MEMBRANSKA PILOTNA NAPRAVA ZA PRIPRAVO DEIONIZIRANE VODE

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "MEMBRANSKA PILOTNA NAPRAVA ZA PRIPRAVO DEIONIZIRANE VODE"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Uroš AČKO MEMBRANSKA PILOTNA NAPRAVA ZA PRIPRAVO DEIONIZIRANE VODE univerzitetnega študijskega programa Strojništvo Maribor, Oktober 2010

2 Fakulteta za strojništvo Membranska pilotna naprava za pripravo deionizirane vode Študent(ka): Študijski program: Smer: Uroš AČKO Univerzitetni; Strojništvo Okoljevarstveno inženirstvo Mentor: Somentor: dr. Matjaž HRIBERŠEK dr. Sani BAŠIČ Maribor, 2010

3 I Z J A V A Podpisani Uroš Ačko izjavljam, da: je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom dr. Matjaža Hriberška in somentorstvom dr. Sanija Bašiča; predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi; soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru. Maribor, Podpis: - II -

4 Z A H V A L A Zahvaljujem se mentorju dr. Matjažu Hriberšku in somentorju dr. Saniju Bašiču za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi podjetju Esotech d.d., ki mi je omogočilo sodelovanje pri tem razvojnem projektu. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij. - III -

5 Membranska pilotna naprava za pripravo deionizirane vode Ključne besede: membranske tehnologije, ultrafiltracija, reverzna osmoza, flitriranje, membrana, elektrodeionizacija, ionski izmenjevalci, mehčanje vode, deionizacija, prevodnost, deionizirana voda, UDK: : (043.2) POVZETEK Pri proizvodnji elektrike, v industriji elektronike ter farmaciji se pogosto deionizirana voda. To je filtrirana voda, ki vsebuje zelo malo kemijskih primesi ostalih elementov je skoraj kemično čista voda. Za pripravo deionizirane vode se v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo membranske tehnologije, kot so mikrofiltracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza ter elektrodeionizacija. V praktičnem delu sem opisal celotno delovanje pilotne naprave z omenjenimi tehnologijami, ter sodeloval pri opravljanju fizikalno-kemičnih meritev na napravi z različnimi vodnimi viri. Opravil se je tudi teoretični izračun padca tlaka na membrane in primerava z izmerjenimi. Prikazan je pojav mašenja membrane za ultrafiltracijo ter izračun dodatne upornosti Rc. - IV -

6 Membrane pilot device for preparing of deionised water Key words: membrane technology, ultrafiltration, reverse osmosis, electrodeionization, membrane, filtration, water softening, pilot device, deionization, conductivity, deionized water, UDK: : (043.2) ABSTRACT In the production of electricity, electronics and pharmaceutical industry is often use deionized water. This is the filtered water that contains very little chemical admixture of other elements - is almost pure water. For the preparation of deionized water the membrane technology is increasingly applied in modern use. Those technologies are microfiltration, ultrafiltration, reverse osmosis and elektrodeionization. In practical work I have described the overall operation of pilot plants with these technologies, and participated in the performance of the physico-chemical measurements on devices with different water sources. I also performed a theoretical calculation of pressure drop on the membrane and the solutions compered with the measured data. I present membrane fouling and calculated the resistance of membrane. - V -

7 KAZALO 1 UVOD SPLOŠEN OPIS PODROČJA DIPLOMSKEGA DELA OPREDELITEV DIPLOMSKEGA DELA PREGLED STANJA MEMBRANSKE TEHNOLOGIJE ULTRAFILTRACIJA REVERZNA OSMOZA (RO) ELEKTRODEIONIZACIJA (EDI) MEHČANJE VODE PRIMERJAVA MEMBRANSKIH TEHN. S KLASIČNIMI POSTOPKI PRAKTIČNI DEL MEMBRANSKA NAPRAVA ZA PRIPRAVO VODE OPIS DELOVANJA PILOTNE NAPRAVE ZA PRIPRAVO VODE POSTOPEK ZAGONA NAPRAVE PRI MERITVAH MERITVE IN ANALIZA PODATKOV POTEK PRERAČUNA TEORETIČNEGA IZRAČUNA PRETOKA IZRAČUN ČISTE MEMBRANSKE UPORNOSTI RM TER DODATNE UPORNOSTI RC RAZPRAVA SKLEP LITERATURA PRILOGE POPIS CELOTNE PILOTNE NAPRAVE SPLOŠNA SHEMA PILOTNE NAPRAVE MERITVE STROJNO-TEHNOLOŠKA SHEMA VI -

8 UPORABLJENI SIMBOLI C - koncentracija soli C - razlika koncentracij soli e- - elektron ε - poroznost I - električni tok J - pretok Jw - pretok na površino v enoti časa Js - pretok soli K - konstanta (poroznost, pore, oblika) Kw - hidrodinamična propustnost vode Ks - propustni faktor soli P - tlak P - tlačni padec r - polmer por na membrani R - polmer cevi Rm - upornost čiste membrane Rc - upornost zaradi zamašitve membrane Sm - razmerje površine por z volumnom V - napetost Π - osmotski tlak X - koncentracija soli v dovodu x - debelina membrane ή - dinamična viskoznost ήr - rektifikatorska učinkovitost Y - koncentracija soli v produktu Qp - tok tekočine skozi razredčeno celico - VII -

9 UPORABLJENE KRATICE UF - Ultrafiltracija (ultrafiltration) RO - Reverzna osmoza (reverse osmosis) EDI - Elektrodeionizacija (electrodeionization) TEŠ - Termoelektrarna Šoštanj CEDI - Continuous electrodeionization ppm - particle per milion (delcev na milijon) - VIII -

10 1 UVOD 1.1 Splošen opis področja diplomskega dela obsega področje čiščenja voda. Opisuje pilotno napravo, katera vsebuje membranske ločevalne procese kot so: ultrafiltracija (UF), reverzna osmoza (RO), ionski izmenjevalci in elektrodeionizacija (EDI). 1.2 Opredelitev diplomskega dela Pri proizvodnji električne energije v termoelektrarnah se porablja voda, ki pa mora zaradi procesa uparjevanja vsebovati zelo malo kemičnih primesi in drugih elementov. Tej vodi pravimo deionizirana voda, kar pomeni kemično čista. V diplomski nalogi se je opisalo delovanje pilotne naprave, ki vsebuje tri membranske postopke: ultrafiltracijo, reverzno osmozo in elektrodeionizacijo. Opravili so se testni zagoni in prve fizikalne meritve. Praktični oz. eksperimentalni del se je opravil z različnimi vodnimi viri ( 2x rečni, 1x jezerski ). Izmerjeni parametri so prikazani v prilogah, na podlagi katerih se je opravila analiza najpomembnejših fizikalnih parametrov. 2 PREGLED STANJA V zadnjem desetletju se je po celotnem svetu v industriji proizvodnje elektrike razširila uporaba membranskih tehnologij. Membranska tehnologija zamenjuje običajne postopke bistritve in filtriranja. Vendar moramo še vedno pri vodah z veliko vsebnostjo raztopljenih delcev uporabiti običajne tehnike filtriranja, kot predpripravo za membransko čiščenje. Ionska izmenjava je trenutno prednostna izbira za obdelavo vode z nizko vsebnostjo raztopljenih soli za proizvodnjo deionizirane vode. Vendar pa razvoj nizko tlačnih in visoko pretočnih membran zmanjšuje razlike in postavlja reverzno osmozo ob stran običajnim ionsko izmenjevalnim postopkom. Procesi proizvodnje elektrike iz fosilnih goriv, kot so premog, kurilno olje in zemeljski plin, porabijo zelo veliko vode. V deželah v razvoju se uporablja - 1 -

11 okoli 45% vode za proizvodnjo elektrike. Zato je zanesljiv, velik in predvidljiv vir vode kritični faktor za izbiro prostora postavitve fosilnih elektrarn. Voda za potrebe fosilnih elektrarn se pridobiva iz različnih virov. Najpogosteje se uporabljajo površinske vode, kot so rečne vode in vode iz jezer, včasih pa tudi vode z višjo vsebnostjo soli, tudi morsko. Podzemeljski viri vode se uporabljajo na področjih, kjer ni zadostne količine površinskih voda zahtevane kvalitete. Pitna voda se prav tako lahko uporablja za določene aplikacije, kot je obrat za pripravo vode. Pitna voda se dobavlja tako iz površinskih voda kot iz podzemeljskih virov, lahko pa je tudi kombinacija obeh. Lastnosti površinskih in podzemeljskih virov vode so zelo različne in so odvisne od geološke lokacije in vira. Glavne nečistoče v vodi so: celotni raztopljeni delci, razpršeni delci, koloidni delci in raztopljena organska snov. Vsebnost teh nečistoč določa kakšne procese čiščenja moramo uporabiti za pripravo vode v posameznih procesih v elektrarni. Zaradi vedno strožjih okoljevarstvenih zakonih in pomanjkanjem vodnih virov bo v prihodnosti potrebna večja prizadevnost za ohranjevanje voda. V termoelektrarnah (TEŠ) se največ vode se uporablja v hladilnem sistemu za kondenzator parne turbine. Namen tega vodnega hlajenja je ohlajevanje in kondenziranje izpustne pare iz turbine, da jo lahko vračamo nazaj v vodno-parni sistem kotla kot dovodno vodo. Drugi največji porabnik vode je obrat za proizvodnjo deionizirane vode. Namen tega obrata je proizvodnja vode za uporabo v kotlu na fosilna goriva. Deionizirana voda pokrije izgube vode in pare iz vodno-parnega kroga, ki se pojavijo zaradi puščanja, izpusta ter dovajanja pare drugim uporabnikom. Voda za novejše fosilne kotle mora biti visoko čista, deionizirana voda, s skoraj povsem odstranjenimi nečistočami

12 3 MEMBRANSKE TEHNOLOGIJE Membranske tehnologije so namenjene fizikalni in fizikalno-kemični separaciji. V prvotnem pomenu besede je filtracija proces, ki je namenjen ločevanju trdnih delcev iz kapljevitega medija s prehodom raztopine skozi porozno membrano ali medij. Dosedanje metode čiščenja voda vsebujejo procese kot so: koagulacija, flokulacija in sedimentacija, itd. To so postopki, pri katerih dodajamo aluminijeve in železove soli in s tem povežemo fine delce suspenzije v večje kosmiče, katere potem ločimo z sedimentacijo Pogosta je tudi uporaba filtracije in sicer obstajata dve osnovni različici : - gravitacijska filtracija (polnilni mediji: antracit, grobi silicij, pesek, granat,.), - tlačna filtracija (pod tlakom je voda prečrpana skozi filter ). Začetki membranskih tehnologij segajo v leto 1960, ko je bila narejena prva membrana za reverzno osmozo. Kasneje je to vodilo do velikih»tovarn«razsoljevanja morske vode v sušnih območjih sveta. Uporaba membranskih procesov v industriji se je prav tako razširila in dobro uveljavila v farmacevtski industriji, in sicer za odpravo pirogenih snovi in pridobivanje čiste vode za injekcije, kakor tudi v proizvodnih obratih, kjer potrebujejo čisto deionizirano vodo. Od ostalih obstoječih tehnologij imajo membranske naslednje prednosti: - ločitev je dosežena brez faznih sprememb in je zato veliko učinkovitejša, kot je destilacija; - v procesu poteka malo ali nič kopičenja akumulacije, zato deluje nenehno pod stanjem dinamičnega ravnovesja in ni potrebno imeti regeneracijskih ciklusov, kot pri adsorpcijskih ločevalnih postopkih; - za razliko od drugih ločevalnih procesov je potrebno dodajati zelo malo oz nič kemijskih koagulantov ali flokulantov. Naslednja preglednica prikazuje kako lahko, glede na velikost filtriranega materiala, izberemo pravo tehnologijo oz prikazuje spekter filtriranja : - 3 -

