatov imel digestat zaradi razredčenja posledično manjšo vsebnost fosfatov. Prisotnost nečistoč in kontaminantov v digestatu, je v veliki meri odvisna od količine teh snovi v substratu. Biološke onesnaževalce (patogeni, seme plevela,...) lahko v procesu anaerobne razgradnje učinkovito odstranimo z ustrezno procesno temperaturo in zadrževalnim časom v digestorju. Večje težave lahko nastanejo pri trdnih nerazgradljivih nečistočah ali celo večjih delcih (npr. plastični in kovinski kosi) ter pri kemičnih onesnaževalcih kot so težke kovine in trdovratni organski polutanti, na katere anaerobna razgradnja večinoma nima nobenega vpliva. Prisotnost takšnih snovi v digestatu predstavlja okoljsko tveganje, s čimer je lahko njegova uporaba kot gnojila zelo vprašljiva. V takšnih primerih je potrebno upoštevati zakonsko dovoljene mejne vrednosti oziroma slediti navodilom nacionalnih priglašenih organov, ki se vključujejo v postopke ocenjevanja in preverjanja končnih produktov. 3. POSTOPKI OBDELAVE DIGESTATA ZA POVRNITEV NUTRIENTOV Postopki nadaljnje obdelave digestata vključujejo različne tehnologije, ki so povečini primerljive s tehnologijami za obdelavo odpadnih vod, kanalizacijskih odplak in gnojnic. Obdelava digestata je lahko samo delna z namenom zmanjšanja volumna, lahko pa je dokončna, pri čemer dobimo naslednje končne produkte: očiščeno vodo, frakcijo biognojila v trdni obliki in koncentrate različnih vrst gnojil. Prva stopnja obdelave je ločevanje trdne frakcije digestata od tekoče frakcije. Trdna frakcija se lahko kot biognojilo takoj uporabi v poljedelskih dejavnostih, lahko pa se tudi kompostira ali suši za kasnejšo uporabo. Delna obdelava digestata je sorazmerno enostavna in ne vključuje dragih tehnologij, za kompletno obdelavo pa je na voljo več različnih tehnologij, med katerimi so tudi takšne, ki tehnično gledano še niso čisto dovršene, vsem pa so skupni višji stroški investicije, večja poraba energije in višji obratovalni stroški. Za povrnitev nutrientov se lahko uporabljajo membranske tehnologije, recimo nano in ultrafiltracija, včasih pa tudi reverzna osmoza. Pri membranskih filtracijah dobimo na vstopni strani koncentrirane nutriente, na iztoku pa očiščeno vodo. Tekoči digestat lahko obdelamo tudi s postopkom aerobne biološke obdelave odpadnih vod, čeprav je v tem primeru zaradi visokih vsebnosti dušika in nizke biološke potrebe po kisiku pogosto potrebno dodajanje ogljika zunanjega izvora, da dosežemo dovolj
4 4 28. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2019 visoko stopnjo denitrifikacije. Koncentracijo digestata lahko povečamo tudi z uparjanjem, pri čemer lahko uporabimo presežno toploto iz kogeneratorske enote bioplinske naprave, za zmanjševanje vsebnosti dušika v digestatu pa se lahko uporablja desorpcija amoniaka (ang. ammonia stripping), ionska izmenjava ter obarjanje (precipitacija) struvita. Kot že omenjeno pa napredna obdelava digestata, neglede na uporabljeno tehnologijo, v večini primerov terja veliko porabo energije in kemičnih reagentov. Na sliki 1 je pregled trenutno razpoložljivih tehnologij za obdelavo digestata. Sl.1: Pregled trenutno razpoložljivih tehnologij za obdelavo digestata (vir: Fuchs and Drosg, 2013) Očitno je, da imamo na voljo velik nabor razpoložljivih tehnologij za obdelavo digestata, od katerih pa na trgu še nobena ni prevzela vodilne vloge, a dejstvo je, da se najpogosteje začne obdelava digestata z ločevanjem trdne frakcije od tekoče. 3.1 Ločevanje trdne in tekoče frakcije digestata Ločevanje trdne frakcije od tekoče je največkrat uporabljen postopek začetka procesa obdelave digestata, saj poteka obdelava brez ločevanja frakcij le v primerih sušenja celotne količine digestata. Na sliki 2 je shematično prikazan način ločevanja trdne od tekoče frakcije. Slika 2: Ločevanje trdno-tekoče (vir: Fuchs and Drosg, 2010)
5 28. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, Pri izbiri separacijske metode za ločevnaje trdne frakcije od tekoče je bistvenega pomena, da se problematike lotimo celostno z upoštevanjem faz obdelave, ki še sledijo, saj le z optimalno kombinacijo uporabljenih tehnologij dobimo dobre in ekonomsko upravičene rezultate (npr. kadar ločevanju frakcij sledi proces membranske filtracije ali uparjanja, je potrebno separacijo izvesti temu primerno - t.j. trdna frakcija ne sme imeti niti premalo niti preveč vsebnosti vode). Ločevanje trdno-tekoče frakcije lahko izvajamo z vijačnimi stiskalnicami (za digestate z visoko vsebnostjo vlaken),»karafno«centrifugo (ang. decanter centrifuge; za ločevanje manjših trdnih delcev in koloidov), tračnimi stiskalnicami in vakuumskimi tračnimi filtri (večja učinkovitost separacije v primerjavi s postopkom z vijačno stiskalnico in manjša poraba energije v primerjavi s postopkom s karafno centrifugo, slabost pa je, da je pri tem postoku uporaba kemičnih reagentov za obarjanje in flokulacijo neobhodna), centrifugiranjem v šaržah (gre za nekontinuirano centrifugiranje - v primerjavi s postopkom s karafno centrifugo lahko dosežemo malenkost večji delež skupnih trdnih snovi v trdni frakciji) ter z izboljšanimi postopki odstranjevanja trdnih snovi (tu gre za dodatne metode prečiščenja tekoče frakcije digestata kot so obarjanje, flokulacija, flotacija,...). 