13 Preglednica 3.1: Membranski procesi Vidljivo ST Mikroskopom Vidljivo Elektronskim Mikroskopom Vidljivo Optičnim Mikroskopom Vidljivo golim očesom Mikrometer (Log Skala) Angstrem (Log Skala) Približna molekularna teža Področje ionov Področje Področje Makro Molekul Področje mikro Področje makro ,000 20, , ,000 Relativne mere Vodne Aqueous razst. Salt soli Kovinski ioni Atomski Atomic Radius radij Sinteti. pigm. Sladkor Sugar Aqueous Črni ogljik Salt Endotoksin/Pirogen Virus Tobacco Tobačni Smoke dim Gelatin Koloidna kremena Albumin Protein Giardia Pigmenti Paint Pigment barvil Človeški Human Hair las Ciste Cyst Kvasovke Yeast Cell Beach Mivka Sand Bakterije Bacteria Megla Mist Coal Dust Premogov prah Pin Rdeče Vrh Red Point igle krvne Blood Blue Modri Indigo indigo Dye celice Cell Cvetni Pollen Zrnast Granular A.C. Fine Test Dust aktivni Activated ogljik Carbon Lateks/Emulzija Azbest Milled Moka Flour Proces za separacijo Reverzna osmoza Nanofiltracija Ultrafiltracija Mikrofiltracija Filtracija Preglednica 3.2: Primerjava membranskih procesov Proces Tip membrane Prepustni medij Medij, ki se zadrži Gonilna sila Primeri uporabe Ultrafiltracija Fina mikroporozn ost 1-100µm Voda, raztopljeni soli Makromolek ule, koloidi Tlačna sila od 1,7-7 bar Odstranjevanje koloidnih materialov iz odpadne vode, prehrambena industrija Reverzna osmoza Gosta difuzija Voda Raztopljene soli Tlačna razlika 7-70 bar Pitna voda iz morske, nepitne ali podtalne vode, Elektrodeionizacija Električno nabit film Voda Ioni Razlika v napetosti 1-2V Pitna voda iz nepitne vode, pridobivanje morske soli - 4 -

14 3.1 ULTRAFILTRACIJA Ultrafiltracija je proces, ki se glede na naravo procesa nahaja nekje med mikrofiltracijo in reverzno osmozo. V praksi je razlika med njimi nejasna in je možno narediti membrano, ki pokriva celotno področje reverzne osmoze, ultrafiltracije in mikrofiltracije, vendar z majhnimi spremembami v postopku priprave membrane. Slika 3.1: Potek ultrafiltracije Vidimo vtok surove vode v membrano, ki je pod tlakom. Čez selektivno membrano prehajajo delci (permeat), na membrani pa se zadržijo ostali delci, ki se spirajo z dovodnim tokom vode in ga imenujemo koncentriran ostanek ali retentat. Ultrafiltracijske in mikrofiltracijske membrane se obravnavajo kot porozne membrane, kjer je sposobnost zadrževanja tekočine določena v glavnem z velikostjo in obliko topljencev glede na velikost por membrane in kjer je prenos topila direktno proporcionalen delovnim tlakom. Tako mikrofiltracija kot ultrafiltracija pa obsegata podobne membranske procese, ki temeljijo na istih principih ločevanja. Vendar pa obstaja pomembna razlika, saj imajo ultrafiltracijske membrane asimetrično strukturo z veliko gostejšo zgornjo plastjo (manjše pore ter manjša površinska poroznost) in s tem veliko večjo hidrodinamično upornost

15 Glavni problem uporabe ultrafiltracije (v laboratorijih, kot tudi v industriji) je zmanjševanje pretoka. Do tega pride zaradi koncentracijske polarizacije in zamašitve (do zamašitve pride zaradi nalaganja topljenca znotraj por v membrani ali na površini membrane). Za zmanjšanje zamašitve, kolikor je le mogoče, je potrebno izvajati dober nadzor načina delovanja procesa. Načeloma obstajata dva načina, in sicer zaustavitveni način in prečni pretok. Pri zaustavitveni filtraciji je dovodni tok pravokoten na površino membrane, zato da se zadržani delci nabirajo in tvorijo vrhnjo plast na površini membrane. Volumski pretok skozi mikrofiltracijske membrane lahko opišemo s pomočjo Darcijevega zakona, kjer je pretok skozi membrano J direktno proporcionalen dovedenemu tlaku: J = K Δ P (3.1) kjer konstanta prepustnosti K vsebuje strukturne faktorje, kot so poroznost in velikost por (porazdelitev velikosti por). V tej konstanti je prav tako vključena viskoznost prepustne kapljevine. Za laminarne konvekcijske tokove skozi porozni sistem lahko uporabljamo tako Hagen-Poiseuillove in Kozeny-Carmanove enačbe. Če je membrana sestavljena iz kapilar, lahko uporabljamo Hagen-Poiseuillovo relacijo: K 2 = ε r (3.2) J 2 ε r ΔP = 8 η τ Δx (3.3) kjer je r polmer por, Δx je debelina membrane, ή je dinamična viskoznost in τ je torzijski faktor, ki je enak ena, če gre za cilindrične pore

16 Membrane za ultrafiltracijo Ločimo dve skupini membran za ultrafiltracijo : - površinsko filtrirne membrane, - globinsko filtrirne naprave. Slika 3.3: a) površinsko filtrirna membrana b) globinsko filtrirna membrana Površinski filtri so anizotropični z majhnimi površinskimi porami na zunanji vstopni strani membrane. Površinske pore v površinskih filtrih so enotne in imajo ostro ločnico med materiali, ki jih popolno zadržijo, in materiali, ki lahko gredo skozi membrano. Zadržani material se nabira na površini membrane. Globinski membranski filtri imajo večjo raznovrstnost velikosti por in imajo ponavadi manj izrazito ločnico med zadržanimi prepuščenimi materiali kot površinski filtri. Veliki delci se zadržujejo na površini membrane, manjši delci, ki gredo v membrano pa se zaustavijo zaradi zožitve ali adsorbcije na membranski površini. Pri ultrafiltraciji se ponavadi uporabljajo površinski filtri. Velikosti membranskih por so ponavadi zelo majhne, tam nekje med 5 do 50 nm premera. Delci in koloidni material, ki se zadržijo na površini membrane, se odstranijo s tangencialnem tokom dovodne tekočine. V takšnem tipu procesa, gre volumskih procentov dovodne raztopine skozi membrano kot čisti filtrat. Ostala raztopina, ki vsebuje zadržan material, se zbere kot koncentriran ostanek

17 Večina ultrafiltracijskih membran, ki so danes v komercialni uporabi, je narejenih iz polimernih materialov s fazno inverzijskim procesom. Poleg polimernih materialov se uporabljajo tudi neorganski (keramični) materiali, posebej boksit (Al2O3) in cirkonij (ZrO2). Slika 3.4: Mikroskopska zgradba membrane Prva pomembnejša uporaba ultrafiltracije je bila v procesu električnega nanosa barve. Drugo večje področje uporabe je koncentriranje mlečne sirotke v prehrambeni industriji, kjer odstranjujejo mlečne proteine, laktozo in soli, ter koncentriranje oljne emulzije v kovinski industriji. Čeprav se nekatere ultrafiltracijske enote uporabljajo pri obdelavi industrijskih odpadnih tokov, to ni pogost način uporabe zaradi precejšnih stroškov. Priprava ultra-čiste vode z ultrafiltracijo za uporabo v elektronski industriji je novejši primer uporabe. Vrste membran oz membranskih modulov Ploščati modul - 8 -

18 Slika 3.5: Zgradba ploščatega modula V primeru ploščate oblike gre za niz membranskih diskov, ločenih z distančniki in podpornimi ploščami, vstavljenih med končnima ploščama, ki sta povezani z napenjalno palico. Geometrijska zasnova plošč je takšna, da raztopina, ki vstopa na enem izmed koncev modula, potuje zaporedno skozi vse membrane. Raztopina, ki preide skozi membrane, se zbere v zbirnem kanalu. Cevasti modul Slika 3.6: Zgradba cevnega modula - 9 -

19 Cevni modul je sestavljen iz luknjičastih podpornih cevi, ki so na notranji strani prekrite s selektivnimi membranami. Luknjičaste podporne cevi so položene v jekleno ali trdo plastično cev, ki lahko vzdrži dane tlake. Premer vsake luknjičaste cevi je med 0,5 do 2 cm, v osnovno cev pa gre do pet takšnih cevi. Cevni modul se uporablja samo še za postopek ultrafiltracije, kjer se zahteva dober porazdelitveni pretok preko vseh površin membran brez stoječih predelov, s čimer je možno kontrolirati zamazanost membran. Ploščati in cevni moduli membran so se precej uporabljali v začetku obdobja modernih membran, toda v 80-tih letih prejšnjega stoletja so jih v veliki meri zamenjale votlo vlaknaste, kapilarne ter spiralno navite membrane, ki so veliko cenejše za proizvodnjo glede na kvadratni meter membranske površine. Kapilarne in votlo drobne vlaknaste membrane so si precej podobne, glavna razlika je predvsem v premeru uporabljenih vlaken. Oba tipa ste proizvedena s postopkom predenja, podobno kot običajen postopek predenja vlaken. Zaradi tega je strošek izdelave membrane po kvadratnem metru precej nižji. Največji strošek pri izdelavi votlih vlaken je v procesu vstavljanja vlaken, ko vlakna montiramo v ogrodje. Votlo-vlaknast modul z dvema različnima izvedbama Slika 3.7: Votlo-vlaknast modul z a) dovodom na zunanjo stran vlakna in b) dovod skozi vlakna

20 Pri votlo vlaknastih modulih se dovodni tok tekočine pretaka okoli zunanje površine vlakna (med ogrodjem in zunanjo površino vlakna), kot je prikazano na prejšnji sliki. V kapilarnih modulih dovodni tok tekočine prehaja skozi votli del vlakna (notranji del vlakna). Spiralni naviti modul Slika 3.8: Zgradba spiralo navitega modula (a) in njegov prečni prerez (b) Spiralno naviti moduli so bili razviti za uporabo pri reverzni osmozi, vendar se sedaj uporabljajo tudi pri ultrafiltraciji. Razvoj pod vodstvom podjetja Fluid System Inc. (Velika Britanija) je privedel do različnih oblik spiralno navitih modulov. Ta je sestavljena iz membranskih ovojev navitih na luknjičasto osrednjo zbiralno cev. Modul je vstavljen v tlačno posodo, tok dovodne tekočine pa se pretaka po spirali skozi membranske ovoje. Del dovodne tekočine se pretaka skozi membranske ovoje do centra modula in odide skozi zbiralno cev. Slika 3.9: Prikaz delovanja spiralne membrane

21 Spiralni modul je sestavljen iz ene ali več membran, ki so ovite okrog perforirane centralne cevi. Permeat prehaja skozi membrano. Spiralna oblika modula povzroča prehajanje permeata na notranjo stran. Primerjava membranskih modulov Izbira modula je največkrat pogojena z ekonomičnostjo, kar ne pomeni, da je najcenejša konfiguracija vedno najboljša. Kjub velikim razlikam v ceni imajo moduli svoje specifičnosti: najdražji cevni modul je zelo odporen proti zamašitvi in se ga zelo enostavno čisti; obratno je najcenejši votlo-vlaknasti modul in je zelo dovzeten za zamašitve in se zelo težko čisti. Zato je predfiltracija NUJNA pri teh vrstah modulov. Preglednica 3.3: Primerjava specifičnosti modulov Cevni Ploščati Spiralni Votlo-vlaknasti kapaciteta investicija verjetnost zamašitve čiščenje Majhna >zelo velika Visoka >majhna Majhna >velika Dobro >zelo slabo menjava membrane da ne ne ne 3.2 REVERZNA OSMOZA (RO) Reverzna osmoza je postopek čiščenja vode, ki iz vode odstrani vse raztopljene nečistoče ( organska onesnaženja, pesticide, nitrate, soli, težke kovine, bakterije, viruse, itd). Reverzna osmoza je najučinkovitejša tehnologija čiščenja vode na osnovi nanofiltracije. Oba procesa sta obravnavana kot en proces, saj so osnovni principi enaki. Razlika med ultrafiltracijo in nanofiltracijo je le v velikosti topljencev

22 Slika 3.10: Princip delovanja reverzne osmoze Pri reverzni osmozi dovajamo na solno raztopino tlak, ki je večji kot osmotski tlak te raztopine. Ta tlak zamenja smer osmoze vode, tako da voda teče iz slane raztopine na stran membrane s čisto vodo. Reverzna osmoza je eden izmed procesov razsoljevanja vode. Ravnotežni osmotski tlak je neposredno odvisen od koncentracije soli in je precej velik. Za primer, osmotski tlak za 1% raztopino natrijevega klorida je približno 960 kpa (9,6 bar). Slika 3.11: Zgradba spiralne membrane za RO Membrane za RO Za oba procesa potrebujemo gostejše membrane z višjo hidrodinamično upornostjo kot jih imajo membrane za ultrafiltracijo. Molekule s tako nizko molekulsko maso gredo namreč brez težav skozi ultrafiltracijsko membrano. Membrane za reverzno osmozo uvrščamo med odprte porozne membrane (mikrofiltracija, ultrafiltracija) in goste, neporozne membrane (prepustno uparjanje, membransko ločevanje plinov). Zaradi višje upornosti membran

23 potrebujemo višje tlake, da dobimo enako količino topila skozi membrano. Na učinkovitost reverzne osmoze vplivata dva parametra. Prvi je tok oziroma pretok vode na površino v enoti časa skozi membrano, ki ga opiše enačba: J = K ( ΔP Δ π ) (3.4) w w kjer je Kw parameter hidrodinamične prepustnosti vode, P je tlačna razlika čez membrano, π pa razlika osmotskega tlaka čez membrano. Ko je torej premagan osmotski tlak solne raztopine, pretok vode narašča linearno glede na doveden tlak. Pretok soli skozi membrano reverzne osmoze, Js, je proporcionalen razliki koncentracije soli ( C) skozi membrano, in apliciranega, kar je podano z enačbo: J = K ( Δ C) (3.5) s s kjer je Ks prepustnosti faktor soli. To pomeni, da se učinkovitost membran reverzne osmoze izboljšuje z večanjem dovedenega tlaka. Zato procesi reverzne osmoze potekajo pri visokih tlakih, s čimer dosežemo maksimalne pretoke. Stroški energije in cena modulov sta pomembna dejavnika za oceno celotnega procesa RO. Pri trenutno dostopnih membranah je delovni tlak nekje med bar-ov. Drugi pomemben parameter je torej prehod soli skozi membrano. V idealnem primeru bi imela membrana popolno selektivnost oz zadrževanje soli. V praksi tega ne moremo doseči, zato del soli preide skozi membrano. Delež soli, ki se pojavi v produktu, se ponavadi meri kot zadrževalni koeficient membrane in je definiran kot: X Y γ = 100% X (3.6) X - koncentracija soli v dovodu Y koncentracija sili v proizvodu

24 Tako ima popolnoma selektivna membrana 100% zadrževanje, popolnoma neselektivna membrana pa 0% zadrževanje. Graf pretoka in zadrževanja glede na delovni tlak je prikazan na sliki 3.12: Slika 3.12: Pretok in sposobnost zadrževanja za primerjalno raztopino morske vode (3,5% natrijevega klorida) z visoko kvalitetno membrano reverzne osmoze (FilmTec Corp. FT 30 membrana) kot funkcija tlaka. Pretok soli je konstanten ter neodvisen od tlaka, kar vidimo po enačbi (3.5). Pretok vode pa se, glede na enačbo (3.4), povečuje s povečanjem pritiska ter pri ničelnem pretoku seka tlačno os pri osmotskem tlaku morske vode ~24 bar. Uporaba RO Reverzna osmoza (RO) se povečini uporablja za odstranjevanje ionov v vodi, in sicer z namenom pridobitve visoko kvalitetnega permeata. Uporablja se pri čiščenju odpadnih voda, mestnih in zemeljskih voda. Pričakovana je 75-95% stopnja očiščenja, ki pa je seveda pogojena s kemično sestavo dovodne vode. RO odstrani tudi določene organske delce, kot tudi koloide, ki povzročajo zamašitve. Kljub temu, da odlično deluje pri razsoljevanju, pa ta

25 tehnologija ne more proizvesti visoko-očiščene vode, ki je potrebna v visoko tlačnih kotlih v termoelektrarnah s fosilnimi goriv. RO lahko odstani do 99% delcev z uporabo eno ali več-stopenjskega sistema, kar je pogojeno s kemično sestavo vhodne neočiščene vode. Velikokrat je RO uporabljena kot groba stopnja za proizvodnjo deionizirane vode. Pogosto se kombinira z elektrodeionizacijo, pri kateri je proizvod voda najvišjega kakovostnega razreda. Kombinacija teh dveh tehnologij prinese veliko prednosti. Najpomembnejši sta : - ni potrebno skladiščenje in uporaba velikih količin kemikalij - ne pojavlja se regeneracija, kar pomeni, da ni potrebna ponovna nevtralizacija in odstranitev kemikalij Preglednica 3.4: Odstranitev različnih snovi z RO Raztopljena snov Reverzna osmoza monovalentni ioni (Na, K, Cl, NO3) >98% bivalentni ioni (Ca, Mg, SO4, CO3) >99% bakterije in virusi >99% mikro-raztopljene snovi (Mw 1 > 100) >90% mikro-raztopljene snovi (Mw 1 < 100) 0-99% Približno polovica sistemov RO, ki so trenutno v uporabi, so sistemi za čiščenje nepitne ali morske vode. Količina soli v nepitnih vodah je nekje med ppm, medtem ko se v slani vodi giblje okoli ppm. Nadaljnjih 40 % RO sistemov se uporablja za proizvodnjo ultra čiste vode za elektroniko, farmacijo in proizvodnjo energije. Preostali RO sistemi se uporabljajo na različnih področjih kot sta nadzor onesnaževanja in prehrambena industrija. Pomembna pa je tudi pri pripravi deionizirane vode v termoelektrarnah, kjer so velike zahteve po kvaliteti vode, saj mora voda vsebovati čim manj ionov oz. imeti majhno prevodnost. ¹ Mw- Molecular weight oz molekularna teža

26 3.3 ELEKTRODEIONIZACIJA (EDI) Deionizacija Izmenjava ionov je kontinuiran in reverzibilen proces, pri katerem se nezaželeni ioni, ki so prisotni v raztopini, zamenjajo z ioni, ki jih odda ionsko-izmenjevalna smola. Nezaželeni ioni se vežejo na smolo, katero je potrebno periodično obnavljati z namenom vzpostavljanja njenega prvotnega ionskega stanja. To dosežemo s pretokom kisline skozi kationsko smolo in baze skozi anionsko smolo. V vodi se najpogosteje nahajajo naslednji ioni: Preglednica 3.5: Primeri kationov in anionov Kationi Anioni Kalcij (Ca 2 + ) Klor (Cl ) Magnezij (Mg 2 + ) Bikarbonat (HCO 3 ) Natrij (Na + ) Nitrat (NO 3 ) Kalij (K + ) Karbonat (CO3 2 ) Železo (Fe 2 + ) Sulfat (SO4 2 ) Obstajajo trije načini, ki jih lahko uporabimo v procesu čiščenja vode: (1) uporaba kationsko izmenjevalne smole za izmenjavo baz, (2) uporaba anionsko izmenjevalne smole za odstranjevanje organskih komponent nitratov in (3) kombinacija obeh načinov izmenjevalnih smol za odstranjevanje skoraj vseh nezaželenih ionov v dovodni vodi. Pri deionizaciji se zaradi laboratorijskih in industrijskih aplikacij zahteva zelo čista voda. Velikokrat je ta proces zadnji v vrsti vseh membranskih procesov pri pripravi ultračiste vode. Dva najpogostejša tipa deionizacije sta : - dvoplastna deionizacija, - mešana deionizacija

27 Pri dvoplastni deionizaciji poteka proces v dveh ločenih posodah. V prvi ima kationsko izmenjevalno smolo, kjer se kationi izmenjujejo z vodikovimi ioni. Za ravnotežje vode se vsak monovalenten ion (npr. K + ) zamenja z enim vodikovim ionom, vsak dvovalenten (npr. 2 Fe + ) pa z dvema vodikovima ionoma. Enak princip velja za drugo posodo, vendar se ioni izmenjujejo s hidroksidnimi ioni (OH ), ti pa se nato vežejo z vodikovimi ioni in tvorijo H2O. Pri mešani deionizaciji se izmenjevalni smoli zmešata in napolnita v isto tlačno posodo. Mešana deionizacija ima enak učinek kot dvoplastna deionizacija, pridobljena voda pa je višje kvalitete kot pri dvoplastnem tipu. Mešalni tip je bolj občutljiv na nečistoče v vodi, potreben pa je tudi zapleten postopek regeneracije ionskih izmenjevalnih smol. Elektrodeionizacija Je proces, pri katerem je gonilna sila razlika v električnih potencialih in pri katerem je izkoriščena zmožnost ionov in molekul (pozitivnih ali negativnih), da ustvarijo električni tok. Če je električni člen s katodo (-) in anodo (+) potopljen v solno raztopino, potem se bodo pozitivno nabiti delci (kationi) premaknili k negativni elektrodi (katodi), negativno nabiti delci (anioni) pa na pozitivno elektrodo (anodo). Prostori med membranami so oblikovani tako, da tvorijo kanale za pretok tekočine. Prečno enosmerno električno polje se vzpostavi z električnim virom preko elektrod. Ko vzpostavimo električno polje, se ioni začnejo premikati proti elektrodi z nasprotnim nabojem. Anioni, ki jih privlači anoda, gredo skozi anionsko-izmenjevalno membrano v koncentriran kanal, kjer jih zaustavi kationsko-izmenjevalna membrana. Ioni ostanejo v tem kanalu, od koder jih nato odnese tok vode. Kationi, ki jih privlači katoda, pa gredo skozi kationsko-izmenjevalno membrano v koncentriran kanal, kjer jih zaustavi anionskoizmenjevalna membrana in odnese tok vode. Kanal, omejen z anodno membrano, usmerjeno proti anodi in katodno membrano, usmerjeno proti katodi, postane kanal z zmanjšanim številom ionov oz. produkt