3.2 Obdelava trdne frakcije digestata Koncentracija skupnih trdnih snovi, ki jo ima trdna frakcija digestata po končanem procesu ločevanja od tekoče frakcije je v območju 20 30%. Ta frakcija je delno stabilizirana in jo lahko takoj uporabimo kot biognojilo ali za obogatitev zemljišča v poljedelstvu. Ker pa je mikrobiološka aktivnost v takšni frakciji še vedno prisotna, proces gnitja pa še ni povsem končan (lahko se pojavijo neprijetne vonjave), so potrebni za dosego stabilnega produkta (biognojila), ki bi ga radi lansirali na trg, še dodatni ukrepi - na primer kompostiranje ali sušenje. Pri kompostiranju gre za proces mikrobne razgradnje, kjer se v aerobnih pogojih organske snovi v trdni frakciji digestata pretvorijo v kompost oziroma stabilizirano organsko snov z huminskimi substancami. Ker je trdna frakcija digestata mokra oziroma vsebuje dosti vlage, je za zagotovitev dobrih aerobnih pogojev potrebno trdni frakciji dodati sredstvo za povečanje volumna, da se gomila razrahlja, kar dosežemo na primer z dodajanjem lesnih sekancev. Posebna vrsta kompostiranja je pridobivanje vermikomposta, kjer kompost»pridelujejo«deževniki. Kompostiranje na splošno pripomore k povečanju koncentracije nutrientov v trdni frakciji digestata, lahko pa se pri tem postopku pojavijo izgube dušika. Namen postopka sušenja trdne frakcije digestata je stabilizacija, zmanjšanje prostornine in povečanje koncentracije nutrientov. Če bioplin uporabljamo za proizvodnjo električne energije v kogeneracijski enoti, lahko presežno toploto uporabimo za sušenje trdne faze digestata. Presežno odpadno toploto pa lahko uporabimo tudi za sušenje celotnega digestata še pred ločevanjem v trdno-tekoče, čeprav se to v praksi ne izvaja pogosto, saj presežne toplote ponavadi ni dovolj za celotno količino neobdelanega digestata. Na sliki 3 je prikazan osnovni princip sušenja digestata.
6 6 28. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2019 Slika 3: Princip procesa sušenja; levo s konvekcijskim načinom, desno s kondukcijskim načinom (vir: Fuchs and Drosg, 2010) Posušen digestat se lahko dobavlja v obliki peletov. Takšni produkti so na trgu že dosegljivi in se uporabljajo v vrtnarstvu, hortikulturi ali pa za posebne namene, kot je na primer gojenje gob. 3.3 Obdelava tekoče frakcije digestata Po ločitvi trdne frakciji je v tekoči frakciji digestata še vedno prisotna precejšnja količina nutrientov in suspendiranih trdnih delcev, ki je odvisna od vrste substrata in separacijske metode trdno-tekoče, zato tekoča frakcija po ločitvi od trdne frakcije ni primerna za izpust v okolje. Del tekoče faze se, odvisno od vsebnosti vode in amoniaka v substratu, lahko vrača v digestor, kjer poteka anaerobna razgradnja. S tem vsaj delno zmajšamo količino tekoče frakcije, ki jo moramo še dodatno obdelati. V državah, kjer v bližini bioplinske naprave proizvajajo tudi kompost se lahko tekoča frakcija uporabi za močenje gomil nastajajočega komposta, pri čemer se priporoča predhodna redukcija amoniaka, da se preprečijo prekomerne emisije le-tega. Za ta namen se uporabljajo desorpcijski postopki, kjer v koloni za desorpcijo hlapljive komponente v tekočini (tekoča frakcija) z dovajanjem plina (zrak ali para) odstranimo iz tekoče frakcije. Hlapljivost amoniaka v procesu lahko povečamo s povišanjem temperature in zniževanjem ph vrednosti. Za povišanje temperature lahko uporabimo presežno toploto iz kogeneracijske enote bioplinske naprave, ph pa zmanjšamo s predhodnim odstranjevanjem ogljikovega dioksida, ki v digestatu deluje kot pufer in se kot tak upira spremembi ph vrednosti. Amoniak, ki v desorpcijski koloni (slika 4) preide na tok plina, nato pri izpiranju plina z žvepleno kislino pridobimo nazaj v obliki amonijevega sulfata, t.j. umetnega gnojila z veliko vsebnostjo dušika in žvepla. Če uporabljamo kot plinski medij vodno paro, je zaradi uparjanja potrebna veliko večja temperatura kot pri zraku, prednost pa je ta, da zadnja stopnja čiščenja oz. izpiranja v tem primeru odpade, saj v procesu kondenzacije amoniak kondenzira skupaj z vodno paro, pri čemer dobimo amoniakovo vodo s % vsebnosti amoniaka. Glavni težavi pri desorpcijskem postopku obdelave digestata sta mašenje napeljav v koloni (zaradi preostalih trdnih delcev v tekoči fazi digestata zato je učinkovita predhodna separacija trdno-tekoče bistvenega pomena) ter zahtevnost čiščenja in vzdrževanja. Obetavni so rezultati alternativnih pristopov, kjer se namesto kolon uporabljajo enostavni mešalni kotli.