28 Koncentriran kanal je ostanek, ki pa se glede na zahtevano stopnjo čiščenja potem odstrani ali ponovno uporabi. Na sliki je prikazan začetek in konec postopka: Slika 3.13: a) Ob vstopu v EDI b) Ob izhodu iz EDI Zgradba CEDI modula Velikokrat imenujemo EDI tudi CEDI (continuous elektrodeionization), zaradi svoje kontinuiranosti. Podobno kot pri ostalih membranskih tehnologijah tudi tukaj obstajata dva različna tipa EDI modula, in sicer ploščati in spiralno naviti modul. Po zgradbi je ta izvedba v principu enaka kot pri ploščatem toplotnem prenosniku s kanali med ploščami in seveda elektrodami. Kanali razredčene in koncentrirane tekočine se izmenično izmenjujejo

29 Slika 3.14: Zgradba ploščatega modula Naslednji tip modula je po zgradbi podoben spiralno navitim membranskim elementom, vendar z membranami, smolo in distančniki spiralno navitimi okoli sredinske elektrode. Spiralno naviti moduli morajo biti vstavljeni v tlačne posode, medtem ko imajo ploščati moduli že vgrajeno tesnjenje posameznih kanalov s kapljevino. Spiralno naviti moduli so nekoliko težje sestavljivi kot ploščati moduli. Slika 3.15: Spiralno naviti modul

30 Tako ploščati kot tudi spiralno naviti moduli se delijo tudi po debelini celic. Med tanke spadajo celice, ki imajo medsebojno oddaljenost ionskih izmenjevalnih membran od 1,5 do 3,5 milimetrov, medtem ko za debele velja od 8 do 10 milimetrov. Tanke celice dovoljujejo uporabo mešane (ionske in katonske) izmenjevalne smole v razredčenem kanalu, medtem ko debele delujejo z ločenimi prostori za ionske izmenjevalce z enako polariteto. Obstajata dva glavna tipa komercialno dobavljivih ionsko izmenljivih membran: heterogene in homogene. Homogene membrane vsebujejo tanek film iz kontinuiranega ionsko izmenjevalnega materiala, ponavadi na tekstilni podlagi. Primerjamo jih lahko z ionsko izmenjevalnimi smolami v obliki tanke plošče. Heterogene membrane so zgrajene iz majhnih ionsko izmenjevalnih delcev vgrajenih v nevtralno vezivo, z ali brez podloge. Nekatere pomembnejše lastnosti ionsko izmenjevalnih smol v EDI modulih so: nizka prepustnost vode, nizka električna upornost, visoka mehanska vzdržljivost, odpornost na krčenje in raztezanje, odpornost na visoke in nizke vrednosti ph-ja. Poraba moči Dobavitelj električne energije ima možnost povečanja in zmanjšanja dovodne napetosti, kot odgovor na povečanje impedance EDI modula. Vsem EDI modulom se s časom skupna impedanca poveča, kar posledično pomeni, da pri enaki vhodni napetosti teče skozi modul manjši tok. Zato proizvajalci omejijo maksimalne napetosti modulov na vrednosti V in se s tem izognejo visokim stroškom zapletenih daljnovodnih konstrukcij. Vsi moduli morajo biti priključeni na enosmerni tok

31 Spodaj je podana enostavna enačba za izračun moči, ki se porabi na EDI modulu : I V kw h Poraba moči = 3 (3.7) 1000 Q m η R P I.tok [A] V napetost [V] η R...rektifikatorska učinkovitost Q P...tok tekočine skozi razredčeno celico [L/s] Elektrokemijske reakcije na elektrodi Na katodi (-) se elektroni prenesejo iz zunanjega električnega kroga v raztopino z naslednjo reakcijo: H 2O + e = 1 / 2H 2 + OH Zaradi tega je za katodo potrebno izbrati material, ki je odporen na bazo in vodik. Najpogostejši material, ki se uporablja za katodo je nerjaveče jeklo. 1 / 2 Cl H 2O 1/ 4O2 + H 2 Cl 2 + e + e Pogosto uporabljen material za anodo je z iridijem ali platino prevlečen titan. Zaradi elektrokemičnih reakcij se na obeh elektrodah tvorijo plini. Te moramo odstraniti, da preprečimo prekrivanje površin elektrod, kar bi povzročilo padec električne napetosti in

32 zmanjšanje električne moči dovedene celicam. Odstranitev plinov se vrši z vzdrževanjem pretoka vode preko površine elektrod med delovanjem celice, zato se elektroda nahaja v pretočnem kanalu. Ker se za dovajanje električnega toka elektrodam najpogosteje uporablja baker, lahko pride na stiku bakra in elektrode do korozije, posebno ob prisotnosti vode. Da se temu izognemo, se priključek iz elektrode, kolikor je to mogoče, izvede tako, da se nahaja izven modula in se priključi na bakreni zunanji električni tok, in sicer na mestu za katerega lahko zagotovimo, da bo čisto in suho. 3.4 MEHČANJE VODE Trdoto vode povzročajo raztopljene mineralne snovi, predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati ter kalcijev sulfat, ki jih voda raztaplja iz prsti in kamnin (CaCO3 apnenčasta podlaga, CaMg(CO3)2 dolomitska podlaga, CaSO4 predeli z depoziti sadre). Kalcijevi in magnezijevi ioni se v vodi nahajajo v obliki raztopljenih hidrogenkarbonatov, sulfatov, kloridov, itd. Skupna trdota je celotna množina kalcijevih in magnezijevih ionov, ki so raztopljeni v vodi. Karbonatna trdota je množina kalcijevega in magnezijevega hidrogenkarbonata, ki je raztopljen v vodi. Kalcijevo trdoto tvorijo vse kalcijeve soli, magnezijevo pa vse magnezijeve soli. Različne vode imajo različno trdoto: - voda iz vodovodnega omrežja ima trdoto med 0,7 1,3 mmol/l (mehka voda), - izvirne vode imajo trdoto vode med 1,3 3,75 mmol/l (trda voda), - v glavnem ima studenčna voda trdoto nad 3,75 mmol/l (zelo trda voda). Preglednica 3.5: Pretvorbe različnih enot dh fh ppm mmol/l 1 dh 1 1,78 17,8 0,1783 Trdoto lahko izražamo z različnimi merili. Standardizirana enota je izražena v miligramih

33 kalcijevega karbonata na liter (mg/l CaCO3), pogosto pa se uporabljajo nemške trdotne stopinje ( dh). Razlaga uporabljenih enot: - mmol/l mmol CaCO3 na 1 L vode - mg/l mg CaCO3 na 1 L vode - ppm (parts per million masa/volumen) 1 mg CaCO3 na 1 L vode Magnetni mehčalci vode Magnetni mehčalci vode na povsem naraven način preprečujejo nastanek vodnega kamna. Na osnovi učinkovanja posebnega močnega permanentnega magneta na vodo, preprečuje kristalizacijo kalcijevega karbonata v vodni kamen. Mikroskopsko majhni kristali kalcijevega karbonata, ki ne kristalizirajo v vodni kamen, se na enostavne načine odstranijo. Slika 3.16: Magnetno mehčanje Nevtralizatorji so večinoma izdelani iz medenine in nerjavečega jekla ter visoko energetskih permanentnih magnetov. Smer pretoka vode skozi nevtralizator ni pomembna. Ionska izmenjava Je najpogosteje uporabljena tehnologija za odstranjevanje ionov, ki povzročajo trdo vodo. Ionska masa v ionskem izmenjevalcu vsebuje na funkcionalnih skupinah natrij. Pri prehodu trde vode skozi ionsko maso se natrij iz funkcionalnih skupin zamenja s kalcijem in magnezijem iz vode. Ko je ionska masa nasičena s kalcijevimi in magnezijevimi ioni se učinek mehčanja zmanjša. Za povrnitev mehčalnih sposobnosti je potrebno ionsko maso regenerirati. Pri postopku regeneracije se opravi spiranje ionske mase s koncentrirano

34 raztopino soli (NaCl). Pri tem se kalcijevimi in magnezijevimi ioni iz funkcionalnih skupin ionske mase zamenjajo z natrijem in tako je ionska masa ionskega izmenjevalca zopet pripravljena za učinkovito mehčanje vode. Slika 3.17: Ionsko izmenjevanje 3.5 PRIMERJAVA MEMBRANSKIH TEHNOLOGIJ S KLASIČNIMI POSTOPKI V zadnjih letih se je razvoj membranskih tehnologij zaradi nekaterih faktorjev izredno povečal. Tukaj je nekaj teh : - vedno večje zahteve po kvaliteti vode. Procesi bi naj potekali brez nezaželjenih stranskih produktov; - vedno večji pomen ima uporaba že uporabljene vode, tako v mestih, kot tudi na sušnih območjih. Membranske tehnologije so idealno za te zahteve; - membranske tehnologije so v uporabi manj kot 50 let. Po dolgoletnih raziskavah na razvojnih projektih se je industrijska uporaba le- teh povečala takoj po uveljavitvi za domačo uporabo

35 Klasična filtracija » Ultrafiltracija Pri mehanski filtraciji gre podobno kot pri ultrafiltraciji za fizikalni postopek, pri katerem iz tekočine odstranimo mehanske delce. Velikost zadržanih delcev je odvisna od prepustnosti filternega medija. Poznamo grobe filtre (0,2 5 mm) srednje (0,05-0,2 mm) in fine (0,001-0,05 mm). Večinoma so polnilni mediji antracit, grobi silicij, pesek, granat pri gravitacijskih filtrih. Poznamo pa tudi tlačne filtre, pri katerih pod tlakom filtriramo vodo preko mehanskega filtra. Za razliko pa se pri ultrafiltraciji uporabljajo bolj fine membrane. Pore so ponavadi zelo majhne, tam nekje med 5 do 50 nm premera. Za ultrafiltracijo se večinoma uporabljajo polimerni materiali s fazno inverzijskim procesom, obstajajo pa tudi neorganski (keramični) materiali, posebej boksit (Al2O3) in cirkonij (ZrO2). Preglednica 3.6: Primerjava filtracije in ultrafiltracije Zgradba filtra oz membrane Običajna filtracija Polnilni medij: antracit,grobi silicij, pesek,... Ultrafiltracija membrana iz polimerov ali keramičnih materialom (boksit, cirkonij) Velikost por µm 0,005-0,5 µm Odstranjeni delci Mivka,cvetni prah, kvasovke,moka,pigmneti barvil, bakterije,človeški las Virusi,črni ogljik,pirogen,tobačni dim,koloidna kremena,proteini,azbest Delovni tlak (bar) 0,1-2 1,5-7 Vodni pretok (L/h) Ionska izmenjava » Reverzna osmoza Tako ena kot druga tehnologija deluje na istem principu, in sicer odstranjevanje ionskih nečistoč iz vode. Razlika je v postopku in sestavnih delih tehnologije. Pri uveljavljenih ionsko izmenjevalnih procesih poteka izmenjava ionov v posodah, napolnjenih z izmenjevalni smolami. Nezaželjeni ioni se zaradi polaritete vežejo na izmenjevalno smolo in tako

36 odstranijo iz nečiste vode. Po nekem času pa je potrebno to smolo očistiti, da je posoda pripravljena na ponovno uporabo. Pri reverzni osmozi se za čiščenje vode uporabljajo membranski moduli, katerih osnovni princip je osmoza. Z velikim tlakom premagamo osmotski tlak, ki se pojavi zaradi različnih koncentracij soli. RO se v večini uporablja za razsoljevanje pitne vode in za pridobitev morske soli, klasična ionska izmenjava pa za odstranjevanje vse vrste nezaželjenih ionov. Preglednica 3.7: Primerjava ionske izmenjave in reverzne osmoze Glavni sestavni deli Ionska izmenjava Ena ali več posod z izmenjevalnimi smolami Reverzna osmoza membranski modul (najpogosteje spiralni) Prednosti / Majhen volumen,majhne tlačne izgube, brez uporabe kemikalij, Slabosti Veliki volumni posod, veliko dovodnih in odvodnih cevi, velik tlačni padec, deluje v omejenem območju PH, potrebna predfiltracija zaradi učinkovitosti smol, Potrebna obdelava vode pred RO(mikrofiltracija,mehčanje,dekarbonizacija) zaradi zamašitve membran z organskimi delci,koloidi,kovinami, Investicija za 100m³/h 0,5-1 milijona Eurov 1-2 milijona Eurov Stroški obratovanja 0,03-0,10eur/m³ 0,05-0,12eur/m³ Obratovalni tlak (bar) < Mešane smole (deionizacija) » Elektrodeonizacija Pri deionizaciji se izmenjajo kationi in anioni iz vode z vodikovimi in hidroksilnimi ioni, ki so vezani na ionsko izmenjevalno smolo. Nato sledi sotočna regeneracija kationskega izmenjevalca z raztopino HCl in anionskega z raztopino NaOH ali se zamenja s patrono sveže regeneriranega ionskega izmenjevalca. Pri elektrodeionizaciji pa je gonilna sila razlika v

37 električnih potencialih. EDI modul je sestavljen iz anode in katode, ki privlačita ali odbijata ione. Modul je grajen tako, da vsebuje več izmenjevalnih membran in da tvori kanale, ki proizvajajo koncentrat tekočine oz. ostanek. Ostali kanali pa tvorijo razredčeno tekočino ali produkt. Preglednica 3.8: Primerjava mešanih smol ter elektrodionizacije Sestavni deli Gonilna sila Mešane smole (ionski izmenjevalec) Ena ali dve(anionska in kationska) posodi Razlika v nabojih Elektrodeionizacija Elektrodeionizacijski modul (ploščati ali spiralni) Razlika v električnih potencialih Obratovalni tlak (bar) < 10 < 8 Temperatura (ºC) < Pretok (L/h) Prevodnost na izstopu > 10 > 0,06 (µs/cm)

38 4 PRAKTIČNI DEL 4.1 MEMBRANSKA NAPRAVA ZA PRIPRAVO VODE Celotna pilotna naprava ima tri sklope oz stopnje čiščenja : - ultrafiltracija, - reverzna osmoza in mehčanje vode, - elektrodeionizacija in poliranje vode. Ultrafiltracija je prva stopnja in deluje brez kemičnih sredstev. Kemična sredstva se uporabljajo samo pri izpiranju membran, njihovem konzerviranju, v primeru daljše izključitve iz obratovanja in pri obdelavi tehnološke vode in blata. Za začetne meritve in delovanje pilotne naprave se je kot vhodna voda uporabljala vodovodna. Kot vidimo na tehnološki shemi, shranjujemo vodo v vstopnem rezervoarju, ki jo nato po ceveh pripeljemo na vstop v membrano. Iz membrane imamo potem dobitek ali permeat, ki ga spravimo v rezervoar. Ostanek ali retentat pa peljemo v kanal ali pa v odpadni rezervoar, v katerem nevtraliziramo odpadno vodo pred iztokom. Naprava ima tudi funkcijo hidravličnega izpiranja, pri katerem zajema vodo iz rezervoarja očiščene vode in očisti membrano. Pomembnost in pogostost čiščenja se spreminja glede na stopnjo onesnaženosti vhodne vode. Za delovanje celotne naprave rabimo komprimiran zrak konstantne vrednosti 3,5 bar. Slika 4.1: Ultrafiltracija vhodne vode

39 Voda iz ultrafiltracije nato teče preko dveh svečnih filtrov do membran. V napravi imamo dve zaporedno vezane membrane, ki dajo večji učinek reverzne osmoze. Spet imamo dva izhoda iz membrane. Prvi je ostanek ali koncentrat, ki ga speljemo v kanal. Del tega koncentrata pa vračamo nazaj pred vhod v membrano. Pri bolj onesnaženih vodah doziramo zraven še kemikalije, ki zmanjšujejo ph vode in varujejo membrane pred oblogami. Dobitek peljemo naprej do dveh mehčalnih naprav, katere iz vode odstranijo kalcij in magnezij, saj bi lahko nevarno vplivale na delovanje elektrodeionizacijske celice. Za mehčalnima napravama imamo še rezervoar, v katerega lahko preusmerimo iztok RO za analize vode. Slika 4.2: Reverzna osmoza Očiščena voda iz RO pride potem v EDI celico. Da je to možno morajo biti izpolnjeni določeni pogoji kot so prevodnost, temperatura, pretok, tlak, ker drugače se EDI celica zaradi varnosti ne bo vklopila. Celica ima nato tri izhode. Prvi je izstop koncentrata, kateri gre skozi povratno vejo nazaj v začetek celice. Vmes se zmeša z vhodno vodo iz RO. Drugi izhod je odpadni koncentrat, ki ga speljemo v kanal. Zadnji izhod je dobitek, ki potem nadaljuje pot do mešanega ionskega izmenjevalca, ki je zadnja faza čiščenja deionizirane vode. Po prvih meritvah smo iz vodovodne vode prevodnosti cca. 300µS/cm očistili vodo na izstopu iz EDI modula na stopnjo prevodnosti 0,13 µs/cm. Z uporabo mešanega ionskega izmenjevalca bo ta vrednost še manjša, za kar bodo potrebni nadaljnji poizkusi in meritve

40 Slika 4.3. Elektrodeionizacijska stopnja 4.2 OPIS DELOVANJA PILOTNE NAPRAVE ZA PRIPRAVO VODE Pilotna naprava se nahaja v Razvojnem laboratoriju (hala B) podjetja Esotech. Temperature se pozimi gibljejo nad 0 ºC in poleti do 25 ºC poleti, tako da ne presežejo minimalne in maksimalne temperature pilotne naprave. Slika 4.4: Celotna ultrafiltracija

41 Pogoj za celotno delovanje pilotne naprave je zagotovljena vstopna voda. Shranjujemo jo v vstopnem rezervoarju VG1 (slika 4.5a), ki ima kapaciteto 10m³ in je varovan z zapiralno pipo na izstopu iz rezervoarja. Preko PVC pregibne cevi je vstopni rezervoar povezan z vstopom na pilotno napravo. Slika 4.5: a) Vstopni rezervoar b) VG1 Ročni ventil c) Centrifugalna črpalka PC1 Pred prvo črpalko PC1 (slika 4.5c) je ročni ventil RV1 (slika 4.5b), ki mora biti odprt v vseh fazah delovanja ultrafiltracije. Za črpalko je ročni ventil RV2, kateri mora biti odprt v vseh fazah delovanja in ima tudi funkcijo dušenja vstopnega tlaka na UF modulu. Voda nato nadaljuje preko protipovratnega ventila (slika 4.8) do sitastega filtra (slika 4.9), kateri izloči večje delce od 0,13 mm, da obvaruje membrano pred uničenjem. Slika 4.8: Protipovratni ventil Slika 4.9: Sitasti filter 0.13mm Sledi vodomer FSR 1 (slika 4.10), kateri prikazuje skupni pretok vhodne vode in pa statično mešalo (slika 4.11), ki premeša oz porazdeli tok vode pred vstopom v UF membrano

42 Slika 4.10: Vodomer FSR1 Slika 4.11: Statično mešalo Pred vstopom v membrano se tok vode razdeli na zgornji in spodnji vstop. Zgornji je reguliran preko pnevmatskega ventila PC2, ki je voden z elektro-magnetnim ventilom EV2. Enako na spodnjem vstopu, pnevmatski ventil PV1 vodi elektro-magnetni ventil EV1. Slika 4.12: Pnevmatski ventil-membranski Slika 4.13: Pnevmatski ventil membranski PV2 PV1 Iz membrane imamo dva izstopa. Prvi je izstop koncentrata, ki gre preko zgornjega pnevmatskega ventila PV4 (slika 4.14a) in spodnjega pnevmatskega ventila PV3 (slika 4.14b). Oba sta regulirana preko elektro-magnetnega ventila EV4 in EV3 (slika 4.14c)

43 Slika 4.14: a) Membranski b) Membranski ventil- c) Elektromagnetni ventil ventil- PV4 PV3 Preko ročnega ventila RV3 in vodomera FSR3.1 teče koncentrat direktno v kanalizacijo. Pri hidravličnem pranju UF modula mora ročni ventil RV3 biti delno odprt oz je nujno dušenje iztoka. Ventil odpiramo/zapiramo počasi. Preko ročnega ventila RV4 lahko koncentrat vodimo tudi v rezervoar VG3 (slika 4.15). RV4 naj bo v primeru polnenja rezervoarja delno odprt. Slika 4.15: Rezervoar odpadne vode VG3 Slika 4.16: Ultrafiltracijska membrana Ročni ventil RV5 se uporablja pri kemičnem pranju UF membrane. Odpremo ga v primeru, ko je koncentrat obdelan do nevtralne ph vrednosti. Ročni ventil RV6 odpremo samo v primeru, ko za čiščenje UF membrane uporabljamo zrak. Drugi izstop iz membrane je permeat ali dobitek. Permeat potuje skozi ventil PV6 (slika 4.20) v vmesni rezervoar VG2 (slika 4.17) in je na izstopu iz membrane prezračevan z avtomatskim ventilom. Pred vstopom v rezervoar VG2 je ročni ventil RV7, kateri mora biti dušen oz delno priprt, ker s tem uravnavamo tlak na izhodu iz membrane

44 Slika 4.17: Vmesni rezervoar VG2 Slika 4.18: Centrifugalna črpalka PC2 ter ročna ventila RV10 in RV11 Pri fazi hidravličnega izpiranja poteka tok vode iz rezervoarja VG2 preko centrifugalne črpalke PC2 (slika 4.18). Pred vstopom v črpalko je ročni ventil RV11, ki mora biti obvezno odprt pri povratnem izpiranju oz hidravličnem pranju. Prav tako mora biti obvezno odprt tudi ročni ventil RV10, ki je na izstopu iz črpalke, s katerim lahko tudi uravnamo oz dušimo tlak na izstopu iz črpalke. Pred pnevmatskim ventilom PV5 (slika 4.19) je zaradi varnosti postavljen protipovratni ventil. PV5 je krmiljen z elektro-magnetnim ventilom EV5. Slika 4.19: Membranski ventil PV5 Slika 4.20: Izpustni ročni ventil PV6 V primeru praznitve rezervoarja VG2 odpremo izpustni ventil RV12, ki preko PVC pregibne cevi spusti vodo v kanal. Drugače mora biti v vseh fazah delovanja zaprt