7 28. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, Največja prednost postopkov desorpcije amoniaka je ta, da z ustreznimi parametri dobimo kot končni produkt čisto, standardizirano dušikovo gnojilo. Slika 4: Desorpcija amoniaka z zrakom z odstranjevanjem CO 2 in povrnitvijo amoniaka v obliki amonijevega sulfata (vir: Fuchs and Drosg, 2010) Naslednja možnost obdelave tekoče frakcije digestata je obarjanje struvita ali magnezijevega amonijevega sulfata. Da je povrnitve nutrientov čim učinkovitejša, je potrebno med postopkom obdelave dodajati presežno količino magnezija, da je približno razmerje nutrientov 1,3 : 1 : 0,9 za Mg : N : P. Ker je amoniaka v digestatu največ, je poleg magnezijevega oksida potrebno dodajati še fosforno kislino, ph pa je potrebno zvišati na 8,5 9,0. Produkt, ki ga dobimo je zgoraj omenjen struvit, gnojilo z daljšim sproščanjem, ki vsebuje N, P in Mg. Pomanjkljivost postopka z obarjanjem struvita je predvsem velika poraba kemikalij, s čimer naraščajo operativni stroški. Slika 5 prikazuje postopek pridobivanja struvita iz tekoče faze digestata. Slika 5: Proces obarjanja struvita iz tekoče faze digestata (vir: Lehmkuhl, 1990) Postopki, ki omogočajo koncentriranje nutrientov, ki so prisotni v tekoči frakciji digestata, so pravzaprav postopki čiščenja vode. K tem postopkom uvrščamo membranske in uparjalne tehnologije. Pri membranskih tehnologijah gre za proces fizičnega ločevanje, kjer tekočina, ki bi jo radi prečistili, prehaja skozi membrano. Velikost delcev, ki lahko prehajajo skozi membrano, je odvisna od poroznosti membrane oziroma od velikosti por. Delce, ki so večji od velikosti por, membrana zadrži in ostanejo v koncentratu, vsi manjši delci in tekočina, ki tvorijo precedek pa prehajajo skozi membrano. Membranske postopke lahko na splošno razvrstimo
8 8 28. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2019 glede na velikost por membrane: mikrofiltracija (izločanje delcev do 0,1 µm), ultrafiltracija (do 0,01 µm) ter nanofiltracija in reverzna osmoza, pri katerih lahko izločamo iz vode tudi raztopljene soli (do 0,001 µm, pri reverzni osmozi so velikosti por še manjše). Obstajata dva tipa membranskih tehnologij prve so že omenjene porozne membrane, druge pa so tako imenovane raztopinsko-difuzijske membrane (amg. solution-diffusion membrane), kjer temelji ločevanje različnih substanc na manjši ali večji zmožnosti raztapljanja v materialu membrane ter posledično na različnih difuzijskih hitrostih. Takšne membrane so lahko keramične ali pa iz polimerov. Membransko čiščenje tekoče frakcije digestata je komplekesen proces (slika 6), saj poleg separacije trdno-tekoče vključuje še dodatno procesiranje tekoče frakcije z izboljšanimi postopki izločevanja trdnih delcev. Dodatni koraki so ključnega pomena, saj s tem bistveno zmanjšamo možnosti, da se v naslednji fazi procesa, t.j. ultrafiltraciji, membrana zamaši. Kot zadnja faza membranskega čiščenja se uporablja reverzna osmoza v treh stopnjah, kjer lahko zadnjo stopnjo nadomestimo tudi z ionsko izmenjavo. V procesu čiščenja z reverzno osmozo odstranimo amoniak in preostale organske snovi. Slabost takšnih membranskih procesov je, da prečiščena voda predstavlja samo polovico vode, ki jo vsebuje neobdelan digestat. Okoli 50 % digestata se namreč akumulira v stranskih produktih, t.j. trdni frakciji, v ostanku po ultrafiltraciji in nazadnje še v koncentratu, ki ostane po reverzni osmozi. Da zmanjšamo količine teh stranskih produktov, se na primer ostanek po ultrafiltraciji ponavadi vrača v bioplinsko napravo ali v fazo sepracije trdno-tekoče. Membransko čiščenje digestata je drag postopek, kjer se porabi precejšnja količina energije. Slika 6: Tipične stopnje v procesu membranskega čiščenja digestata (vir: Fuchs and Drosg, 2010) Uparjalne tehnologije oziroma uparjanje digestata je smiselno le v primeru, ko imamo na razpolago dovolj presežne toplote iz kogeneracijske enote bioplinske naprave ali iz kateregakoli drugega vira, ki je v bližini bioplinskega postrojenja. Ker se bioplinarne nahajajo večinoma na ruralnih območjih brez prisotnosti druge industrije, lahko to predstavlja težavo (v Nemčiji to rešujejo s finančnimi spodbudami za uporabo odpadne toplote, tako da je tam kar nekaj bioplinarn opremljenih tudi z uparjalniki).