45 Doziranje kemikalij Pri UF stopnji se zaenkrat ne uporabljajo kemikalije. Kot vhodna voda je uporabljena pitna voda, ki pa ne vsebuje toliko nečistoč, da bi bilo potrebno doziranje različnih kemikalij za zaščito membrane. Po vseh dobljenih rezultatih se bodo vse kemikalije dodajale po potrebi v prihodnosti. Prvi dozirni element je flokulant. Priključno mesto je pred statičnim mešalom, takoj za vodomerom FSR 1 in sitastem filtrom 0,13 mm. Črpalka MP1 (slika 4.21) dozira flokulat v obtok. Druga dva dozirna elementa se uporabljata pri povratnem izpiranju oz pri hidravličnem pranju. Celotno dozirno vejo reguliramo z membranskim ventilom RV8, ki ima za sabo še ročni ventil RV9, s katerim odpremo/zapremo dozirno vejo pri povratnem izpiranju. Pred vstopom v vrh membrane sta v dozirni veji še statično mešalo in seveda protipovratni ventil. Slika 4.21: Ročni membranski ventil RV8 Kemikaliji sta v dveh ločenih posodah. Prva je NaCl in je preko dozirne črpalke MP3 (slika 4.22) speljana v dozirno vejo. Druga je HCl, ki je enako preko MP2 (slika 4.23) speljana v dozirno vejo

46 Slika 4.22: Dozirna črpalka MP1 Slika 4.23: Dozirni črpalki MP2 in MP3 Slika 4.24: Celotna Reverzna osmoza Povezava na RO je speljana preko ročnega ventila RV13. Ta mora biti obvezno odprt za delovanje RO. Za njem stoji še vodomer FSR 4 (slika 4.26). Potem sledita ročni ventil RV14, ki je vstopni ventil za linijsko črpalko in pa centrifugalna črpalka PC4. Za črpalko je še ročni ventil RV15, ki mora biti tudi obvezno odprt pri delovanju RO

47 Slika 4.25: Centrifugalna črpalka PC3 Slika 4.26: Vodomer FSR 4 Za protipovratnem ventilu sta nato vezana dva zaporedna svečna filtra. Prvi je velikosti 5 mikronov, drugi pa 1 mikron (glej sliko 4.27a). Zadržita morebitne delce, ki so prišli mimo UF in bi lahko zamašili membrane za RO. Slika 4.27: a) Svečna filtra 5/1 mikrona b) Elektro-magnetni ventil EV8 Sledi elektro-magnetni ventil EV8 (slika 4.27), ki skrbi za delovanje centrifugalne črpalke PC3 (slika 4.28). Črpalka ustvari tlak 12,5 bara, ki je potreben za delovanje membran za RO. Sledita dve zaporedno vezani membrani INIRO 100HP-Z (slika 4.29), kateri imata dva izhoda. Prvi je dobitek oz. permeat, drugi je ostanek oz koncentrat

48 Slika 4.28: Centrifugalna črpalka PC3 Slika 4.29: Membrane za RO Koncentrat peljemo preko ročnega membranskega ventila RV17 (slika 4.30) in rotametra FI 2 (slika 4.31) v kanal. Z RV17 reguliramo pretok odpadnega koncentrata RO in mora biti obvezno odprt pri delovanju RO. Imamo še povratno povezavo koncentrata z vhodom v membrano. Koncentriran povratek reguliramo z membranskim ročnim ventilom RV16 (slika 4.30), ki mora tudi biti obvezno odprt pri delovanju RO. Pred priključkom v vhodno cev varuje povratno vejo še protipovratni ventil. Slika 4.30: Ročna membranska ventila Slika 4.31: Rotametra FI 2 in FI 1 Dobitek gre preko rotametra FI 1 (slika 4.31) proti mehčalni napravi. Vmes najdemo še ročni ventil RV19, ki mora biti obvezno (delno) odprt pri delovanju RO. Pred njim je še ročni ventil RV18, ki je za odvzem vzorca vode iz RO za dodatno analizo vode

49 Doziranje kemikalij Pri RO se uporabljata dve različni kemikaliji. Obe sta spravljeni v ločenih posodah prostornine 10 litrov (slika 4.32a). V prvi imamo inhibitor, ki varuje membrane pred oblogami, v drugi pa NaOH, s katerim uravnavamo ph. Priključno mesto inhibitorja je pred prvim svečnim filtrom (5 mikronov) in se dozira z dozirno črpalko MP5 (slika 4.32a). NaOH se dozira z črpalko MP6 (slika 4.32a) in je priključen v obtok med obema svečnima filtroma. Slika 4.32: a) Dozirne črpalke MP5, MP6 b) Posodi s kemikalijami (inhibitor in NaOH) RV 19 je torej vstopni ventil za mehčalno napravo, kar je razvidno iz spodnje slike. Mehčalna naprava vsebuje dva zaporedna ionska izmenjevalca MINMEH 4, katera vežeta na sebe Mg in Ca ione in s tem mehčata vodo pred vstopom na Elektrodeionizacijo (EDI). Za prvem izmenjevalcu IX1 je ročni ventil RV20 za odvzem vzorca vode. Za drugem izmenjevalcu imamo vodomer FSR 5, takoj za njim pa ročni ventil RV21, ki je speljan v vmesni rezervoar VG4. Ventil mora biti obvezno (delno) odprt pri delovanju RO, če je zaprt RV22 oz. EDI ne deluje. Slika 4.33: Mehčalna naprava (dva ionska izmenjevalca) z ročnimi ventili in vodomerom

50 Elektrodeionizacija Slika 4.34: Elektrodeionizacijska naprava Na začetku imamo vstopni ročni ventil RV22, ki mora biti obvezno odprt pri delovanju EDI naprave (hkrati tudi RV29). Nato se tok deli v dve veji. Prva veja je vstop v EDI celico, druga veja pa gre preko ročnega ventila RV24 in skozi protipovratnega ventila v zanko koncentrata EDI. Zanka koncentrata EDI Izstop koncentrata gre skozi ročni ventila RV28, ki more biti obvezno odprt pri delovanju EDI, do obtočne črpalke PC5 (slika 4.35), ki poganja koncentrat po zanki. Za njo je protipovratni ventil in ročni ventil RV27, ki je izstopni ventil črpalke in mora biti vedno odprt. Sledi priključek vode iz RO in nato ročni membranski RV25, s katerim reguliramo povratek koncentrata v EDI celico in mora biti odprt pri delovanju EDI. Pred vstopom v EDI celico je še rotameter FC- 2 (slika 4.36), ki pa izklopi EDI celico oz. ne dopusti njen vklop

51 Slika 4.35: Obtočna črpalka PC5 Slika 4.36: Rotametri FC- Iz EDI celice imamo naslednje izhode: - dobitek, - koncentrat, - odpadni koncentrat oz. kanal. V kanal gre visoko koncentriran odpadek, katerega pretok merimo z rotametrom FC- 3 (slika 4.36) in reguliramo z ročnim membranskim ventilom RV26. Dobitek gre enako skozi rotameter FC- 1 (slika 4.36), katerega pretok reguliramo preko ročnega membranskega ventila RV23. Vsi rotametri so opremljeni z varovalnim stikalom, ki v primeru prenizkega pretoka izklopi delovanje celice ali ne dovoli njen vklop. Za njem je še vodomer FSR 6 (slika 4.38), ki meri skupni pretok deionizirane vode oz EDI vode. Slika 4.37: Ročni membranski ventili

52 V primeru nedelovanja mešanega ionskega izmenjevalca IX3, odpremo ročni ventil RV29 in pustimo RV30 zaprt. V primeru njegovega delovanja pa odpremo RV30 in zapremo RV29. Iztok lahko preko PVC gibljivega kabla peljemo na poljubno lokacijo ali pa DI vodo točimo v rezervoar. Slika 4.38: Ionski izmenjevalec IX3 z ročnimi ventili RV29/RV30 in vodomerom FSR 6 Ostala merilna oprema Manometri V celotni napravi imamo 14 merilcev tlaka oz manometrov. Vsi imajo analogni prikaz trenutnih vrednosti. Merijo tlak na naslednjih mestih: PI1 tlak surove vode PI2 tlak na vstopu v UF membrano pri filtraciji, tlak na izstopu UF membrane pri hidravličnem pranju PI3 tlak na izstopu v UF membrano pri filtraciji, tlak na vstopu UF membrane pri hidravličnem pranju PI4 tlak vode pri pranju modula

53 Slika 4.39: Manometri pri ultrafiltraciji : PI1, PI2, PI3, PI4 PI5 tlak vode pred reverzno osmozo pred mehanskimi filtri PI6 tlak vode pred reverzno osmozo za mehanskimi filtri PI7 tlak vstopa na reverzno osmozo PI8 tlak izstopa dobitka oz permeata PI9 tlak koncentrata reverzne osmoze Slika 4.40: Manometri pri reverzni osmozi: PI5, PI6, PI7, PI8, PI9-44 -

54 PI10 tlak vstopa na elektrodeionizacijo (EDI) PI11 izstop deionizirane vode oz dobitka PI12 tlak recirkulacije koncentrata EDI iz zanke PI13 tlak recirkulacije koncentrata EDI v zanko PI14 tlak koncentrata EDI Slika 4.41: Manometri pri elektrodeionizaciji: PI10, PI11, PI12, PI13, PI14 Merilniki prevodnosti Merilniki prevodnosti so trije. Prvi merilec QI 1se nahaja na omarici RO in meri prevodnost na izhodu iz RO. Druga dva sta na omarici EDI modula. Levi QI 2 meri prevodnost permeata oz dobitka, desni QI 3 pa prevodnost recirkulacije koncentrata pred vstopom v celico. Slika 4.42: Merilniki prevodnosti : QI 1, QI 2, QI

55 Presostat Presostat je naprava, ki varuje vse elemente naprave, ki bi se pod prevelikim tlakom uničile. Nastavi se območje tlaka in oz. njegova razlika. Ko tlak prekorači maksimalni/minimalni tlak, presostat izključi napravo. V celotni napravi imamo 2 presostata. Prvi PC 1 je na ultrafiltraciji, priključen takoj za statičnim filtrom, drugi pa je priključen takoj za svečnima filtroma pri RO. Termostat Slika 4.43: Presostat PC 1 Slika 4.44: Presostat PC 2 Termostat v primeru previsoke temperature izključi delovanje EDI modula. Območje delovanja EDI modula je od 0+ do 35ºC. Nahaja se pred vstopom koncentriranega povratka v EDI celico. Slika 4.45: Termostat TC

Gorivna celica

Gorivna celica Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna

Prikaži več

Mehanski separacijski postopki Mehanski separacijski postopki so pogosto prvi sestavni del izolacijskih zaključnih postopkov v proizvodnih bioprocesov

Mehanski separacijski postopki Mehanski separacijski postopki so pogosto prvi sestavni del izolacijskih zaključnih postopkov v proizvodnih bioprocesov Mehanski separacijski postopki Mehanski separacijski postopki so pogosto prvi sestavni del izolacijskih zaključnih postopkov v proizvodnih bioprocesov, z njimi pa si pomagamo tudi v kombinaciji z drugimi

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Analiza delovanja membranskega sistema za pripravo vode Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študij

UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Analiza delovanja membranskega sistema za pripravo vode Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študij UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Analiza delovanja membranskega sistema za pripravo vode Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje Strojništvo Janez Trojar

Prikaži več

10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra

10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra 10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ravnotežja (K C ), ki nam podaja konstantno razmerje

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki

Prikaži več

DNH4 Dozirna naprava za kemikalije Voda.Dezinfekcija.Higiena. PPV2013

DNH4 Dozirna naprava za kemikalije Voda.Dezinfekcija.Higiena. PPV2013 DNH4 Dozirna naprava za kemikalije Voda.Dezinfekcija.Higiena. PPV2013 PRIPRAVA VODE JE LAHKO TEŽKA NALOGA. DOVOLITEM, DA VAM POMAGAMO. Priprava in obdelava vode je lahko težka in kompleksna naloga. Znanje,

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TERMOSOLAR d.o.o.,

Prikaži več

Tehnični list Regulator pretoka (PN 16, 25, 40) AFQ/VFQ 2(1) povratek in vgradnja v dovod Opis Ima regulacijski ventil z nastavljivim omejevalnikom pr

Tehnični list Regulator pretoka (PN 16, 25, 40) AFQ/VFQ 2(1) povratek in vgradnja v dovod Opis Ima regulacijski ventil z nastavljivim omejevalnikom pr Tehnični list Regulator pretoka (PN 16, 5, 40) AFQ/VFQ ( povratek in vgradnja v dovod Opis Ima regulacijski ventil z nastavljivim omejevalnikom pretoka in pogonom z regulacijsko membrano. Na voljo sta

Prikaži več

Nova paleta izdelkov za profesionalce!

Nova paleta izdelkov za profesionalce! Nova paleta izdelkov za profesionalce! Popravilo barvanih površin AUTOSOL COMPOUND AUTOSOL POLISH AUTOSOL FINISH AUTOSOL NANO WAX Predstavitev osnove Zakaj se polirne paste uporabljajo? Kakšne poškodbe

Prikaži več

Zbirni center

Zbirni center OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.

Prikaži več

Gospodarjenje z energijo

Gospodarjenje z energijo 1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta

Prikaži več

Einsatzgrenzendiagramm

Einsatzgrenzendiagramm Tehnični podatki LA 6ASR Informacije o napravi LA 6ASR Izvedba - Izvor toplote Zunanji zrak - Različica - Reguliranje - Mesto postavitve Zunanje - Stopnje moči Meje uporabe - Min. temperatura vode / Maks.

Prikaži več

FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Gle

FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Gle FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Glede na obliko in način urejanja polimernih verig v trdnem

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo

Prikaži več

Odgovori na vprašanja za anorgansko kemijo

Odgovori na vprašanja za anorgansko kemijo Odgovori na vprašanja za anorgansko kemijo 1. Zakon o stalnih masnih razmerjih Masno razmerje reagentov, v katerem se reagenti spajajo, je neodvisno od načina reakcije ter vedno isto. 2. Zakon o mnogokratnih

Prikaži več

AQUAoil LOVILCI OLJ IN MAŠČOB SI

AQUAoil LOVILCI OLJ IN MAŠČOB SI OVICI OJ IN MAŠČOB SI Zaščitimo podtalnico ulovimo onesnaževalce ovilce olj uporabljamo pri ločevanju padavinskih voda od lahkih tekočin v obliki goriv in olj (< od 0,95 kg/l), ki predstavljajo nevarnost

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta

Prikaži več

Cenik cene so brez DDV OG REVALN A TEHN I KA KONDENZACIJSKI KOTLI NA KURILNO OLJE Oljni kondenzacijski kotel - GTU C Lastnosti: Kompakten

Cenik cene so brez DDV OG REVALN A TEHN I KA KONDENZACIJSKI KOTLI NA KURILNO OLJE Oljni kondenzacijski kotel - GTU C Lastnosti: Kompakten KONDENZACIJSKI KOTLI NA KURILNO OLJE Oljni kondenzacijski kotel - GTU C Lastnosti: Kompakten kondenzacijski kotel na kurilno olje Tovarniško prigrajen in nastavljen EcoNOx gorilnik (NOx

Prikaži več

ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (

ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF ( ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Brez vsebnosti halogenih snovi Majhna količina

Prikaži več

AZ_sredstva_katalog_140306

AZ_sredstva_katalog_140306 Sredstva za zaščito vseh vrst ogrevalnih Najboljša zmogljivost v ogrevalnih sistemih in zagotovitev popolne varnosti za uporabnika in okolje Praktični napotki za uporabo AZ sredstev Ogrevalni sistemi radiatorji

Prikaži več

1

1 1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do

Prikaži več

FOTOVOLTAIKA

FOTOVOLTAIKA PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična

Prikaži več

50020_00022_GF_030618_SL.indb

50020_00022_GF_030618_SL.indb Filter za plin Navodila za uporabo Navodila za vgradnjo Naj bodo vedno v vozilu! Stran 2 Stran 7 Filter za plin Obsah Uporabljeni simboli... 2 Navodila za uporabo Namen uporabe... 3 Menjava filtrskega

Prikaži več

Microsoft Word - ge-v01-osnove

Microsoft Word - ge-v01-osnove .. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak

Prikaži več

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - DPN_II__05__Zanesljivost.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - DPN_II__05__Zanesljivost.ppt [Compatibility Mode] Univerza v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo KATEDRA ZA TEHNIŠKO VARNOST Delovne naprave in priprave II Boris Jerman Prioriteta pri izboru načinov varovanja: a) vgrajena varnost;

Prikaži več

Seznam snovi za pripravo pitne vode in seznam postopkov dezinfekcije Snovi za pripravo pitne vode, ki se uporabljajo kot raztopine ali plini Ime snovi

Seznam snovi za pripravo pitne vode in seznam postopkov dezinfekcije Snovi za pripravo pitne vode, ki se uporabljajo kot raztopine ali plini Ime snovi Seznam snovi za pripravo pitne vode in seznam postopkov dezinfekcije Namen uporabe Zahteve o čistosti ja po 1 aluminijev klorid, brezvodni 7446-70-0 231-208-1 kosmičenje, obarjanje SIST EN 17034 Tabela

Prikaži več

Training

Training Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi

Prikaži več

Prevodnik_v_polju_14_

Prevodnik_v_polju_14_ 14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline

Prikaži več

Microsoft Word - GorivnaCelica_h-tec10.doc

Microsoft Word - GorivnaCelica_h-tec10.doc Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 12 00 faks: 01 251 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo

Prikaži več

KRMILNA OMARICA KO-0

KRMILNA OMARICA KO-0 KOTLOVSKA REGULACIJA Z ENIM OGREVALNIM KROGOM Siop Elektronika d.o.o., Dobro Polje 11b, 4243 Brezje, tel.: +386 4 53 09 150, fax: +386 4 53 09 151, gsm:+386 41 630 089 e-mail: info@siopelektronika.si,

Prikaži več

Uporaba OVE v stavbah

Uporaba OVE v stavbah Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Vrste SOS pasivni sistemi ; integrirani v stavbe aktivni sistemi ; ogrevalni

Prikaži več

1. Distributivni elementi.indd

1. Distributivni elementi.indd Kompaktna klimatska naprava SMRTY / 119 Tehnični list Namestitev: Stanovanja, Stanovanjske hiše, Vile, Pasivne hiše Prezračevalna naprava za stanovanjske hiše Smarty X z EPP ohišjem je sinonim za najvišjo

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja

Prikaži več

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru

Prikaži več

1 ORO , januar 2019 / Izdelal: V. Črtalič, A. Smuk / Odobril: E. Uljančič

1 ORO , januar 2019 / Izdelal: V. Črtalič, A. Smuk / Odobril: E. Uljančič 1 2 Kot vsako podjetje se tudi pri nas ukvarjamo z varovanjem okolja, s čimer se držimo zahtev iz standarda za okolje ISO 14001. Zavedamo se tudi naših okolijskih vidikov s katerimi vplivamo na okolje

Prikaži več

KOVINE

KOVINE KOVINE Miha Batič Jernej Štublar 1.b, 1 Gimnazija Bežigrad Kazalo Št. Opis Stran 1 Kovine 3 1.1 Kovinska zgradba 2 Metalurgija 5 2.1 Koncentriranje kovinske rude 5 2.2 Kemijska koncentracija 5 2.3 Redukcija

Prikaži več

DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov

DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in

Prikaži več

REŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL.

REŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL. REŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL. SAMSON razvija in izdeluje regulacijske ventile praktično za vse zahteve in procese od kovanega krogelnega ventila do obvodnega

Prikaži več

BM2

BM2 MOBILNI PROSTORSKI PLINSKI GRELNIK Z DIREKTNIM Za gradbišča, manjše delavnice, plastenjake, steklenjake Direktno zgorevanje, ne potrebuje dimnika. Zelo hitra montaža ker priklopimo samo plinsko jeklenko

Prikaži več

IZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A im

IZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A im IZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: 8. 1. 2008 Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A ima maso 16,0 g; B ima maso 32,0 g; C vsebuje 2,00 mol

Prikaži več

KATALOG SREBROVIH SPAJK

KATALOG SREBROVIH SPAJK KATALOG SREBROVIH SPAJK UNIVERZALNE SREBROVE SPAJKE BREZ KADMIJA Spajka Sestava % Območje Natezna Standardi Delovna Gostota taljenja trdnost Ag Cu Zn Ostalo temp. g/cm3 EN 17672 DIN 8513 N/mm2 Ag 56Sn

Prikaži več

Evidenca_prejetih_vlog

Evidenca_prejetih_vlog Evidenca prejetih vlog za projekte prijavljene na Javni poziv objavljen dne 12. 12. 2018 Agencija za energijo v skladu s prvim odstavkom 373. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15)

Prikaži več

SKF Technical Bulletin

SKF Technical Bulletin SKF Tehnični bilten Rešitve za zamenjavo in popravilo vodnih črpalk VKMC 01278, / VKMC 01278-1, Motorji VAG: 1.6 TDI, 2.0 TDI (EA288 motor) SKF Rešitve za zamenjavo in popravilo z navodili za vgradnjo

Prikaži več

untitled

untitled ROTEX Sanicube: Kombinacija pretočnega grelnika in hranilnika toplote. ROTEX Sanicube: Higienski grelnik sanitarne vode. Topla sanitarna voda - vedno na voljo, ko jo potrebujete. Del kakovosti življenja

Prikaži več

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto V reki 1 s pretokom 46 m 3 /s je koncentracija onesnažila A 66,5 g/l in onesnažila B 360 g/l. V reko 1 se izliva zelo onesnažena reka 2 s pretokom 2400 l/s in koncentracijo onesnažila A 0,32 mg/l in onesnažila

Prikaži več

Overview

Overview SMETARSKA VOZILA ROS ROCA Olympus nadgradnja na dvoosnem vozilu Olympus nadgradnja na triosnem vozilu Olympus Nova zasnova smetarskega vozila od Januarja 2010 Opravljen trpežnosti test je ekvivalenten

Prikaži več

1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat

1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat 1 Naloge iz Matematične fizike II - 2013/14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperatura v kocki? Kakšna je časovna odvisnost toplotnega

Prikaži več

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj

Prikaži več

KEMAGLET G

KEMAGLET G KEMAGLET G Bela cementna izravnalna masa Odličen oprijem na podlago Paropropustnost Odpornost na vlago in vodo Primerno za zunanjo in notranjo uporabo Lahka obdelovalnost Ne poka, se ne krči in ne nabreka

Prikaži več

KATALOG2014

KATALOG2014 KATALOG2014 KATALOG MAK CMC 2014 - Stran 2 DEJAVNOSTI PODJETJA MAKCMC PRIPRAVA VODE V ENERGETIKI ogrevalni in hladilni sistemi ter parne kotlarne PRIPRAVA PITNE IN TEHNOLOŠKE VODE doziranje, skladiščenje

Prikaži več

2

2 Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...