9 28. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, Pri uparjanju prevladuje tehnologija z uparjalniki s prisilnim kroženjem (z obtočno črpalko) tekoče frakcije digestata, uporabljajo pa se tudi uparjalniki z naravno cirkulacijo. Po ločevanju trdno-tekoče z vijačno stiskalnico in vibracijskim platnom (da izločimo čim več vlaknastega in nitastega materiala, s čimer zmanjšamo možnost mašenja napeljav in uparjalnikov), dodajamo tekoči frakciji digestata žveplovo kislino. S postopkom desorpcije nato odstranimo ogljikov dioksid. Z dodajanjem kisline se zniža tudi ph (na 4,5), s čimer dosežemo, da je celoten dušik vezan v obliki amonija. Na ta način zagotovimo, da v procesu 3-stopenjskega nizko tlačnega uparjanja pri nizki temperaturi (90 C) ohranimo skoraj ves dušik v koncentratu oziroma v koncentratu gnojila. Kondenzat uparjenega dela tekoče frakcije vsebuje manjše količine amoniaka ter hlapljive kisline, zato ga ne moremo izpustiti direktno v okolje. Ponavadi ga uporabimo kot procesno vodo v bioplinski napravi, lahko pa ga izpustimo v čistilno napravo za odpadne vode. Če je v dani situaciji najbolj smiselno, da kondenzat izpustimo v okolje, ga je potrebno še naknadno prečistiti z uporabo reverzne osmoze ali ionske izmenjave, da zadostimo zakonsko določenim mejnim vrednostim za izpust. Kadar v procesu uparjanja uporabljamo presežno toploto iz kogeneracijske enote, je tipično zmanjšanje volumna digestata petdeset odstotno, poraba toplotne energije na tono uparjene vode iz digestata pa se giblje med 300 in 350 kwh. 4. EKONOMSKA UPRAVIČENOST IN ZAKLJUČNE BESEDE Utemeljevanje ekonomske upravičenosti obdelave digestata je zahtevno že iz tega razloga, ker pri obdelavi dobimo različne končne in stranske produkte. Po drugi strani imajo tudi lokalni dejavniki močan vpliv na ekonomsko uspešnost. Analizo ekonomske upravičenosti je zato smiselno osnovati na podlagi referenčnih stroškov. V primeru obdelave digestata lahko za referenco vzamemo stroške prevoza neobdelanega digestata na kraj končne uporabe in raztrosa po zemljišču, saj stroški transporta naraščajo z večanjem oddaljenosti od bioplinske naprave. Očitno je, da v primeru, ko neobdelan digestat raztrosimo po obdelovalnih površinah v neposredni bližini bioplinarne (t.j. ob zanemarljivih stroških prevoza), ne moremo upravičiti dodatnih stroškov, ki bi jih povzročili s postopki nadaljnje obdelave digestata. Tu je sicer potrebno še poudariti, da obdelovalne zemlje v neposredni bližini bioplinarne ne smemo preobremeniti z vnosom digestata. Ko je ustrezna količina vnosa dosežena, je v vsakem primeru potrebno ostali digestat raztrositi po bolj oddaljenih, s hranili siromašnejših površinah. Za posamezne tipične obdelave digestata lahko stroške ocenimo in jih nato primerjamo z referenčnimi vrednostmi. Slika 7 prikazuje splošno primerjavo specifičnih stroškov nekaterih načinov obdelave digestata v odvisnosti od oddaljenosti od bioplinarne. Kot vidimo, postanejo najdražje tehnologije (npr. celovita membranska separacija z vsemi predhodnimi postopki) ekonomsko upravičene šele v primerih, ko bi morali neobdelan digestat trositi po zemljiščih, ki so od bioplinarne oddaljena več kot 80 kilometrov.
10 posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2019 Glede samega procesiranja digestate velja omeniti še stranske produkte, ki predstavljajo slabo polovico količine digestata (ostalo je prečiščena voda). Sploh pri večjih sistemih gre za velike količine stranskih produktov, ki jih lahko zaenkrat samo delno izkoristimo (npr. vračanje ostanka ultrafiltracije v bioplinsko napravo). V teh stranskih produktih je še veliko potenciala za razvoj novih, namenskih tehnologij procesiranja, sploh ker gre za produkte z visoko vsebnostjo nutrientov. Slika 7: Primerjava specifičnih stroškov nekaterih načinov obdelave digestata v odvisnosti od oddaljenosti od bioplinarne (vir: Fuchs and Drosg, 2013) Zaključimo lahko, da se tehnologije za povrnitev nutrientov, katerih razvoj narekuje potreba po boljšem gospodarjenju z nutrienti tako v kmetijstvu kot v sistemih za obdelavo odpadnih tokov, hitro razvijajo, obenem pa se večajo tudi potrebe po komercializaciji in standardizaciji organskih gnojil. S pomočjo smelih ter strokovno in trajnostno naravnanih odločitev, ki morajo biti v sodelovanju s predstavniki gospodarskih dejavnosti sprejete na državnem in lokalnem nivoju, lahko z uvajanjem teh tehnologij najdemo precej odgovorov na sodobne okoljske in ekonomske izzive.