Prikaži več

50020_00426_E_DuoControl CS_010419_SL.indb

50020_00426_E_DuoControl CS_010419_SL.indb DuoControl CS SL Navodila za vgradnjo Stran 2 DuoControl CS Kazalo Uporabljeni simboli... 2 Navodila za vgradnjo Obseg dobave... 3 Varnostna navodila... 3 Zaščita pred umazanijo / naoljenjem... 3 Mere

Prikaži več

ŠOLA: SŠTS Šiška

ŠOLA: SŠTS Šiška Naslov vaje: MEHKO SPAJKANJE Ime in priimek: 1 1.) WW tehnika (Wire-Wrap) Nekoč, v prvih dneh radio-tehnike se spajkanje elementov ni izvajalo s spajkanjem, ampak z navijanjem žic in sponami. Takšni spoji

Prikaži več

DOK-Projekt_System_DWP 10_SLV_DWP_10_Papier-A5_30_05_ _59_38.pdf

DOK-Projekt_System_DWP 10_SLV_DWP_10_Papier-A5_30_05_ _59_38.pdf DWP 10 Slovenščina 1 Informacije o dokumentaciji 1.1 O tej dokumentaciji Pred začetkom uporabe preberite to dokumentacijo. To je pogoj za varno delo in nemoteno uporabo. Upoštevajte varnostna navodila

Prikaži več

PERIODNI SISTEM 1. skupina

PERIODNI SISTEM 1. skupina PERIODNI SISTEM 1. skupina OSNOVNA DEJSTVA & POJMI Vsi elementi so zelo reaktivni, zato jih hranimo pod pertolejem in vsi so mehke, srebrno bele kovine Vse spojine so ionske in topne Vsi elementi, oz.

Prikaži več

Microsoft Word - Betriebsanleitung ASE 20 bis 48 Stand _slv.doc

Microsoft Word - Betriebsanleitung ASE 20 bis 48 Stand _slv.doc Tel.: +386 (0)1 7865 300 Faks: +386 (0)1 7863 568 Informacije o izdelkih na internetu: www.airsep.si E-pošta: info@gia.si Navodila za uporabo AIR-SEP tip: AS - E 20/4-K AS - E 20/4-M AS - E 48/4-M Serijska

Prikaži več

KEMAMIX G

KEMAMIX G KEMAMIX G Grobi apnenocementni omet in malta za zidanje Dober oprijem na podlago Pravilna in kontrolirana sestava Ustreza skupini ometov GP CS IV po SIST EN 988-1:2017 Malta za zidanje po SIST EN 988-2:2017

Prikaži več

ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA

ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA 2 ECOTERM Inovativen pristop ter uporaba edinstvene tehnologije v svetu toplotnih črpalk omogočata vrsto uporabnih prednosti, ki jih nudi toplotna

Prikaži več

Področje uporabe

Področje uporabe Regulator Področja uporabe Regulator DIALOG EQ je namenjen predvsem vodenju in nadziranju sistemov ogrevanja in hlajenja, lahko pa se uporabi tudi na različnih področjih avtomatizacije in inteligentnih

Prikaži več

Datum objave: :54 VPRAŠANJE Spoštovani, prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tud

Datum objave: :54 VPRAŠANJE Spoštovani, prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tud Datum objave: 25.09.2017 10:54 prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tudi poddigestorijske omarice in kakšne, za kakšen namen shranjevanja? Hvala,

Prikaži več

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2 Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero

Prikaži več

VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št

VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št. in cene na zahtevo VITOMAX 200-HW Tip M72A Visokotlačni

Prikaži več

Termostatska glava Halo Termostatske glave Z vgrajenim tipalom

Termostatska glava Halo Termostatske glave Z vgrajenim tipalom Termostatska glava Halo Termostatske glave Z vgrajenim tipalom IMI HEIMEIER / Termostatske glave in radiatorski ventili / Termostatska glava Halo Termostatska glava Halo Termostatska glava Halo se uporablja

Prikaži več

KEMASAN 590 F

KEMASAN 590 F KEMASAN 590 F Fini sanirni omet na osnovi Romanskega apna Za stalno razvlaževanje zelo vlažnih zidov Difuzijska odprtost Za ročni nanos Ustreza zahtevam za omet R po EN 998-1:2004 Odpornost na vlago, soli

Prikaži več

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih

Prikaži več

innbox_f60_navodila.indd

innbox_f60_navodila.indd Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo

Prikaži več

NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK

NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK LASTNOSTI TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK/VODA AEROGOR COMPACT W Kompaktna toplotna črpalka zrak/voda je postavljena na prostem Aeorogor Compact (zunanja enota). Pogosto

Prikaži več

Sonniger katalog_2017_DE_ indd

Sonniger katalog_2017_DE_ indd GRELNIKI ZRAKA ZRAČNE ZAVESE ŠT. 1 v Evropi Novo v naši ponudbi NOVA zračna zavesa ŠT. 1 v Evropi SONNIGER JE EVROPSKI DOBAVITELJ INOVATIVNIH, EKOLOŠKIH IN OPTIMALNO PRILAGOJENIH GRELNIKOV ZA INDUSTRIJSKE

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z

Prikaži več

Microsoft Word - SOLARGE_building_assessment_report_sezana-elderly-house_slo.doc

Microsoft Word - SOLARGE_building_assessment_report_sezana-elderly-house_slo.doc Študija izvedljivosti solarnega sistema Doma upokojencev Sežana Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6, Ljubljana T: 01/4771234 F: 01/2518567 E: ciril.arkar@fs.uni-lj.si November 2007

Prikaži več

5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE

5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE 5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE UVOD Celica, kateri smo se posvetili pri laboratorijskem delu, je osnovna gradbena enota vsakega živega bitja ali pa že ena sama predstavlja

Prikaži več

Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg

Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Mg e 1s 2s2p 3d 4s 3p 3s e Po dogovoru ima osnovno elektronsko stanje energijo

Prikaži več

Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.

Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o. Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09

Prikaži več

PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do

PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke FOTOVOLTAIČNI SISTEMI VGRAJENI V TOPLO ZRAČNE SPREJEMNIKE SONČNE ENERGIJE Pri snovanju ogrevalnih sistemov za nizkoenergijske hiše (NEH) v veliko primerih koristimo toplo zračne sprejemnike sončne energije

Prikaži več

HALOGENI ELEMENTI

HALOGENI ELEMENTI HALOGENI ELEMENTI Halogeni elementi so elementi 7. skupine periodnega sistema elementov (ali VII. skupine). To so fluor, klor, brom in jod. Halogeni spadajo med nekovine. V elementarnem stanju obstajajo

Prikaži več

(PZI_predra\350un.xls)

(PZI_predra\350un.xls) POPIS DEL PZI LASC V MIRNU DOLŽINE 750 IN 175 m 1. PREDDELA 2. ZEMELJSKA DELA 3. VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE 4. ODVODNJAVANJE 5. GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA 6. OPREMA CEST 7. TUJE STORITVE SKUPAJ : Stran 2 1.

Prikaži več

Microsoft Word - microtronic1.06

Microsoft Word - microtronic1.06 Konfekcioniranje kablov Konfekcioniranje kablov je ena izmed glavnih dejavnosti s katero se ukvarja podjetje Microtronic. Večletne izkušnje na področju konfekcioniranja, tehnično znanje in primerna orodja,

Prikaži več

Tehnični list 9900 M9 Surfacer, Univerzalno HS polnilo primer Ver.: Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali

Tehnični list 9900 M9 Surfacer, Univerzalno HS polnilo primer Ver.: Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali za večje površine. Možno je izbrati med dvema različnima trdilcema za doseganje hitrega ali normalnega sušenja Lastnosti izdelka

Prikaži več

MINERAL d.d. Foreign trades representative: ULTIMA-MD Dejan Matek s.p

MINERAL d.d. Foreign trades representative: ULTIMA-MD Dejan Matek s.p MINERAL d.d. Foreign trades representative: ULTIMA-MD Dejan Matek s.p. +386 31 334 212 www.ultima-md.si info@ultima-md.si OSNOVNO Naziv: MINERAL d.d.,podjetje za pridobivanje, predelavo in montažo naravnega

Prikaži več

RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE in VELIKOSTJO CELICE

RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE in VELIKOSTJO CELICE RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE in VELIKOSTJO CELICE UVOD Celica, kateri smo se posvetili pri laboratorijskem delu, je osnovna gradbena enota vsakega živega bitja ali pa že ena sama predstavlja organizem

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 NAPREDNA OKSIDACIJA IN KAVITACIJA V POSTOPKIH PRIPRAVE PITNE VODE Matej Čehovin, mladi raziskovalec Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za zdravstveno hidrotehniko; MAK

Prikaži več

BeoLab 12 BeoLab 12 2 BeoLab 12 3

BeoLab 12 BeoLab 12 2 BeoLab 12 3 BeoLab 12 BeoLab 12 2 BeoLab 12 3 Pridržujemo si pravico do sprememb tehničnih podatkov, podatkov o lastnostih izdelkov in njihovi uporabi, ki jih navaja ta priročnik, brez predhodnega obvestila. Različica

Prikaži več

Ravne,dne 23

Ravne,dne 23 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO RAVNE Ob Suhi 5 b 2390 Ravne na Koroškem Tel.št.: 02 8705 612, tajn. 02 8705 600, faks 02 8705 625 POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE IN VARNOSTI OSKRBE S PITNO VODO ZA JAVNE

Prikaži več

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo

Prikaži več

Microsoft Word - TL SikaTop Armatec -110 EpoCem .doc

Microsoft Word - TL SikaTop Armatec -110 EpoCem .doc Tehnični list Izdaja 06/08/2012 Identifikacijska št.: 02 03 02 01 001 0 000001 SikaTop Armatec -110 EpoCem SikaTop Armatec -110 EpoCem Kontaktni premaz in protikorozijska zaščita armature Construction

Prikaži več

1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111

1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111 1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami

Prikaži več

Microsoft Word - PREDMETNIK_1_2_3_2015.doc

Microsoft Word - PREDMETNIK_1_2_3_2015.doc PREDMETNIK 1. letnik Organizirano študijsko delo IŠDŠ VP OŠD Zap. Predmet zimski poletni Št. P V P V PD IŠ PRVI LETNIK 1. Matematična fizika NV 30 45 75 / 135 210 7 2. Osnove tehnologij TV 30 45 75 / 93

Prikaži več

Petrol

Petrol PETROLOV Program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih 2 Zakonski okvir Sredstva iz Petrolovega programa se podeljujejo v skladu s pravili za podeljevanje Državne pomoči (javni pozivi)

Prikaži več

ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "

ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila_NSB2_SLO.doc

Microsoft Word - Navodila_NSB2_SLO.doc Borovniško naselje 7 1412 Kisovec Slovenija Tel.: +386(0) 356 72 050 Fax.: +368(0)356 71 119 www.tevel.si Lastno varni napajalnik Tip NSB2/xx (NAVODILA ZA UPORABO) Navodila_NSB2_SLO.doc2/xx Stran 1 od

Prikaži več

VIN Lab 1

VIN Lab 1 Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3 SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 12 33 32 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 33 32 KAZALO 1. FUNKCIJE / UPORABA... 3 2. VARNOSTNI

Prikaži več

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc Stavba Tip stavbe Hotel Število uporabnikov 20,000 Na leto Leto Izgradnje 1991 Celotna ogrevana površina 620 m 2 Poraba tople sanitarne vode 480 m 3 /a, Izračunan Poraba energije za ogrevanje načrtovana

Prikaži več