11 28. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, VIRI, LITERATURA [1] Nutrient Recovery by Biogas Digestate Processing; Technical Brochure prepared by: Bernhard DROSG, Werner FUCHS, Tedorita AL SEADI, Michael MADSEN, Bernd LINKE; ISBN (ebook electronic edition), 2015 [2] N. Samec, Inženirstvo okolja (Študijsko gradivo za univerzitetni študijski program strojništva smer okoljevarstveno inženirstvo), Maribor: Fakulteta za strojništvo, [3] D. Černec, Fosfor v odpadnih tokovih in ponovna uporaba ; Maribor, 27. Mednarodno posvetovanje Komunalna energetika 2018 [4] Biogas For Road Vehicles; Technology brief; IRENA 2017 [5]
12 posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2019 NASLOV AVTORJEV Dean Černec Trg Dušana Kvedra Maribor Tel: Elektronska pošta: cerdej@yahoo.com
PowerPoint Presentation
Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta
Prikaži večALGNE TEHNOLOGIJE TRENUTNO STANJE IN POTENCIALI
AlgaeBioGas algno-bakterijska obdelava bioplinskega digestata in proizvodnja surovin Lea Lavrič in Robert Reinhardt Otvoritev demonstracijskega centra za gojenje mikroalg Projekt AlgaeBioGas Programa CIP
Prikaži več1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
Prikaži večMehanski separacijski postopki Mehanski separacijski postopki so pogosto prvi sestavni del izolacijskih zaključnih postopkov v proizvodnih bioprocesov
Mehanski separacijski postopki Mehanski separacijski postopki so pogosto prvi sestavni del izolacijskih zaključnih postopkov v proizvodnih bioprocesov, z njimi pa si pomagamo tudi v kombinaciji z drugimi
Prikaži večSlide 1
Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!
Prikaži večVARSTVO PRI DELU 1.Kaj pomeni antropometrično oblikovanje delovnih mest? Antropometrija je merjenje dimenzij človeškega telesa. Pri analizi delovnega
VARSTVO PRI DELU 1.Kaj pomeni antropometrično oblikovanje delovnih mest? Antropometrija je merjenje dimenzij človeškega telesa. Pri analizi delovnega mesta ugotavljamo izmere pri delavcih, ki jih izberemo
Prikaži večOPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1
OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z
Prikaži večGospodarjenje z energijo
1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo
Prikaži večPorocilo I-1-2-5
PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:
Prikaži večVARSTVO PRI DELU,EKOLOGIJA (LOGISTIČNI TEHNIK) 1.Kaj pomeni,antropometično oblikovanje mest? ANTROPOMETRIJA je merjenje dimenzij človeškega teleza.pri
VARSTVO PRI DELU,EKOLOGIJA (LOGISTIČNI TEHNIK) 1.Kaj pomeni,antropometično oblikovanje mest? ANTROPOMETRIJA je merjenje dimenzij človeškega teleza.pri analizi delovnega mesta ugotavljamo izmere pri delavcih,ki
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG_2005.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK
Prikaži večDia 1
SPTE z uplinjanjem lesne biomase Eko vas Kempele, Finska Radoslav Irgl COGENERA, Artim d.o.o. rado.irgl@artim.si Kaj je uplinjanje lesne biomase? Termalna razgradnja biomase Termalna reakcija Delež kisika
Prikaži večPowerPoint Presentation
Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne
Prikaži večUredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis
Predlog za javno obravnavo 22.1.2019 PREDLOG (EVA 2014-2430-0044) Na podlagi šestnajstega odstavka 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U
Prikaži večCLIQUEZ POUR AJOUTER UN TITRE
Izkušnje pri vodenju celovitega sistema ravnanja z odpadki v podjetju Revoz Vplivi na okolje pri proizvodnji avtomobila Emisije v zrak hlapne organske snovi (HOS) ostale emisije (prašni delci, TOC, CO2,
Prikaži večGorivna celica
Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna
Prikaži več1
Stran 1 od 5 1. IDENTIFIKACIJA SNOVI ALI PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU Identifikacija snovi ali pripravka: Uporaba snovi ali pripravka: Dodatek za injekcijsko maso. INJEKTIN F3 Proizvajalec: TKK Proizvodnja
Prikaži večPowerPointova predstavitev
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG 07.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži več50020_00022_GF_030618_SL.indb
Filter za plin Navodila za uporabo Navodila za vgradnjo Naj bodo vedno v vozilu! Stran 2 Stran 7 Filter za plin Obsah Uporabljeni simboli... 2 Navodila za uporabo Namen uporabe... 3 Menjava filtrskega
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Turbofix Mini Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični lis
Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)
Prikaži večAMIN I
AMI I Kaj so Amini Amini so zelo razširjene spojine v naravnih ali umetnih organskih snoveh.kemijsko so vezani v barvilih, zdravilih,alkaloidih in polimerih.prosti amini se redko pojavljajo v naravi, nastanejo
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx
Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota
Prikaži večPOROČILO O IZVAJANJU OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE ZA LETO 2015 ZA OBČINE DOMŽALE, KAMNIK, MENGEŠ, KOMENDA,
POROČILO O IZVAJANJU OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE ZA LETO 2015 ZA OBČINE DOMŽALE, KAMNIK, MENGEŠ, KOMENDA, TRZIN IN CERKLJE NA GORENJSKEM / april 2016 / direktorica
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Vorlegeband Keramik Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehničn
Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)
Prikaži večTraining
Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi
Prikaži večEvidenca_prejetih_vlog
Evidenca prejetih vlog za projekte prijavljene na Javni poziv objavljen dne 12. 12. 2018 Agencija za energijo v skladu s prvim odstavkom 373. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15)
Prikaži večPRILOGA II OSNOVNA SESTAVA NADALJEVALNIH FORMUL ZA DOJENČKE IN MAJHNE OTROKE, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILIH PROIZVAJALCA Vrednosti, določene v Prilogi, s
PRILOGA II OSNOVNA SESTAVA NADALJEVALNIH FORMUL ZA DOJENČKE IN MAJHNE OTROKE, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILIH PROIZVAJALCA Vrednosti, določene v Prilogi, se nanašajo na končno pripravljeni obrok, ki se kot
Prikaži večPRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri Parameter Mejna vrednost parametra (štev
PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri (število/100 ml) Escherichia coli (E. coli) 0 Enterokoki 0 Zahteve za vodo, namenjeno za pakiranje:
Prikaži večPS v luci NUV_Mohorko_GZS_
Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija
Prikaži večUREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 28. septembra o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/ Evropskega parlamen
1.10.2018 L 245/1 II (Nezakonodajni akti) UREDBE UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1461 z dne 28. septembra 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge k
Prikaži večSpodbude za omilitev podnebnih sprememb
mag. Karin Žvokelj Služba za razvojna sredstva Kohezijska sredstva in omilitev podnebnih sprememb cca. 160 mio EUR (cca 85 mio nepovratnih sredstev) prednostna naložba 1.2: 53,3 mio EUR (nepovratna sredstva:
Prikaži večAQUAoil LOVILCI OLJ IN MAŠČOB SI
OVICI OJ IN MAŠČOB SI Zaščitimo podtalnico ulovimo onesnaževalce ovilce olj uporabljamo pri ločevanju padavinskih voda od lahkih tekočin v obliki goriv in olj (< od 0,95 kg/l), ki predstavljajo nevarnost
Prikaži večPRILOGA I OSNOVNA SESTAVA ZAČETNIH FORMUL ZA DOJENČKE, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILIH PROIZVAJALCA Vrednosti določene v tej prilogi se nanašajo na končno
PRILOGA I OSNOVNA SESTAVA ZAČETNIH FORMUL ZA DOJENČKE, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILIH PROIZVAJALCA Vrednosti določene v tej prilogi se nanašajo na končno pripravljeni obrok, ki se kot tak daje v promet ali
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Weichfaserplatte M 042 Nut + Feder Toplotnoizolacijska plošča iz mehkih lesnih vlaken po EN Za opis izd
Toplotnoizolacijska plošča iz mehkih lesnih vlaken po EN 13171 Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV
Prikaži večPotenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv
Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa
Prikaži večKOVA d
INFORMACIJA ZA JAVNOST O VARNOSTNIH UKREPIH na podlagi 19. člena Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjšanju njihovih posledic (Ur. list RS, št. 22/2016) AGRORUŠE d.o.o. Tovarniška cesta 27, 2342
Prikaži večLIFE13 NAT/SI/ Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, L
LIFE13 NAT/SI/000314 Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje Popis onesnaženosti
Prikaži več8_ICPx
INŠTITUT ZA CELULOZO IN PAPIR PULP AND PAPER INSTITUTE Vpliv dizajna na reciklabilnost papirne embalaže Matej Šuštaršič, Janja Zule GZS, 12.12.2014 Vsebina - Kaj je (eko)dizajn? - Pomen recikliranja papirja
Prikaži večMicrosoft Word - Predpisi_inÅ¡pektorat.docx
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA IN REDARSTVA MESTNE OBČINE NOVO MESTO IN OBČINE STRAŽA I. NADZOR NAD PREDPISI POSAMEZNE OBČINE USTANOVITELJICE SKUPNE OBČINSKE UPRAVE 1. MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o emisiji
Prikaži večNačela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD
Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni
Prikaži večDNH4 Dozirna naprava za kemikalije Voda.Dezinfekcija.Higiena. PPV2013
DNH4 Dozirna naprava za kemikalije Voda.Dezinfekcija.Higiena. PPV2013 PRIPRAVA VODE JE LAHKO TEŽKA NALOGA. DOVOLITEM, DA VAM POMAGAMO. Priprava in obdelava vode je lahko težka in kompleksna naloga. Znanje,
Prikaži večBV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK
STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja
Prikaži večDiapositiva 1
Različni pogledi na proizvodnjo in rabo energije v prometu, stavbah in v industriji Andrej Kitanovski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo EPC - Energy Policy Consideration, GZS, Ljubljana 2019
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti StoLevell Duo Mineralna lepilna in armirna malta/podomet Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo)
Mineralna lepilna in armirna malta/podomet Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2) barve in premazi
Prikaži večDiapozitiv 1
ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TERMOSOLAR d.o.o.,
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta
Prikaži večInformatika v službi učinkovite rabe energije DSI; ; Portorož mag. Tatjana M. Zupan mag. Bogomil Kandus
Informatika v službi učinkovite rabe energije DSI; 14. 16.04.2010; Portorož mag. Tatjana M. Zupan mag. Bogomil Kandus Slovenija + Informatika + Energetika za 3. tisočletje Sinergija3 partnerja konzorcija
Prikaži večPRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2
PRIROČNIK O VARČNI PORAI GORIVA IN EMISIJAH CO2 Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za varčno vožnjo Seznam vseh novih modelov osebnih vozil znamke Suzuki, ki so v tekočem letu naprodaj
Prikaži večMicrosoft Word - Zapisnik_EKOmisije_1_obisk_18_in_21_11_2011.doc
EKOmisija 1. obisk ZAPISNIK 18. 11. 2011 Kranj in Škofja Loka: TŠC Kranj (strokovna gimnazija in strokovna in poklicna šola), Gimnazija Kranj, ŠC Škofja Loka (Srednja šola za lesarstvo in Srednja šola
Prikaži večPowerPoint Presentation
Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na
Prikaži več1 ORO , januar 2019 / Izdelal: V. Črtalič, A. Smuk / Odobril: E. Uljančič
1 2 Kot vsako podjetje se tudi pri nas ukvarjamo z varovanjem okolja, s čimer se držimo zahtev iz standarda za okolje ISO 14001. Zavedamo se tudi naših okolijskih vidikov s katerimi vplivamo na okolje
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči
Prikaži večUredba Komisije (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/
11.12.2012 Uradni list Evropske unije L 337/31 UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/98/ES
Prikaži večDiapozitiv 1
PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA HONDA Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 20. člena ter za izvrševanje 36. in 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedil
Na podlagi petega odstavka 20. člena ter za izvrševanje 36. in 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedilo, 49/06 ZMetD, 66/06 Odl. US in 33/07 ZPNačrt) izdaja
Prikaži večDiapozitiv 1
PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA MITSUBSIHI Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - −omen_Baènik
Strupene kovine v izobraževanju kaj in kako? Andreja Bačnik, ZRSŠ Agnes Šömen Joksić, ZZV Koper Vsebina Opravimo z izrazom težke kovine Razmejimo: elementi kovine strupene kovine Biogeokemijsko kroženje
Prikaži večPredstavitev EIT RawMaterials – evropske skupnosti inovacij in znanja na področju surovin
Predstavitev projekta CINDERELA (Obzorje 2020) Kim Mezga, Ana Mladenovič & Alenka Mauko Pranjić Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) Laboratorij za kamen, agregat in reciklirane materiale Izobraževalna
Prikaži večPRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki
PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ŠTUDIJ BIOTEHNOLOGIJE Vinko HOČEVAR OBDELAVA LIGNOCELULOZNIH MATERIALOV Z LESNIMI GLIVAMI ZA PROIZVODNJO BI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ŠTUDIJ BIOTEHNOLOGIJE Vinko HOČEVAR OBDELAVA LIGNOCELULOZNIH MATERIALOV Z LESNIMI GLIVAMI ZA PROIZVODNJO BIOPLINA MAGISTRSKO DELO Magistrski študij 2. stopnja
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja
Prikaži večPredstavitev projekta
Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu Emisije TGP v govedoreji Jože Verbič, Janez Jeretina, Tomaž Perpar Kmetijski inštitut Slovenije CRP V4-1816 Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o odlagališčih
Prikaži večVARNOSTNI LIST
MEGLIO WC DEO Lavanda Varnostni list 1. IDENTIFIKACIJA SNOVI/PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU 1.1. Identifikacija snovi ali pripravka: MEGLIO WC DEO Lavanda. 1.2. Podatki o dobavitelju: ARONA TRGOVINA
Prikaži večDELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov
DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in
Prikaži večNova paleta izdelkov za profesionalce!
Nova paleta izdelkov za profesionalce! Popravilo barvanih površin AUTOSOL COMPOUND AUTOSOL POLISH AUTOSOL FINISH AUTOSOL NANO WAX Predstavitev osnove Zakaj se polirne paste uporabljajo? Kakšne poškodbe
Prikaži večPriročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov
Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za
Prikaži večModel IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline
MODEL IEUBK ZA NAPOVED VSEBNOSTI SVINCA V KRVI OTROK IN NJEGOVA UPORABA NA PRIMERU ZGORNJE MEŢIŠKE DOLINE ZZV Ravne na Koroškem mag. Matej Ivartnik Portorož 25.11.2011 IEUBK model Računalniško orodje,
Prikaži večPH in NEH - dobra praksa
Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.219 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Kako izpolniti zahteve za racionalno in visoko učinkovito javno skoraj nič-energijsko stavbo ter doseči pričakovano
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večEKS - Priloga 1
Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzi@gov.si www.mzi.gov.si PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih
Prikaži večIZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A im
IZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: 8. 1. 2008 Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A ima maso 16,0 g; B ima maso 32,0 g; C vsebuje 2,00 mol
Prikaži večKATALOG SREBROVIH SPAJK
KATALOG SREBROVIH SPAJK UNIVERZALNE SREBROVE SPAJKE BREZ KADMIJA Spajka Sestava % Območje Natezna Standardi Delovna Gostota taljenja trdnost Ag Cu Zn Ostalo temp. g/cm3 EN 17672 DIN 8513 N/mm2 Ag 56Sn
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Analiza delovanja membranskega sistema za pripravo vode Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študij
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Analiza delovanja membranskega sistema za pripravo vode Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje Strojništvo Janez Trojar
Prikaži večPriročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart
Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO 2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart. Izdaja: oktober 2018 www.smart.com smart znamka Daimlerja Poraba goriva, emisije CO 2 in
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
1.7.2015 A8-0215/2 2 Uvodna izjava 21 a (novo) ob upoštevanju peticije Stop Food Waste in Europe! (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!); 1.7.2015 A8-0215/3 3 Uvodna izjava N N. ker je Parlament
Prikaži več1. obravnava Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZmetD, 66/06 - odl
1. obravnava Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZmetD, 66/06 - odločba US: U-I-51/06-10, 112/06 - odločba US: U-I-40/06-10,
Prikaži večSklep Komisije z dne 12. decembra 2013 o priglasitvi prehodnega nacionalnega načrta iz člena 32 Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o
L 335/52 Uradni list Evropske unije 14.12.2013 SKLEP KOMISIJE z dne 12. decembra 2013 o priglasitvi prehodnega nacionalnega načrta iz člena 32 Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih
Prikaži večOKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE
C E N I K STORITEV VELJAVNOST OD 01. 10. 2016 DALJE (VSE CENE SO V EUR) KAZALO 1. OSKRBA S PITNO VODO... 4 1.1. OSKRBA S PITNO VODO POSEBNA STORITEV... 4 1.1.1. Cena vodarine... 4 - za oskrbo s pitno,
Prikaži večKEMASAN 590 F
KEMASAN 590 F Fini sanirni omet na osnovi Romanskega apna Za stalno razvlaževanje zelo vlažnih zidov Difuzijska odprtost Za ročni nanos Ustreza zahtevam za omet R po EN 998-1:2004 Odpornost na vlago, soli
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži več016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 201 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2 016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 201 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015
Prikaži večSeznam snovi za pripravo pitne vode in seznam postopkov dezinfekcije Snovi za pripravo pitne vode, ki se uporabljajo kot raztopine ali plini Ime snovi
Seznam snovi za pripravo pitne vode in seznam postopkov dezinfekcije Namen uporabe Zahteve o čistosti ja po 1 aluminijev klorid, brezvodni 7446-70-0 231-208-1 kosmičenje, obarjanje SIST EN 17034 Tabela
Prikaži večVsebina Energija pri gorenju notranja energija, entalpija, termokemijski račun, specifična toplota zgorevanja specifična požarna obremenitev
Vsebina Energija pri gorenju notranja energija, entalpija, termokemijski račun, specifična toplota zgorevanja specifična požarna obremenitev P i entropija, prosta entalpija spontani procesi, gorenje pri
Prikaži večPERIODNI SISTEM 1. skupina
PERIODNI SISTEM 1. skupina OSNOVNA DEJSTVA & POJMI Vsi elementi so zelo reaktivni, zato jih hranimo pod pertolejem in vsi so mehke, srebrno bele kovine Vse spojine so ionske in topne Vsi elementi, oz.
Prikaži večPowerPoint Presentation
Matjaž Česen Fouad Al Mansour Koliko je Slovenija do sedaj izboljšala energetsko učinkovitost in kam jo to uvršča v EU? Seminar:»Ali je Slovenija uspešna pri izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti?«rcp-ijs,
Prikaži večToplotne črpalke
FOTOVOLTAIČNI SISTEMI VGRAJENI V TOPLO ZRAČNE SPREJEMNIKE SONČNE ENERGIJE Pri snovanju ogrevalnih sistemov za nizkoenergijske hiše (NEH) v veliko primerih koristimo toplo zračne sprejemnike sončne energije
Prikaži večPowerPoint Presentation
1»Projekcije prometnega dela«uporaba projekcij prometnega dela v analizi scenarijev za Dolgoročno strategijo za nizke emisije Matjaž Česen, IJS-CEU Reaktorski center Podgorica, Ljubljana, 21.11.2018 2
Prikaži večNa podlagi 8. in 59. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter 12. člena statuta Občine Štore (Uradni list RS, št. 49
Na podlagi 8. in 59. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter 1a statuta Občine Štore (Uradni list RS, št. 49/95) je Občinski svet občine Štore na seji dne 30. 4. 1996
Prikaži večAZ_sredstva_katalog_140306
Sredstva za zaščito vseh vrst ogrevalnih Najboljša zmogljivost v ogrevalnih sistemih in zagotovitev popolne varnosti za uporabnika in okolje Praktični napotki za uporabo AZ sredstev Ogrevalni sistemi radiatorji
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večMicrosoft Word - Zapisnik_EKOmisije_3_obisk_29_in_30_3_2012.doc
EKOmisija 3. obisk ZAPISNIK 29. 3. 2012 Jesenice in Radovljica: Srednja šola Jesenice, Gimnazija Jesenice, Ekon. gimnazija in srednja šola Radovljica, Srednja gostinska in turistična šola Radovljica 30.
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti StoPrep Sil Silikatno sredstvo za temeljni premaz na notranjem območju, brez konzervansov Za opis izdelka glejte
Silikatno sredstvo za temeljni premaz na notranjem območju, brez konzervansov Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2018) Stopnja
Prikaži več